UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
LUCIJA MALOVRH
ODNOS ODRASLIH DO PREHRANSKIH DOPOLNIL
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2019
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
DVOPREDMETNI UČITELJ
LUCIJA MALOVRH
Mentor: doc. dr. Stojