UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA
BABIŠTVO, 1. STOPNJA
Maja Orešnik
FUNKCIONALNA ŽIVILA IN PREHRANSKA DOPOLNILA V NOSEČNOSTI
diplomsko delo
FUNCTIONAL FOODS AND NUTRITIONAL SUPPLEMENTS IN PREGNANCY
diploma work
Mentorica: doc. dr. Ana Polona Mivšek Recenzentka: doc. dr. Ruža Pandel Mikuš
Ljubljana, 2021
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici, doc. dr. Ani Poloni Mivšek, za strokovno pomoč, svetovanje in čas, namenjen pomoči pri nastajanju diplomskega dela, kot tudi za vse usmeritve in spodbudo v času študija. Zahvaljujem se tudi doc. dr. Ruži Pandel Mikuš za recenzijo diplomskega dela.
Posebna zahvala gre še moji družini za vse spodbudne besede, podporo, potrpežljivost in pomoč med celotnim študijem.
IZVLEČEK
Uvod: Funkcionalna živila so kategorija prehrambnih izdelkov, v katero uvrščamo nekatera naravna živila ter živila, ki jim je bila dodana koristna komponenta oziroma odstranjena škodljiva komponenta. Poleg oskrbovanja organizma z osnovnimi hranilnimi snovmi imajo funkcionalna živila vlogo tudi pri izboljšanju zdravstvenega stanja posameznika in zmanjševanju tveganja za razvoj bolezni. Pri tem morajo biti vse trditve o zdravstvenih koristih, ki jih pripisujemo uživanju teh izdelkov, podprte s tehtnimi znanstvenimi podatki.
Namen: Namen diplomskega dela je predstavitev osnovnih prehranskih priporočil v nosečnosti v povezavi s funkcionalnimi živili in s poudarkom na vse pogosteje propagiranih
»superživilih« ter ugotavljanje varnosti prehranjevanja s tovrstnimi živili za nosečnico in plod. Prav tako je cilj podrobneje raziskati učinek uživanja ingverja in prehranskih dopolnil na osnovi mikroalg na nekatera stanja v nosečnosti. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s kvalitativno meta-sintezo znanstvenih študij. Do literature v slovenskem in angleškem jeziku smo dostopali preko sistema COBISS ter nekaterih tujih podatkovnih baz (ScienceDirect, Springer Link, MEDLINE (PubMed), CINAHL, Cochrane Library). Za meta-sintezo, s katero smo preverjali dve zastavljeni raziskovalni trditvi, je bil uporabljen nabor znanstvenih študij, ovrednotenih glede na štiristopenjsko lestvico avtorjev Ecclesa in Masona. Rezultati: Meta-sinteza desetih znanstvenih študij je pokazala, da je bila uporaba ingverja pri lajšanju slabosti in bruhanja v nosečnosti učinkovitejša od učinka placeba in akupresure ter enako učinkovita kot uporaba vitamina B6. Zaradi vpliva na zviševanje vrednosti hemoglobina v krvi nosečnic je bila dokazana tudi povezava med uporabo prehranskih dopolnil na osnovi spiruline in klorele ter preprečevanjem anemije v nosečnosti. Razprava in zaključek: Raziskave o vplivu posameznih »superživil« na nosečnico in plod so pomanjkljive, zaradi česar je zelo malo znanega o potencialnem tveganju njihove uporabe v nosečnosti. Zato je s strani zdravstvenih delavcev smiselno ozaveščati tudi o drugih, za nas povsem običajnih funkcionalnih živilih, v povezavi s prehranskimi priporočili v nosečnosti, ki v osnovi temeljijo na principu zdrave in uravnotežene prehrane.
Ključne besede: prehrana, nosečnost, funkcionalna živila, superživila, prehranska dopolnila.
ABSTRACT
Introduction: Functional foods are a category of food products that include natural foods and foods with added beneficial components or removed harmful components. In addition to supplying the body with essential nutrients, functional foods also play a role in improving the health of individuals and reducing the risk of developing diseases. However, all claims about the health benefits attributed to the consumption of these products must be supported by scientific data. Purpose: The purpose of this diploma work is to present dietary recommendations in pregnancy in connection to functional foods, with an emphasis on the increasingly promoted »superfoods« as well as determining the safety of these foods for a pregnant woman and her fetus. The aim is also to investigate the effect of consuming ginger and microalgae-based dietary supplements on certain conditions during pregnancy.
Methods: A descriptive method of work with a qualitative meta-synthesis of scientific studies was used. Literature in the Slovene and English languages was accessed through the COBISS system and different foreign databases (ScienceDirect, Springer Link, MEDLINE (PubMed), CINAHL, Cochrane Library). A set of scientific studies evaluated based on a four-point scale by Eccles and Mason was used for the meta-synthesis. Results: Meta- synthesis of ten scientific studies has shown that the use of ginger in relieving pregnancy- related nausea and vomiting was more effective than placebo and acupressure and as effective as the use of vitamin B6. Because of the effect on increasing blood haemoglobin levels of pregnant women, a connection between using dietary supplements based on spirulina and chlorella and the prevention of anemia in pregnancy was also proven.
Discussion and conclusion: Research on the effects of certain »superfoods« on pregnant women and their fetuses is lacking, leaving very little known about the potential risk of their use in pregnancy. Therefore, healthcare professionals need to raise awareness of other functional foods in connection to dietary recommendations in pregnancy, which are based on the principle of a healthy and balanced diet.
Keywords: nutrition, pregnancy, functional foods, superfoods, dietary supplements.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
2 PREHRANA V NOSEČNOSTI ... 3
2.1 Zastopanost glavnih skupin živil v prehrani zdrave nosečnice ... 3
2.2 Prehranska dopolnila ... 4
3 FUNKCIONALNA ŽIVILA ... 7
3.1 Živila, obogatena z vitamini in minerali ... 7
3.2 Antioksidanti ... 9
3.3 Rastlinski steroli in maščobne kisline ... 9
3.4 Prehranske vlaknine ... 10
3.5 Probiotiki in prebiotiki ... 11
3.6 Superživila ... 12
3.6.1 Acai jagode ... 12
3.6.2 Goji jagode ... 13
3.6.3 Brusnice ... 13
3.6.4 Granatno jabolko ... 14
3.6.5 Chia semena ... 15
3.6.6 Laneno seme ... 15
3.6.7 Česen ... 16
3.6.8 Ingver ... 16
3.6.9 Maca ... 17
3.6.10 Mikroalge ... 17
3.6.11 Kombuča ... 18
4 NAMEN ... 19
5 METODE DELA ... 20
6 REZULTATI ... 22
6.1 Vloga ingverja pri soočanju s slabostjo v nosečnosti ... 22
6.2 Vpliv mikroalg na pojav nosečnostne anemije ... 30
7 RAZPRAVA ... 34
8 ZAKLJUČEK ... 38
9 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI... 39
KAZALO TABEL
Tabela 1: Kategorizacija dokazov po Eccles in Mason. ... 20 Tabela 2: Pregled dokazov znanstvenih študij za trditev 1. ... 23 Tabela 3: Pregled dokazov znanstvenih študij za trditev 2. ... 31
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV
ALK DHK DNK
Alfa-linolenska kislina Dokozaheksaenojska kislina Deoksiribonukleinska kislina EPK Eikozapentanojska kislina
ITM Indeks telesne mase
NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje
WHO World Health Organization (Svetovna zdravstvena organizacija)
1
1 UVOD
Zdrava in uravnotežena prehrana je pomembna v vseh življenjskih obdobjih. Pozitivno vpliva na rast in razvoj otrok, na njihove kognitivne zmožnosti, zmanjša pa tudi tveganje za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni kasneje v življenju. Še posebej pomembna je pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih, nosečnicah in doječih materah, starejših, imunsko oslabelih ljudeh, ter tistih, ki se aktivno ukvarjajo s športom. Pri teh skupinah ljudi je zato posebno pozornost potrebno nameniti načrtovanju in spremljanju prehrane (Peterlin Mašič et al., 2020).
Prehransko stanje ženske pred nosečnostjo in v nosečnosti ne vpliva le na njeno zdravje, temveč tudi na potek nosečnosti, razvoj ploda in izid poroda (Rotovnik Kozjek et al., 2015).
Ker mora v nosečnosti ženska s prehrano zagotoviti zadosten energijski vnos za zadovoljitev svojih osnovnih potreb in potreb razvijajočega se ploda, je takrat še toliko bolj potrebna zdrava in raznolika prehrana, ki vsebuje zadostne količine hranil in energije (Prosen, Poklar Vatovec, 2011). Za doseganje optimalnega vnosa hranil, potrebnih za rast in razvoj ploda, kot tudi ohranjanje zdravja ter izboljšanje splošnega počutja nosečnice je v tem obdobju izredno pomembno informiranje žensk glede ustreznih prehranjevalnih navad.
Svetovanje o uravnoteženi in zdravi prehrani je potrebno izvesti najkasneje na začetku nosečnosti. Pri tem je ključno, da so podane informacije jasne, kratke, uporabne ter strokovne. Cilj svetovanja pri nosečnici ni le razumevanje priporočil, temveč tudi upoštevanje le-teh v vsakdanjem življenju (Belović, 2015). Kljub splošnim prehranskim priporočilom pa se je treba zavedati tudi individualnih potreb vsake nosečnice. Zato bi morali, kot navajata Prosen in Poklar Vatovec (2011), stremeti k osebnemu načrtu prehranjevanja, prilagojenemu vsaki nosečnici posebej. Pri načrtovanju ustrezne prehrane je namreč poleg prehranskih priporočil potrebno upoštevati tudi starost, telesno težo in fizično aktivnost nosečnice, višino nosečnosti ter morebitno mnogoplodno nosečnost.
Diplomsko delo zajema nabor znanj s področja prehrane, ki so pomembna med predporodno obravnavo nosečnic, kot tudi za ostale ženske v rodni dobi z namenom zagotavljanja čimbolj optimalnih prehranjevalnih navad že ob zanositvi. Daje tudi vpogled v funkcionalna živila, ki predstavljajo posebno kategorijo prehrambnih izdelkov, katerim v zadnjem desetletju posvečamo vedno več pozornosti. V povezavi s tem se osredotoča na prednosti prehranjevanja s tovrstnimi živili v nosečnosti ter opredeljuje tista, katerih uživanje v tem
2
življenjskem obdobju ni priporočljivo oziroma je celo kontraindicirano. O pomembnosti te teme za babiško stroko priča dejstvo, da lahko z ozaveščanjem o primernih prehranjevalnih navadah med nosečnostjo preprečimo številne negativne posledice na razvoj ploda, izid poroda ter dolgoročno zdravje ženske in njenega otroka.
3
2 PREHRANA V NOSEČNOSTI
Čeprav so v nosečnosti potrebe po hranilih nekoliko povečane, prehranska priporočila za številne hranilne snovi ne presegajo priporočil, ki so namenjene nenosečim ženskam (de Seymour et al., 2019). Zadosten vnos hranilnih in zaščitnih snovi omogoča uravnotežena prehrana, ki temelji na uživanju prehrambnih izdelkov iz vseh glavnih skupin živil. Največji poudarek naj bi nosečnica namenila zelenjavi, sadju, žitu in žitnim izdelkom ter drugim ogljikovim hidratom (testenine, riž, krompir) v kombinaciji s kakovostnimi viri beljakovin kot so meso, ribe, jajca, mleko in stročnice (Belović, 2015).
Na povečanje energijskih potreb v nosečnosti vplivata razvoj ploda in materinih tkiv. V prvem trimesečju so sicer podobne kot izven nosečnosti in znašajo približno 2.300 kcal/dan, medtem ko se z nadaljevanjem nosečnosti povečujejo. V drugem trimesečju, ko so hranila potrebna predvsem za rast maternice, maščobnih zalog in prsi ter povečanje količine krvi, je dodatno potrebnih približno 350 kcal/dan. V tretjem trimesečju pa se zlasti zaradi rasti ploda in posteljice energijske potrebe povečajo za približno 450 kcal/dan. Vsekakor se je potrebno zavedati, da se dnevne energijske potrebe kljub splošnim priporočilom individualno prilagajajo. Nižje od povprečnih so pri ženskah s prekomerno telesno težo ter tistih, ki so med nosečnostjo manj telesno aktivne kot sicer. Večje energijske potrebe pa so pri adolescentkah, tistih, ki so med nosečnostjo zelo telesno aktivne, imajo prenizko telesno težo ali pri mnogoplodni nosečnosti. Sočasno s povečanimi energijskimi potrebami se nekoliko povečajo tudi potrebe po tekočini. Za doseganje vnosa približno dveh litrov tekočine dnevno so poleg vode primerni tudi čaji in naravni sokovi, medtem ko se je sladkanim in gaziranim pijačam priporočeno izogibati (Rotovnik Kozjek et al., 2015).
2.1 Zastopanost glavnih skupin živil v prehrani zdrave nosečnice
Beljakovine imajo v nosečnosti vlogo pri rasti in razvoju ploda ter posteljice, tvorbi plodovnice, razvoju prsi in maternice ter povečanju krvnega volumna. Priporočeno je, da nosečnica dnevni vnos beljakovin enakomerno porazdeli v tri glavne obroke, s čimer zagotovi zadostno preskrbo z aminokislinami, potrebnimi za sintezo beljakovin v telesu.
Potrebe po beljakovinah se v prvem trimesečju ne razlikujejo od priporočil za žensko, ki ni noseča, medtem ko se v četrtem mesecu povečajo za 10 do 15 g dnevno. Poleg zadostne količine pa je ključna tudi kakovost beljakovin. Od drugega trimesečja dalje so v nosečnosti
4
namreč pomembne predvsem beljakovine z visoko biološko vrednostjo, ki so prisotne v živalskih virih, kot so jajca, mleko, meso in ribe (Rotovnik Kozjek et al., 2015).
Maščobe organizmu predstavljajo pomemben vir energije, pospešujejo absorpcijo v maščobah topnih vitaminov ter vsebujejo pomembne maščobne kisline. Potrebe po zaužitih maščobah se v nosečnosti bistveno ne spremenijo. V prehrani naj bi predstavljale do 30 % celodnevnega energijskega vnosa, pri čemer naj bi delež nasičenih maščob znašal manj kot 10 % (Rakić, 2016). Zaradi vloge pri ustreznem razvoju ploda, zlasti njegovih možganov, so pomembne predvsem polinenasičene maščobne kisline (omega-3 in omega-6). Te se nahajajo v semenih, olju (laneno, repično, sojino), ribah in mesu (Rotovnik Kozjek et al., 2015).
Ogljikovi hidrati naj bi v nosečnosti predstavljali od 45 do 60 % celodnevnega energijskega vnosa. Zadosten vnos je pomemben za ohranjanje ustrezne ravni glukoze v krvi, preprečevanje pojava ketonov in zagotavljanje energije plodovim možganom. Nosečnica naj bi uživala predvsem kompleksne ogljikove hidrate z nizkim glikemičnim indeksom (neoluščen riž, izdelki iz polnovredne moke) ter omejila uživanje enostavnih sladkorjev, ki naj bi v prehrani predstavljali 15% celotnega energijskega vnosa (Rotovnik Kozjek et al., 2015). Pomemben del uravnotežene prehrane so tudi vlaknine, ki varujejo pred obstipacijo, žolčnimi kamni, diabetesom, debelostjo ter hipertenzijo. Priporočeno je, da so z vlakninami bogata živila razporejena v več obrokov, količina vlaknin v prehrani pa naj bi se povečevala postopno, v nekaj tednih (Belović, 2015).
2.2 Prehranska dopolnila
Prehranska dopolnila so živila, namenjena dopolnjevanju običajne prehrane, saj so koncentrirani viri hranil ali drugih snovi, ki imajo hranilni oziroma fiziološki učinek.
Vsebujejo različne vitamine, minerale, maščobne kisline, aminokisline, rastlinske izvlečke in druge snovi ter so dostopne v obliki kapsul, tablet, praškov ali tekočine (Pravilnik, 2013).
Čeprav večina žensk z ustreznimi prehranjevalnimi navadami med nosečnostjo razen folne kisline ne potrebuje drugih prehranskih dopolnil, obstajajo izjeme, pri katerih je dodajanje hranil priporočljivo. Dejavnik tveganja za pomanjkanje določenih hranil predstavlja najstniška nosečnost, mnogorodnost, vegetarijanstvo, nekatera kronična obolenja in jemanje zdravil (Okorn, 2015). Prehranska dopolnila so lahko koristna tudi pri posameznicah, ki se
5
izogibajo nekaterih skupin živil (Brown, Wright, 2020), saj le-to predstavlja dejavnik tveganja za pomanjkanje določenih hranil. V nadaljevanju opisujemo nekatera prehranska dopolnila: folno kislino, vitamin D in železo.
Folna kislina je sintetična oblika folata, ki je pomemben za razvoj in regulacijo genskega materiala v telesu. Med nosečnostjo so zaradi tvorbe deoksiribonukleinske kisline (DNK) in delitve celic, povečane potrebe po folni kislini (de Seymour et al., 2019), zato se za preprečevanje razvojnih napak ploda priporoča dodajanje 400 mcg folne kisline v obliki prehranskega dopolnila (Rakić, 2016; Okorn, 2015; Rotovnik Kozjek et al., 2015). Z dodajanjem je priporočeno pričeti tri mesece (Rakić, 2016), oziroma vsaj en mesec pred načrtovano zanositvijo in nadaljevati vse do konca prvega trimesečja nosečnosti (Okorn, 2015). To časovno obdobje je pomembno zaradi razvoja nevralne cevi pri plodu, ki poteka v prvih treh do štirih tednih po zanositvi. Če zanositev ni načrtovana, je z dodajanjem folne kisline potrebno pričeti takoj po ugotovljeni nosečnosti (Okorn, 2015). Kljub uživanju prehranskega dopolnila je v prehrano priporočeno vključevanje živil z visoko vsebnostjo folatov (de Seymour et al., 2019; Okorn, 2015). V to skupino živil spadajo temno zelena zelenjava, fižol, leča, čičerika, sončnična semena, arašidi, avokado in papaja (Rotovnik Kozjek et al., 2015).
Vitamin D je v maščobah topen vitamin, katerega pomanjkanje v nosečnosti lahko negativno vpliva na plodovo rast in formacijo kosti ter predstavlja dejavnik tveganja za razvoj otroškega rahitisa (de Seymour et al., 2019). Rotovnik Kozjek in sodelavci (2015) opozarjajo, da se potrebe po nadomeščanju vitamina D pri nosečnicah z znanim pomanjkanjem, med seboj razlikujejo. Sicer pa WHO World Health Organization (2020) rutinskega peroralnega dodajanja vsem nosečnicam za izboljšanje maternalnih in perinatalnih izidov ne priporoča.
Nosečnost ženski predstavlja povečano tveganje za pomanjkanje železa, ki lahko vodi do zapletov, kot so predčasni porod, nizka porodna teža in perinatalna umrljivost (de Seymour et al., 2019). Zato je nujno pravočasno prepoznavanje anemije zaradi pomanjkanja železa ter ustrezno nadomeščanje z dodatnimi 30 mg železa na dan (Rotovnik Kozjek et al., 2015). Ker pa prekomerne količine tega minerala lahko vodijo v povečano tvorbo prostih radikalov (Rotovnik Kozjek et al., 2015), zmanjšano absorpcijo drugih hranil ter pojav obstipacije, je prehransko dopolnjevanje priporočeno le v primeru klinično dokazanega pomanjkanja (de
6
Seymour et al., 2019). V nadaljevanju podrobneje predstavljamo funkcionalna živila in njihovo vlogo pri vključevanju v vsakodnevno prehrano.
7
3 FUNKCIONALNA ŽIVILA
Funkcionalna živila so živila, ki se uživajo kot del običajne, vsakodnevne prehrane. Poleg oskrbovanja organizma z osnovnimi hranilnimi snovmi vplivajo tudi na izboljšanje zdravstvenega stanja posameznika in zmanjševanje tveganja za razvoj bolezni (Gul et al., 2016). Vse trditve o zdravstvenih koristih, ki jih pripisujemo uživanju teh izdelkov, morajo biti podprte s tehtnimi znanstvenimi podatki. Funkcionalne izdelke osnovno delimo na naravna živila, živila z dodano koristno ali odstranjeno škodljivo komponento ter živila s spremenjeno lastnostjo ene ali več komponent (NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2010). Ker tako med funkcionalna živila ne spadajo zgolj naravna živila, temveč tudi novi, predelani izdelki, ki jih proizvajalci nenehno lansirajo na trg, je natančna opredelitev izdelkov, ki spadajo v to živilsko kategorijo, otežena. To je razvidno tudi iz neenotnega razvrščanja funkcionalnih živil med avtorji, pri čemer je najpogostejša kategorizacija glede na učinek in vsebnost bioaktivnih snovi (Gul et al., 2016; NIJZ, 2010).
Za koristne učinke na zdravje, ki jih povezujemo z uživanjem funkcionalne hrane, so med drugim odgovorne različne komponente teh živil. Mednje spadajo vitamini in minerali, prehranske vlaknine, maščobne kisline, flavonoidi, fenolne kisline, rastlinski steroli, probiotiki in prebiotiki (de Pinho Ferreira Guiné, João Reis Lima, 2012), ki jih opisujemo v nadaljevanju.
3.1 Živila, obogatena z vitamini in minerali
Vitamini in minerali so v nosečnosti pomembni za ustrezen razvoj ploda, njegovo dolgoročno zdravje ter zdravje nosečnice (Rotovnik Kozjek et al., 2015). Za zagotovitev dnevnih potreb posameznih hranil je sicer najprimernejše uživanje lokalno pridelane ter čim manj obdelane hrane (Rotovnik Kozjek et al., 2015), z razvojem funkcionalne prehrane pa na trg prihajajo tudi različni, z vitamini in minerali obogateni izdelki. V nadaljevanju opisujemo zdravstvene koristi nekaterih v nosečnosti ključnih mikrohranil – vitaminov A, B12 in D ter železa, joda in kalcija.
Vitamin A je v maščobah topen vitamin, ki je v nosečnosti pomemben za imunski sistem, vid in rast ploda. Vnos tega vitamina mora biti v nosečnosti dobro reguliran zaradi teratogenih učinkov, ki so posledica prekomernega vnosa. Zato so v tem obdobju
8
odsvetovana prehranska dopolnila, izjemoma le v primeru medicinske indikacije ter po posvetu z osebnim ginekologom porodničarjem (de Seymour et al., 2019). Sicer se dnevno priporoča vnos 0,8 mg vitamina A, ki ga vsebujejo predvsem rumena in zelena listnata zelenjava, jajčni rumenjak, jetra, ribje olje in maslo (Rotovnik Kozjek et al., 2015), uporabljajo pa ga tudi za obogatitev živil, kot so mleko, moka, olje in sladkor (Peterlin Mašič et al., 2020).
Vitamin B12 je v nosečnosti pomemben zaradi vloge pri presnovi homocisteina. Slednji v primeru povečane koncentracije v plodovem krvnem obtoku predstavlja dejavnik tveganja za napake v razvoju nevralne cevi, prezgodnjo ločitev pravilno ležeče posteljice, infarkt posteljice ali celo spontani splav. Dnevne potrebe po vitaminu B12 v nosečnosti znašajo 0,5 mg (Rotovnik Kozjek et al., 2015). Ker ga sintetizirajo bakterije, ki se nahajajo le v živalskih proizvodih, ga zasledimo v ribah, mesu, jajcih in mlečnih izdelkih (de Seymour et al., 2019).
Tveganje za pomanjkanje je torej večje pri vegetarijankah in vegankah (Brown, Wright, 2020).
Vitamin D ima v nosečnosti pomembno vlogo pri modulaciji plodovega imunskega sistema ter presnovi kosti in skeletnega mišičja. Trenutno priporočena doza tega vitamina v nosečnosti znaša med 10 in 20 mcg dnevno (Rotovnik Kozjek et al., 2015). To lahko dosežemo s prehranskim vnosom jajc ter mastnih rib kot sta losos in skuša (de Seymour et al., 2019), z vitaminom D obogatenega mleka in pomarančnega soka (Peterlin Mašič et al., 2020), večinoma pa ga človeško telo proizvaja ob izpostavljenosti sončni svetlobi (WHO, 2020).
Železo je mineral, ki je med nosečnostjo potreben za nastanek posteljice (Rotovnik Kozjek et al., 2015), sodeluje pri razvoju rdečih krvnih celic, pomembno vlogo pa ima tudi v imunskem sistemu in pri sintezi vezivnega tkiva (de Seymour et al., 2019). Nosečnicam je priporočeno zaužitje 30 mg železa na dan (Rotovnik Kozjek et al., 2015). Ta se v hrani nahaja v dveh oblikah – hem in ne-hem. Telo bolje absorbira hem železo, ki je prisotno v mesnih izdelkih in ribah, medtem ko glavni vir ne-hem železa predstavljajo jajčni rumenjak, oreščki, stročnice, semena in zelena listnata zelenjava (de Seymour et al., 2019).
Jod je mineral, ki je bistven pri proizvodnji ščitničnega hormona, zasledimo pa ga v jodirani soli, jajcih, ribah in morskih algah (de Seymour et al., 2019). V nosečnosti, predvsem v prvem trimesečju, je ključen optimalen vnos tega minerala (250 mcg/dan), saj lahko njegovo
9
pomanjkanje vodi do nizke porodne teže, zaostanka v mentalnem razvoju ali celo splava (Rotovnik Kozjek et al., 2015).
Kalcij je v nosečnosti pomemben pri mineralizaciji plodovih zob in skeletnega tkiva, delovanju živčnih funkcij ter propustnosti celičnih membran. Potrebe po tem mineralu v nosečnosti niso bistveno večje in znašajo od 1000 do 1200 mg na dan (Rotovnik Kozjek et al., 2015). Za doseganje teh vrednosti je pomembno uživanje s kalcijem bogatih živil, kot so mlečni izdelki, oreščki, zelena listnata zelenjava, konzervirane ribe s kostmi (na primer sardele) ter tofu (Brown, Wright, 2020; de Seymour et al., 2019). Sicer pa se na trgu funkcionalne prehrane pojavljajo sokovi z dodatkom kalcija ter mleko, obogateno s kalcijem in folno kislino (Proestos, 2018; NIJZ, 2010). Tudi nosečnicam, ki uživajo nadomestke mlečnih izdelkov, je priporočen izbor tistih, ki so obogateni s kalcijem (de Seymour et al., 2019).
3.2 Antioksidanti
Antioksidanti so snovi, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja. Mednje spadajo karotenoidi, vitamina C in E ter določene fitokemikalije. Te snovi preko nevtraliziranja prostih radikalov in njihovih škodljivih učinkov organizem branijo pred razvojem kardiovaskularnih bolezni, astme, artritisa in nekaterih vrst rakavih obolenj (NIJZ, 2010).
Pomembni so tudi v nosečnosti, saj varujejo pred oksidativnimi poškodbami celic, ki negativno vplivajo tako na ugnezdenje jajčeca in oblikovanje placente kot tudi na kasnejšo rast in razvoj ploda (Rotovnik Kozjek et al., 2015). Antioksidante večinoma pridobimo s prehranjevanjem z živili rastlinskega izvora, sicer pa jih v industriji funkcionalnih živil uporabljajo tudi za obogatitev izdelkov, kot so energijske ploščice (NIJZ, 2010).
3.3 Rastlinski steroli in maščobne kisline
Živila, ki so obogatena z rastlinskimi steroli in omega-3 maščobnimi kislinami, so v industriji funkcionalne prehrane pomembna zaradi vloge pri zniževanju ravni holesterola v krvi, ki predstavlja glavni dejavnik tveganja za razvoj kardiovaskularnih obolenj (NIJZ, 2010).
10
Rastlinski steroli so sestavni deli membran rastlinskih celic, ki so strukturno podobni holesterolu, zaradi česar so v prehrambne izdelke vključeni z namenom zaviranja absorpcije holesterola v črevesju. Naravno so prisotni v različnem sadju in zelenjavi, žitih, stročnicah, semenih in oreščkih ter rastlinskih oljih (de Pinho Ferreira Guiné, João Reis Lima, 2012).
Ker se učinkovitost rastlinskih sterolov poveča, če jih uživamo v obliki maščob, jih proizvajalci funkcionalnih živil dodajajo predvsem v margarine in druge vrste namazov, pa tudi v nekatere pijače (Aluko, 2012). Izdelki, ki vsebujejo rastlinske sterole sicer niso prehransko ustrezni za nosečnice, doječe matere ter otroke mlajše od petih let (Pravst, 2012).
Polinenasičene maščobne kisline, med katere spadajo omega-3 in omega-6 maščobne kisline, imajo pomembno vlogo pri vzdrževanju zdravja. Ključne so tudi v obdobju nosečnosti, predvsem pri razvoju plodovih možganov in oči (Rotovnik Kozjek et al., 2015).
Ker jih telo ne more sintetizirati, jih je potrebno zagotoviti s prehrano (de Pinho Ferreira Guiné, João Reis Lima, 2012). Poleg zniževanja ravni holesterola imajo omega-3 maščobne kisline kot funkcionalna komponenta živil vlogo pri zniževanju ravni trigliceridov in homocisteina v plazmi, preprečevanju prekomernega strjevanja krvi in izboljšanju endotelijske funkcije (Aluko, 2012). Med najpomembnejše vrste omega-3 maščobnih kislin spadajo alfa-linolenska kislina (ALK), ki jo v naravi zasledimo v lanenem, sojinem, orehovem in repičnem olju ter eikozapentanojska (EPK) in dokozaheksaenojska kislina (DHK), ki se nahajata v ribah kot so skuša, losos, sardina, tuna in sled (Rotovnik Kozjek et al., 2015). Sicer pa primer funkcionalnega živila predstavljajo tudi z omega-3 maščobnimi kislinami obogatena jajca in sokovi (Proestos, 2018; Goyal et al., 2014).
3.4 Prehranske vlaknine
Zaradi različnih zdravju koristnih učinkov tudi prehranske vlaknine opredeljujemo kot funkcionalno sestavino (Golob et al., 2012). Med drugim so pomembne za vzdrževanje zdravega črevesja, pripomorejo k zniževanju holesterola v krvi in uravnavanju krvnega sladkorja (El Sohaimy, 2012). Sestavljene so iz kombinacije različnih snovi (lignin, voski, polisaharidi), najdenih predvsem v celičnih stenah rastlin. Večina teh sestavin je neprebavljivih, saj jih encimi v debelem črevesu ne morejo razgraditi. Razdelimo jih na naravne prehranske vlaknine, ki se naravno nahajajo v rastlinskih živilih (stročnice, žita, polnozrnata živila, oreščki, semena, sadje in zelenjava) ter dodane »funkcionalne« vlaknine.
Le-te predstavljajo izolirane naravne ali sintetične vlaknine, ki se uporabljajo za obogatitev
11
živil, dostopne pa so tudi kot prehransko dopolnilo v obliki tablet ali kapsul. Pogosta je tudi delitev vlaknin glede na topnost, pri čemer ločimo v vodi topne in netopne vlaknine. Slednje se nahajajo predvsem v pšeničnih in koruznih otrobih, polnozrnatih živilih ter nekaterih vrstah sadja in zelenjave (banane, avokado, zelena, stročji fižol). Njihove komponente imajo pomembno vlogo pri prehodu hrane skozi prebavni trakt, saj med drugim povečajo maso blata, pogostost praznjenja ter skrajšujejo čas prehajanja skozi črevesje (Golob et al., 2012).
Tudi v nosečnosti je pomembno prehranjevanje z vlakninami bogatimi živili ter doseganje priporočene vrednosti za vnos, ki znaša 25 g prehranskih vlaknin dnevno (Rotovnik Kozjek et al., 2015). Ker je pojav obstipacije ena pogostejših nosečnostih težav pa so netopne vlaknine zaradi njihovega ugodnega vpliva na presnovo, še posebej koristne v tem obdobju.
3.5 Probiotiki in prebiotiki
Probiotike lahko definiramo kot mikrobiološko dopolnilo živilom (NIJZ, 2010).
Predstavljajo namreč različne vrste bakterij, katerih funkcionalna lastnost je izboljšanje ravnovesja črevesne mikroflore. Dokazano je, da nekateri probiotični sevi koristno vplivajo na zdravstveno stanje posameznika. Med bakterije, ki so najpogosteje dodane v funkcionalna živila, spadata rodova Lactobacillus in Bifidobacterium, ki sta tudi naravno prisotna v človeških prebavilih (de Pinho Ferreira Guiné, João Reis Lima, 2012). Poleg izboljšanja mikrobiološkega ravnovesja v črevesju imajo izdelki z dodanimi probiotiki potencialen vpliv na zniževanje holesterola in povečevanje imunosti (NIJZ, 2010), njihova uporaba pa naj bi bila varna tudi v nosečnosti (Braun, Cohen, 2015). Med izdelki z dodanimi probiotičnimi kulturami, ki predstavljajo eno največjih skupin funkcionalne hrane, prevladujejo jogurti, mleko in ostali mlečni izdelki, vse pogostejši pa je tudi razvoj rastlinskih različic (de Pinho Ferreira Guiné, João Reis Lima, 2012).
Napredki v razvoju funkcionalne hrane so omogočili tudi razvoj prebiotikov (NIJZ, 2010).
Mednje spadajo vlaknine in druge neprebavljive snovi, ki spodbujajo rast ali aktivnost koristnih črevesnih bakterij. Uživanje prebiotikov naj bi bilo povezano z zmanjševanjem tveganja za srčno-žilne bolezni, črevesne okužbe, diabetes in debelost (Aluko, 2012). Kot funkcionalno živilo pa so se začeli uveljavljati tudi sinbiotiki, ki združujejo značilnosti probiotikov in prebiotikov (NIJZ, 2010).
12
3.6 Superživila
Z vsesplošnim ozaveščanjem o zdravem prehranjevanju narašča tudi priljubljenost t.i.
»superživil«. Uradne smernice, ki bi jih jasno opredeljevale ter navedle kriterije, po katerih živila uvrščamo v to skupino prehrambnih izdelkov, ne obstajajo, navadno pa jih povezujemo z antibakterijskim, antioksidativnim in protivnetnim delovanjem (Di Ottavio et al., 2020). Zato naj bi imela kot ostala funkcionalna živila pomembno vlogo pri krepitvi zdravja posameznika ter preprečevanju nekaterih bolezni (Proestos, 2018), pri čemer avtorji opozarjajo na pomanjkanje znanstvenih raziskav (Di Ottavio et al., 2020), kot tudi na razširjenost uporabe izraza zgolj kot marketinške poteze (Peterlin Mašič et al., 2020; van den Driessche et al., 2018).
Podobno kot pri ostalih funkcionalnih živilih so si avtorji zaradi odsotnosti smernic neenotni tudi pri kategoriziranju »superživil«. Proestos (2018) v to kategorijo med drugim uvršča acai in goji jagode, borovnice, granatno jabolko, aronijo, ingver, kvinojo, kefir, matični mleček, maco in spirulino, medtem ko Di Ottavio in sodelavci (2020) omenjajo še brusnice, čili, česen, chio, konopljina in lanena semena, acerolo ter noni. Uvrščanje živil se razlikuje tudi na svetovni ravni, saj med drugim temelji na prehranskih navadah različnih narodov. Živila, ki so bila ponekod šele pred kratkim uvedena v prehrano, predstavljajo eksotiko in so tako označena kot »superživila«, so drugod že stoletja del vsakodnevne prehrane (van den Driessche et al., 2018). Zato v nadaljevanju opisujemo najpogosteje omenjena in na slovenskem trgu splošno dostopna »superživila« v povezavi z njihovim učinkom na plod in nosečnico.
3.6.1 Acai jagode
Acai jagode so okrogli, rdeče-vijolični plodovi palm acai (Euterpe oleracea), ki uspevajo v Srednji in Južni Ameriki (Ulbricht et al., 2012). Uživamo jih lahko surove ali posušene, pogosto pa so dostopne kot prehransko dopolnilo. Vsebujejo visok delež beljakovin, vlaknin, sterolov, vitaminov A, B, C in E ter drugih hranil, vključno z železom, s kalijem, kalcijem, z magnezijem, bakrom in s cinkom (Proestos, 2018). Zaradi fitosterolov zavirajo absorpcijo holesterola v črevesju, vsebujejo tudi omega-6 in omega-9 maščobne kisline, ki so ključne pri regeneraciji celic (Ulbricht et al., 2012), visoka vsebnost flavonoidov pa jim daje pomembne antioksidativne lastnosti (Proestos, 2018). Kljub temu, da jih povezujemo z
13
mnogimi za zdravje koristnimi lastnostmi, zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti acai jagod uživanje med nosečnostjo in dojenjem ni priporočljivo (Ulbricht et al., 2012).
3.6.2 Goji jagode
Goji jagode so temnordeči plodovi dveh glavnih vrst, navadne (Lycium barbarum) in kitajske kustovnice (Lycium chinense). V tradicionalni kitajski medicini se z namenom krepitve telesa in vzdrževanjem kondicije uporabljajo že več kot 2000 let, čeprav znanstveni dokazi o dejanskih koristih goji jagod ostajajo nejasni (Bucheli et al., 2011). Kljub temu so eden najbogatejših naravnih virov vitaminov B1, B2, C in E, betakarotena, antioksidantov, aminokislin in mineralov, vsebujejo pa tudi visok delež maščobnih kislin, ogljikovih hidratov in vlaknin (Proestos, 2018). Večinoma so dostopne v posušeni obliki oziroma kot sestavina prehranskih dopolnil in komercialnih živilskih izdelkov (Bucheli et al., 2011).
Glede varnosti goji jagod v nosečnosti si avtorji niso povsem enotni. Braun in Cohen (2015) sicer navajata, da naj bi bilo varno uživanje običajnih odmerkov, torej 6 do 15 g dnevno, pri čemer opozarjata, da varnost večjih odmerkov ni znana, medtem ko Bucheli in sodelavci (2011) priporočajo popolno izogibanje temu sadežu.
3.6.3 Brusnice
Brusnice so plodovi zimzelenih grmovnic (Vaccinium oxycoccus), ki rastejo predvsem v severni Evropi in Ameriki. Uživajo se lahko sveža, posušena ali zamrznjena in v obliki prehranskih dopolnil (Proestos, 2018). Imajo nizko vsebnost naravnega sladkorja ter so bogat vir antocianinov, fenolnih kislin in flavonoidov, ki so odgovorni za antioksidativno delovanje (Braun, Cohen, 2015; Blumberg et al., 2013). Glede na rezultate eksperimentalnih študij naj bi brusnice s svojimi bioaktivnimi snovmi ugodno vplivale tudi na krvni tlak, metabolizem glukoze in endotelijsko funkcijo ter delovale protivnetno (Blumberg et al., 2013). Zaradi priljubljenosti brusnic med nosečnicami so Heitmann in sodelavci (2013a) raziskovali varnost tega živila in morebiten vpliv na izid nosečnosti. Prišli so do sklepa, da uživanje brusnic v nosečnosti ni škodljivo, saj ni povečalo tveganja za prirojene nepravilnosti ploda, nizko porodno težo, nizko oceno po Apgarju, neonatalne okužbe, prezgodnji porod ali mrtvorojenost.
14
Čeprav zaradi potencialnega antibakterijskega delovanja številne študije podpirajo uporabo brusničnih izdelkov za preprečevanje okužb sečil pri ženskah, ki se soočajo s ponavljajočimi infekcijami (Braun, Cohen, 2015), je zaradi heterogenosti teh študij oteženo sklepanje o dejanski učinkovitosti brusnic (Braun, Cohen, 2015; Blumberg et al., 2013). Ker so okužbe sečil pogoste ravno v nosečnosti, je potrebno opozoriti na pomanjkanje zadostnih dokazov o učinkovitosti brusničnih izdelkov pri preprečevanju kot tudi zdravljenju teh infekcij pri nosečnicah (Braun, Cohen, 2015; Heitmann et al., 2013a). Heitmann in sodelavci (2013a) se ob tem navezujejo še na problematiko zdravljenja okužbe z uporabo brusnic kot alternativo antibiotičnim preparatom. Le-to ima lahko zaradi nezdravljene osnovne okužbe negativne posledice na izid nosečnosti.
3.6.4 Granatno jabolko
Granatno jabolko je sadež listopadnega grma (Punica granatum), ki ga gojijo po vsem svetu (Proestos, 2018). Stoletja so ga uporabljali v ljudski medicini (Martini, 2020), v zadnjih letih pa o potencialnih blagodejnih učinkih na zdravje, poročajo tudi številne študije (Proestos, 2018). Ima protivnetne in antioksidativne lastnosti, ki so posledica visoke vsebnosti fenolnih spojin in nekaterih vitaminov. Prav tako naj bi uživanje soka granatnega jabolka preko zniževanja ravni trigliceridov in izboljšanja krvnega tlaka pripomoglo k zmanjšanju tveganja za razvoj kardiovaskularnih bolezni (Proestos, 2018). Učinki tega funkcionalnega živila pa so bili raziskovani tudi v nosečnosti. Manouchehrian in sodelavci (2017) so odkrili povezavo med maternalnim uživanjem granatnega jabolka in nižjo stopnjo pojavljanja zlatenice pri novorojenčkih. Kljub temu poudarjajo potrebo po nadaljnjih študijah, ki bi raziskale mehanizem delovanja granatnega jabolka na pojav zlatenice ter smiselnost preventivne uporabe v nosečnosti.
Prehrambni izdelki iz granatnega jabolka so dostopni v obliki soka, čajev, ekstrakta, semenskega olja, kapsul in praškov. Uživanje soka granatnega jabolka naj bi bilo v nosečnosti in med dojenjem načeloma varno. Potrebno pa je opozoriti, da se zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti ostalih oblik v tem obdobju odsvetuje uživanje prehranskih dopolnil (Martini, 2020). Ker bi lahko granatno jabolko vplivalo tudi na krvni tlak (Martini, 2020), se je v primeru gestacijske hipertenzije priporočljivo izogibati sadežu in tudi soku.
15
3.6.5 Chia semena
Chia (Salvia hispanica L.) je rastlina, ki izvira iz Mehike in Gvatemale. V živilski industriji je razširjena uporaba njenih črno-belih semen, ki so lahko nepredelana, mleta, v obliki gela, olja ali moke. Vsebujejo visok delež maščob, beljakovin, prehranskih vlaknin in so vir različnih vitaminov (A, B1, B2, B3) ter mineralov. Chia semena vsebujejo tudi veliko naravnih antioksidantov (fitosterolov, tokoferolov, karotenoidov in polifenolnih spojin), zaradi vsebnosti omega-3 maščobnih kislin pripomorejo k zniževanju holesterola, delujejo pa tudi protivnetno in antihipertenzivno. Uživanje semen naj bi bilo v nosečnosti koristno ravno zaradi vsebnosti omega-3 maščobnih kislin in posledičnega pozitivnega vpliva na razvoj plodovih možganov in očesne mrežnice (Knez Hrnčič et al., 2020).
3.6.6 Laneno seme
Laneno seme (Linum usitatissimum) je v zadnjem času tema številnih raziskav zaradi njegovih potencialnih zdravstvenih koristi, povezanih z vsebnostjo nekaterih biološko aktivnih komponent (Goyal et al., 2014). Te raziskave so spodbudile razvoj raznovrstnih izdelkov z vsebnostjo lanenega semena, kar omogoča njegovo vključitev v vsakodnevno prehrano. Eno najbolj preučevanih področij je vpliv lanenih semen na zmanjševanje tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni, blagodejni učinki pa so bili dokazani tudi na drugih področjih, kot sta zdravje prebavil in zdravljenje diabetesa (Parikh et al., 2019). Potencialne zdravstvene koristi lanenih semen so posledica visoke vsebnosti omega-3 maščobnih kislin, natančneje ALK, prehranskih vlaknin ter nekaterih polifenolnih spojin (lignanov), ki delujejo kot antioksidanti in fitoestrogeni. Zaradi teh bioaktivnih spojin so semena primerna tudi za obogatitev drugih živil in s tem razvoj novih funkcionalnih izdelkov (Goyal et al., 2014). Kljub številnim kliničnim študijam o prehranski uporabi lanenega semena, ki niso poročale o toksičnosti, primanjkuje raziskav na populaciji nosečnic. Avtorji zato priporočajo previdnost pri uživanju tega živila med nosečnostjo in dojenjem oziroma ga povsem odsvetujejo (Parikh et al., 2019; Braun, Cohen, 2015).
16
3.6.7 Česen
Česen (Allium sativum) je funkcionalno živilo, ki se pogosto uporablja v vsakodnevni prehrani, bodisi kot hrana, začimba ali prehransko dopolnilo. Alicin, ki je glavna bioaktivna spojina česna, je vključno z drugimi žveplovimi spojinami odgovoren za funkcionalne lastnosti tega živila (Amarakoon, Jayasekara, 2017). V več kliničnih študijah je bila namreč dokazana antioksidativna aktivnost česna, kot tudi primeri protivnetnega in protimikrobnega delovanja (Braun, Cohen, 2015).
Myhre in sodelavci (2013) so preučevali vpliv prehranskega vnosa živil z domnevnimi protimikrobnimi in protivnetnimi aktivnostmi na pojav prezgodnjega poroda. Ugotovili so, da je bil ravno česen povezan s splošnim zmanjšanim tveganjem za spontan prezgodnji porod. Tudi sicer česen med nosečnostjo ni kontraindiciran, vendar naj bi se uporabljal le kot začimba, saj zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti večjih količin vnosa kot prehransko dopolnilo ni priporočen (Braun, Cohen, 2015).
3.6.8 Ingver
Ingver (Zingiber offcinale) se že od nekdaj uporablja v prehrani in zdravilstvu (Braun, Cohen, 2015), pogosto tudi v nosečnosti (Heitmann et al., 2013b). Je vir kalija, cinka in polifenolnih spojin, medtem ko največji delež predstavlja voda (Proestos, 2018). Deluje protivnetno in analgetično, poznan pa je predvsem kot antiemetik. Čeprav je načeloma dobro toleriran, je previdnost pri uporabi priporočena ljudem z žolčnimi kamni ali refluksom (Braun, Cohen, 2015).
Novejše raziskave nakazujejo, da ingver v nosečnosti ni kontraindiciran, saj so bili dnevni odmerki do 2 g posušene ingverjeve korenike varno uporabljeni (Braun, Cohen, 2015).
Podobno poročajo tudi Heitmann in sodelavci (2013b) glede na izide kohortne študije, ki je vključevala 68.522 nosečnic, od katerih je bilo 1020 izpostavljenih ingverju. Ugotovili so, da uživanje ingverja ni bilo povezano s povečanim tveganjem za razvojne nepravilnosti ploda, prezgodnji porod, nizko porodno težo in oceno po Apgarju, mrtvorojenost ali perinatalno umrljivost. Kljub temu se zaradi potencialnega antikoagulantnega delovanja ingverja nosečnicam priporoča izogibanje v primeru predhodnega splava, vaginalnih krvavitev ali motenj strjevanja krvi (Tiran, 2012).
17
3.6.9 Maca
Maca (Lepidium meyenii) je dvoletna rastlina, ki izvira iz perujskih Andov, kjer se že tisočletja goji in uporablja kot zdravilno živilo. V prehrano jo danes večinoma vključujemo kot prehransko dopolnilo v obliki tablet ali kapsul. Je bogat vir maščobnih kislin, mineralov (železo, kalij, kalcij, mangan, natrij, baker in cink), vsebuje do 19 različnih aminokislin ter deluje kot antioksidant. Vsebuje številne komponente s potencialnimi koristmi za zdravje, čeprav je za razumevanje delovanja posameznih sestavin in potrditev učinkovitosti pri ljudeh, potrebnih še mnogo dodatnih znanstvenih raziskav. Kljub temu, da maco velikokrat povezujemo z njeno tradicionalno uporabo pri izboljšanju plodnosti, pa randomizirane kontrolne študije, ki bi te koristi potrjevale, niso na voljo. Ker tudi glede uporabe med nosečnostjo in dojenjem ni zadostnih podatkov, je v teh obdobjih uživanje kontraindicirano (Braun, Cohen, 2015).
3.6.10 Mikroalge
Prehranska dopolnila na osnovi mikroalg postajajo vse bolj priljubljena med potrošniki.
Navadno vsebujejo klorelo (Chlorella vulgaris), ki je vrsta enocelične alge, ter spirulino (Arthospira platensis), ki pravzaprav ni alga, temveč cianobakterija. V okviru funkcionalne prehrane sta pomembni zaradi visoke vsebnosti beljakovin, nenasičenih maščobnih kislin, vitaminov in sterolov, sta pa tudi bogat vir fenolnih spojin, ki delujejo kot antioksidanti (Andrade et al., 2018).
Spirulina se kot del prehrane ponekod uporablja že stoletja (Sinha et al., 2018). Poleg visoke vsebnosti beljakovin je vir esencialnih maščobnih kislin, vitaminov B, C, E in K, beta- karotena ter nekaterih mineralov (železo, magnezij, fosfor, mangan, kalcij) (Andrade et al., 2018; Sinha et al., 2018). Zato je pogosto uporabljena pri zdravljenju prehranske pomanjkljivosti in okrevanju po podhranjenosti, pri anemiji zaradi pomanjkanja železa ter za krepitev odpornosti (Sinha et al., 2018). Klorela prav tako vsebuje veliko beljakovin, prehranske vlaknine, klorofil, karotenoide (lutein, zeaksantin, beta-karoten), nekatere vitamine in minerale (Nagayama et al., 2014).
Glede varnosti teh prehranskih dopolnil obstajajo nasprotujoča mnenja. NIJZ (2018) navaja, da spirulina v nizkih odmerkih načeloma ne predstavlja tveganja za zdravje. Kljub temu pa
18
opozarja, da so izdelki s spirulino lahko onesnaženi s toksini, ki jih izločajo cianobakterije, s strupenimi elementi v sledovih ali z drugimi bakterijami. V nosečnosti je bila sicer dokazana varnost uživanja klorele in njen vpliv na povišanje koncentracij nekaterih karotenoidov v materinem mleku v puerperiju, kar bi lahko bilo koristno za izboljšanje karotenoidnega statusa dojenega novorojenčka (Nagayama et al., 2014). Kljub temu so za dokončne zaključke o varnosti tako klorele kot drugih prehranskih dopolnil na osnovi mikroalg potrebne še dodatne obsežnejše raziskave.
3.6.11 Kombuča
Kombuča je pijača z osnovo sladkanega zelenega ali črnega čaja, ki fermentira s pomočjo simbiotske kulture bakterij in kvasovk (Martini, 2018). Vsebuje številne spojine, vključno z organskimi kislinami, sladkorji, aminokislinami, nekaterimi vodotopnimi vitamini (B1, B2, B6, B12, C), minerali (železo, mangan, baker, cink, nikelj) in etanolom, ki pa ga je običajno manj kot 1% (Martini, 2018; Martínez Leal et al., 2018). Na prisotnost in količino teh komponent vpliva več dejavnikov, predvsem mikroorganizmi simbiotske kulture, kot tudi čas fermentacije, vrsta uporabljenega čaja in količina dodanega sladkorja (Martínez Leal et al., 2018). Čeprav kombuči pripisujejo določene zdravstvene koristi, je za nosečnice in doječe matere kontraindicirana (Martini, 2018). Sicer pa naj bi zaradi vsebnosti polifenolov, ki vplivajo na zniževanje krvnega tlaka in uravnavanje holesterola, pripomogla k zmanjševanju tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni (Martínez Leal et al., 2018). Prispevala naj bi tudi h krepitvi imunskega sistema, vplivala na prebavo in splošno dobro počutje. Pri tem je potrebno poudariti, da so klinične študije o učinkih kombuče na ljudeh pomanjkljive, dokazi, ki bi podpirali številne zdravstvene trditve, pa omejeni (Martini, 2018).
19
4 NAMEN
Z naraščanjem priljubljenosti določenih živil, ki jih trgovci propagirajo kot »superživila«, prihaja do večjega povpraševanja po teh izdelkih tudi s strani žensk v rodni dobi in nosečnic.
Zato smo v diplomskem delu znotraj funkcionalnih živil podrobneje preučili predvsem to kategorijo prehrambnih izdelkov. V ta namen smo v teoretičnem delu predstavili pomembnost primernih splošnih prehranjevalnih navad med nosečnostjo ter ugotavljali varnost uživanja »superživil« za nosečnico in plod. Pri tem smo se osredotočili na acai in goji jagode, brusnice, granatno jabolko, chia in lanena semena, česen, ingver, pa tudi maco, spirulino, klorelo ter kombučo, saj spadajo med najbolj priljubljene in v večini primerov eksotične izdelke, ki pa so potrošnikom v Sloveniji lahko dostopni.
V empiričnem delu želimo ugotoviti vpliv določenih funkcionalnih živil na nekatera stanja, ki se pogosto pojavljajo med nosečnostjo. Cilj diplomskega dela je z meta-sintezo znanstvenih študij preveriti sledeči raziskovalni trditvi:
Trditev 1: Uporaba ingverja je učinkovita pri lajšanju slabosti in bruhanja v nosečnosti.
Trditev 2: Mikroalge kot prehransko dopolnilo znižujejo možnost pojava nosečnostne anemije zaradi pomanjkanja železa.
20
5 METODE DELA
V prvem delu diplomskega dela smo z deskriptivno metodo dela pregledali strokovno in znanstveno literaturo, ki je opredeljevala funkcionalna živila v povezavi s prehranskimi priporočili v nosečnosti. Za iskanje literature, ki je potekalo od oktobra 2020 do aprila 2021, smo uporabili naslednje podatkovne baze: ScienceDirect, Springer Link, MEDLINE (PubMed), CINAHL in Cochrane Library. Z uporabo sistema COBISS je potekalo iskanje literature, ki je dostopna v knjižnicah, pregledane pa so bile tudi spletne strani nekaterih strokovnih organizacij in inštitutov (World Health Organization WHO, Nacionalni inštitut za javno zdravje NIJZ).
Pri iskanju literature smo uporabili naslednje ključne besede v slovenščini: prehrana, nosečnost, funkcionalna živila, prehranska dopolnila, teratogenost, varnost, superživila;
oziroma v angleščini: nutrition, pregnancy, functional food, dietary supplements, teratogenicity, safety, superfood; z ali brez operaterja AND. Izbor literature je temeljil na vsebinski ustreznosti ter dostopnosti celotnega besedila v slovenskem ali angleškem jeziku.
Časovno smo se omejili na literaturo, ki je bila izdana v obdobju zadnjih desetih let, tj. od leta 2011 do 2021, vendar sta bila zaradi relevantnosti in kakovostnih informacij uporabljena tudi dva starejša vira.
V drugem delu smo izvedli kvalitativno meta-sintezo, kjer smo uporabili nabor znanstvenih študij, ovrednotenih glede na štiristopenjsko lestvico po Ecclesu in Masonu (2001).
Tabela 1: Kategorizacija dokazov po Eccles in Mason (2001).
I. Dokazi, pridobljeni s sistematičnim pregledom meta-analiz iz randomiziranih kontrolnih študij ali vsaj ene randomizirane kontrolne študije.
II. Dokazi, pridobljeni iz vsaj ene kontrolne študije brez randomizacije ali vsaj ene kvazi-eksperimentalne študije.
III. Dokazi, pridobljeni iz neeksperimentalnih opisnih študij, kot so primerjalne in korelacijske študije ali študije primera.
IV. Dokazi, pridobljeni iz poročil strokovnih skupin ter kliničnih izkušenj ali mnenj spoštovanih avtoritet.
21
Kot je razvidno iz Tabele 1, avtorja v I. stopnjo uvrščata najkakovostnejše dokaze z najmanjšo možnostjo pristranskosti, kar se z vsako naslednjo stopnjo zmanjšuje (Eccles, Mason, 2001).
Za trditev 1: »Uporaba ingverja je učinkovita pri lajšanju slabosti in bruhanja v nosečnosti.«, je bilo najdenih sedem študij I. stopnje. Za trditev 2: »Mikroalge kot prehransko dopolnilo znižujejo možnost pojava nosečnostne anemije zaradi pomanjkanja železa.«, pa so bile najdene tri študije II. stopnje.
22
6 REZULTATI
V nadaljevanju sledi predstavitev ugotovitev meta-sinteze desetih znanstvenih študij ter razprava o vnaprej zastavljenih raziskovalnih trditvah.
6.1 Vloga ingverja pri soočanju s slabostjo v nosečnosti
Slabost in bruhanje sta težavi, ki se pogosto pojavljata v nosečnosti. Doživlja ju od 50 do 90
% nosečnic, od katerih jih približno 35 % utrpi fizične in psihosocialne posledice.
Poimenovanje nosečnostne slabosti kot »jutranja slabost« je zmotno, saj so simptomi pri mnogih ženskah prisotni tekom celega dneva. Navadno se pojavi v prvem trimesečju med 6.
in 8. tednom nosečnosti, doseže vrh do 9. tedna in večinoma izzveni do 12. tedna. Le pri manjšem deležu žensk se simptomi pojavljajo še po 20. tednu nosečnosti. V približno 1 % se lahko pojavi tudi hujša oblika slabosti in bruhanja (hyperemesis gravidarum), ki običajno zahteva hospitalizacijo nosečnice. Spremljajo jo številni zapleti, kot so izguba telesne mase, dehidracija, elektrolitsko neravnovesje in nastanek ketoze (Jarvis, Nelson-Piercy, 2011).
Neposredni vzroki za sproženje slabosti v nosečnosti niso povsem znani. Med drugim naj bi bila posledica hormonalnih sprememb ob nastanku placente ter fizioloških sprememb gastrointestinalnega sistema med nosečnostjo. Za omiljenje simptomov večinoma zadostujeta ustrezna hidracija telesa in izogibanje prehranskim sprožilcem, v primeru hujših in dolgotrajnejših slabosti pa je mnogokrat potrebna tudi uporaba antiemetičnih zdravil (Jarvis, Nelson-Piercy, 2011). Zaradi domnevnega antiemetičnega delovanja ingverja, so v Tabeli 2 predstavljene znanstvene študije, ki preučujejo njegovo učinkovitost na lajšanje slabosti in bruhanja v nosečnosti ter ga primerjajo z drugimi splošno uveljavljenimi farmakološkimi in ne-farmakološkimi metodami.
23
Tabela 2: Pregled dokazov znanstvenih študij za trditev 1.
Opis in rezultati študije Stopnja Vir
ŠTUDIJA 1
Vključitveni kriteriji: Ženske z enoplodno nosečnostjo in manj kot 20 tedni gestacijske starosti, ki imajo težave s slabostjo in bruhanjem.
Vzorec: Od 102 vključenih nosečnic je bilo 34 naključno dodeljenih v skupino ingverja, 34 v skupino metoklopramida in 34 v placebo skupino. Med skupinami ni bilo statistično pomembnih razlik v starosti sodelujočih, zaporedni nosečnosti ter trajanju nosečnosti.
Rezultati študije: Sodelujoče v raziskavi so pet dni trikrat dnevno uživale dodeljene kapsule, ki so glede na skupino, v katero so bile uvrščene, vsebovale 200 mg ingverjeve esence, 10 mg metoklopramida ali 200 mg moke. Ugotovljeno je bilo, da je do zmanjševanja simptomov slabosti in bruhanja prišlo v vseh treh skupinah, pri čemer je bil učinek najmanjši v skupini, ki je prejemala placebo. Ob primerjavi ostalih dveh skupin pa je bilo ugotovljeno, da je bil ingver sicer manj učinkovit od metoklopramida, vendar razlika ni bila statistično pomembna. Na podlagi tega so avtorji sklenili, da bi bil ingver pri soočanju z nosečnostno slabostjo lahko primerna alternativa ostalim medikamentom.
I. Mohammadbeigi et
al., 2011.
24 ŠTUDIJA 2
Vključitveni kriteriji: Ženske z enoplodno nosečnostjo, nosečnostno slabostjo ter manj kot 17 tedni gestacijske starosti.
Vzorec: Do konca raziskave je od sprva 102 vključenih sodelovalo 95 nosečnic, ki so bile naključno razdeljene v dve skupini (47 v ingverjevo skupino in 48 v skupino vitamina B6).
Osnovni podatki sodelujočih (starost, teža in višina, indeks telesne mase (ITM), gestacijska starost, zaporedna nosečnost in porod, število predhodnih splavov ter pojavnost slabosti v prejšnjih nosečnostih) se med obema skupinama niso bistveno razlikovali.
Rezultati študije: Nosečnice, ki so bile uvrščene v ingverjevo skupino, so štirikrat dnevno prejemale 250 mg ingverjeve kapsule, medtem ko so tiste, ki so bile uvrščene v drugo skupino, dvakrat dnevno prejemale 40 mg tablete vitamina B6. Po štirih dneh prejemanja terapije je bilo ugotovljeno, da je do zmanjšanja simptomov slabosti prišlo v obeh skupinah, pri čemer pomembne razlike med obema učinkovinama ni bilo zaznati. Tako ingver kot vitamin B6 sta namreč enako učinkovito zmanjševala trajanje slabosti in pojavnost bruhanja.
I. Haji Seid Javadi et al., 2013.
ŠTUDIJA 3
Vključitveni kriteriji: Enoplodna nosečnost, gestacijska starost manj kot 16 tednov, blaga do zmerna slabost in/ali bruhanje ob odsotnosti prebavnih bolezni ter uporabe drugih metod za lajšanje slabosti v zadnjih treh tednih. Pogoj je bila tudi sposobnost pravilnega nameščanja
I. Saberi et al., 2013.
25
akupresurnih trakov in uživanja ingverjevih kapsul, pismenost, pripravljenost na sodelovanje ter prebivališče v Kashanu (Iran).
Vzorec: Od sprva 159 vključenih je do konca raziskave sodelovalo 143 žensk. Te so bile zaradi primerjave učinkovitosti ingverja in akupresure pri lajšanju slabosti in bruhanja naključno razdeljene v tri skupine 50 v ingverjevo, 48 v akupresurno in 45 v kontrolno skupino. Statistično pomembnih razlik v demografskih podatkih sodelujočih, ni bilo zaznati.
Rezultati študije: Raziskava je potekala sedem dni, pri čemer so prvi trije dnevi potekali brez intervencij. Sodelujoče iz vseh treh skupin so skozi celoten teden preko izpolnjevanja dodeljenih obrazcev poročale o resnosti simptomov. V naslednjih štirih dneh so udeleženke v skupini ingverja trikrat dnevno uživale 250 mg ingverjeve kapsule, medtem ko so tiste v akupresurni skupini kontinuirano uporabljale akupresurne trakove, ki so bili pravilno nameščeni na obeh rokah. Ugotovili so, da je bilo uživanje ingverja učinkovitejše pri lajšanju blage do zmerne slabosti in bruhanja v nosečnosti. Rezultati študije so namreč pokazali 49% zmanjšanje slabosti in bruhanja v ingverjevi skupini, v primerjavi z 29% zmanjšanjem v akupresurni skupini.
ŠTUDIJA 4
Vključitveni kriteriji: Nosečnice med 18. in 35. letom starosti, z manj kot 20 tedni gestacijske starosti ter s težavami s slabostjo v nosečnosti.
I. Firouzbakht et al., 2014.
26
Vzorec: Študija je sprva zajela 120 nosečnic, ki so obiskovale zdravstvene domove v mestu Amol (Iran), do konca pa je sodelovalo 97 nosečnic. Od tega je bilo 35 naključno uvrščenih v skupino vitamina B6, 28 v placebo in 24 v ingverjevo skupino. Med posameznimi skupinami ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik v demografskih podatkih sodelujočih kot tudi glede obsežnosti in pogostosti slabosti ali bruhanja pred začetkom raziskave.
Rezultati študije: Zaradi preučevanja učinkovitosti ingverja v primerjavi z vitaminom B6 in placebom pri lajšanju nosečnostne slabosti so bile sodelujočim v raziskavi dodeljene kapsule z dodanimi učinkovinami. Na izboljšanje simptomov sta najbolj vplivala ingver in vitamin B6, med katerima večjih razlik o učinkovitosti ni bilo zaznati. Na podlagi tega so sklenili, da je bilo štiridnevno zdravljenje s 1000 mg ingverja/dan, varno in učinkovito pri lajšanju slabosti in bruhanja pri nosečnicah.
ŠTUDIJA 5
Vključitveni kriteriji: Enoplodna nosečnost, manj kot 16 tednov gestacijske starosti ter težave s slabostjo in/ali blagim do zmernim bruhanjem. Pogoj je bila tudi odsotnost bolezni prebavil ter uporabe terapije proti slabosti v zadnjih treh tednih, prostovoljno sodelovanje, pismenost in prebivališče v Kashanu (Iran).
Vzorec: Sprva je bilo udeleženih 120 nosečnic, ki so v okviru predporodne oskrbe obiskovale bolnišnico Nagavi, Kashan, do konca študije pa jih je sodelovalo 106. Z namenom ugotavljanja
I. Saberi et al., 2014.
27
učinka ingverja na lajšanje slabosti in bruhanja v nosečnosti so bile sodelujoče v študiji razporejene v tri skupine: 37 v skupino, ki je uživala ingverjeve kapsule, 36 v placebo in 33 v kontrolno skupino. Med skupinami žensk ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik v demografskih podatkih z izjemo želene ali neželene nosečnosti ter starosti ob zakonski zvezi.
Rezultati študije: Raziskava je potekala sedem dni, od česar so prvi trije dnevi potekali brez intervencij. Naslednje štiri dni so nosečnice v ingverjevi skupini trikrat dnevno uživale 250 mg ingverjeve kapsule, tiste v placebo skupini pa kapsule z laktozo, ki so bile podobne oblike. V ingverjevi skupini se je pogostost bruhanja zmanjšala za 51%, slabosti pa za 46%, kar je bilo znatno več v primerjavi s placebom in kontrolno skupino. Na podlagi teh rezultatov so ugotovili, da je bil ingver učinkovit pri zmanjševanju blage do zmerne slabosti in bruhanja v zgodnji nosečnosti.
ŠTUDIJA 6
Vključitveni kriteriji: Randomizirana, s placebom kontrolirana študija, uporaba ingverja ter podatki o izboljšanju slabosti in bruhanja v zgodnji nosečnosti.
Vzorec: Od 135 potencialno primernih študij je le 6 izpolnjevalo vse kriterije za vključitev v meta-analizo. V teh raziskavah je skupno sodelovalo 508 nosečnic, od katerih je 256 naključno prejelo ingver, 252 pa placebo. V posameznih študijah je velikost vzorca predstavljalo od 23 do 235 oseb, časovni razpon raziskave pa je bil od štirih dni do treh tednov. Dnevni odmerek
I. Thomson et al., 2014.
28
dodeljenega ingverja je znašal od 1 g do 2,5 g, nosečnice pa so ga zaužile v obliki kapsul, sirupa ali piškotov.
Rezultati študije: O izboljšanju simptomov slabosti in bruhanja je poročalo vseh šest študij, natančneje skupno 180 od 256 žensk v ingverjevi skupini in 126 od 252 žensk v placebo skupini.
Ugotovili so, da je ingver pri lajšanju nosečnostne slabosti učinkovitejši od placeba, če se ga uživa v odmerku približno 1 g/dan vsaj štiri dni. Kljub raznolikosti študij glede velikosti vzorca, trajanja raziskave, odmerka in oblike zaužitega ingverja, je meta-analiza pokazala, da je ingver učinkovita nefarmakološka metoda za lajšanje slabosti in bruhanja v zgodnji nosečnosti.
ŠTUDIJA 7
Vključitveni kriteriji: Starost od 20 do 35 let, enoplodna nosečnost med 6 in 16 tedni gestacijske starosti, težave z blago do zmerno slabostjo in bruhanjem, brez potrebe po hospitalizaciji, odsotnost motenj prebavil, alergij ali preobčutljivosti na zelišča ter pismenost.
Vzorec: Vključenih je bilo 77 nosečnic, ki so bile naključno porazdeljene v tri skupine 26 v skupino vitamina B6, 28 v ingverjevo in 23 v placebo skupino. V vseh skupinah ni bilo pomembnih statističnih razlik glede starosti, stopnje izobrazbe, zaporedne nosečnosti, gestacijske starosti ter intenzitete simptomov.
Rezultati študije: Izboljšanje resnosti slabosti in bruhanja je bilo opazno v vseh treh skupinah, primerjava le-teh pa je pokazala, da sta bila ingver in vitamin B6 učinkovitejša od placeba. Čeprav
I. Sharifzadeh et al., 2018.
29
med njima ni bilo zaznanih pomembnih razlik, so ugotovili, da je imel ingver večji vpliv na intenziteto slabosti ter količino izbruhane vsebine, medtem ko je bil vitamin B6 učinkovitejši pri lajšanju siljenja na bruhanje.
30
6.2 Vpliv mikroalg na pojav nosečnostne anemije
O anemiji ali slabokrvnosti govorimo, kadar je količina hemoglobina v krvi pod spodnjo mejo normalne vrednosti, ki za nosečnice znaša 110 g/l. Nastane zaradi porušenega ravnovesja med tvorbo eritrocitov in hemoglobina ali zaradi izgubljanja krvi. Pri nosečnicah je najpogostejša anemija zaradi pomanjkanja železa, ki se pojavlja pri 51 % žensk. Lahko je posledica dolgotrajnejšega izgubljanja krvi, motene presnove železa ali prenizkih vrednosti železa v krvi. Navadno jo spremljajo utrujenost, slabost, vrtoglavica in palpitacije, sočasno z bledico kože in sluznic, tahikardijo, sistoličnim srčnim šumom ter ragadami v ustnih kotičkih. Zdravljenje anemije je simptomatsko in vzročno, s peroralnim ali intravenoznim nadomeščanjem železa (Steblovnik, Meglič, 2015).
V Tabeli 3 so predstavljene ugotovitve treh znanstvenih študij, ki raziskujejo učinek prehranskega dopolnila s spirulino ali klorelo na pojavnost anemije zaradi pomanjkanja železa v nosečnosti.
31
Tabela 3: Pregled dokazov znanstvenih študij za trditev 2.
Opis in rezultati študije Stopnja Vir
ŠTUDIJA 1
Vključitveni kriteriji: Prvorodnice v prvem trimesečju nosečnosti, ki so v času predporodne oskrbe obiskovale bolnišnico Saiseikai Nara (Japonska) ter vsaj eno leto pred začetkom raziskave niso uživale klorele ali drugih prehranskih dopolnil.
Vzorec: Sodelovalo je 70 nosečnic, starih od 18 do 38 let, ki so bile razdeljene v dve skupini. 32 jih je privolilo v prehransko dopolnjevanje s klorelo, medtem ko je ostalih 38 predstavljalo kontrolno skupino. Med skupinama ni bilo pomembnih razlik v starosti, višini in telesni teži sodelujočih.
Rezultati študije: Nosečnice v skupini klorele so s prehranskim dopolnjevanjem pričele med 12. in 18. gestacijskim tednom ter nadaljevale do poroda. Dnevno so v obliki tablet zaužile 6 g klorele, medtem ko za nosečnice v kontrolni skupini, z izjemo izogibanja tej algi in ostalim prehranskim dopolnilom, ni bilo uvedenih drugih prehranskih omejitev. Čeprav pred pričetkom raziskave med skupinama ni bilo pomembne razlike v deležu anemičnih nosečnic (raven hemoglobina <11 g/dl), je bil le-ta ob koncu znatno nižji v skupini klorele (31,2%) v primerjavi s kontrolno skupino (60,5%).
Z analizo ostalih podatkov, pridobljenih s kliničnimi pregledi nosečnic, so ugotovili, da prehransko dopolnjevanje s klorelo ni vplivalo le na zmanjšano pojavnost anemije, temveč tudi proteinurije in edemov nog.
II. Nakano et al., 2010.
32 ŠTUDIJA 2
Vključitveni kriteriji: Ženske z enoplodno nosečnostjo v 28. tednu gestacijske starosti ter odsotnost komplikacij, ki bi zahtevale specialistično obravnavo poteka nosečnosti.
Vzorec: V obdobju 16 mesecev je bilo v raziskavo vključenih 1201 nosečnic, ki so v času predporodne oskrbe obiskovale enega od štirih naključno izbranih zdravstvenih domov v Dakarju (Senegal). Do konca je sodelovalo 920 (76,6%) nosečnic, te pa so bile enakomerno in naključno razdeljene v dve skupini. Med obema skupinama ni bilo pomembnih razlik v starosti, višini in teži sodelujočih, zaporedni nosečnosti ter vrednosti hemoglobina v krvi.
Rezultati študije: Prvotni namen raziskave je bil preučiti vpliv spiruline na vrednosti hemoglobina v krvi. Zato je bil nosečnicam v prvi skupini dodeljen dnevni odmerek 1,5 g spiruline, medtem ko je za primerjavo druga skupina dnevno prejela dodatek 90 mg železa in 1 mg folne kisline. Naraščanje vrednosti hemoglobina v krvi je bilo tekom celotne raziskave opazno v obeh skupinah, vendar je podrobnejša primerjava le-teh pokazala, da je bilo prehransko dopolnjevanje s spirulino učinkovitejše od dodatkov železa in folne kisline.
II. Niang et al., 2017.
ŠTUDIJA 3
Vključitveni kriteriji: Ženske v drugem trimesečju nosečnosti, po dopolnjenem 20. tednu gestacijske starosti in z vrednostjo hemoglobina v krvi med 8 in 11 g/dl.
II. Marlina,
Nurhayati, 2020.
33
Vzorec: Vključenih je bilo 60 anemičnih nosečnic, ki so obiskovale porodnišnico v Bandungu (Indonezija). Približno 30% jih je dokončalo srednjo šolo, več kot polovica pa je bilo brezposelnih.
Razdeljene so bile v dve skupini, pri čemer je bilo 30 vključenih v intervencijsko, 30 pa v kontrolno skupino. Slednji se na podlagi demografskih podatkov sodelujočih med seboj nista pomembno razlikovali.
Rezultati študije: Namen raziskave, ki je potekala osem tednov, je bil preučiti učinek spiruline na zdravljenje anemije v nosečnosti. Zato so sodelujoče v intervencijski skupini dnevno prejele 300 mg spiruline, v primerjavi s kontrolno skupino, ki je dnevno zaužila 60 mg železa. Ugotovili so, da se je v skupini nosečnic, ki so uživale spirulino, povprečna vrednost hemoglobina v krvi povečala za 3,44 g/dl, medtem ko v kontrolni skupini bistvenih sprememb po prehranskem dopolnjevanju z železom, niso zaznali.
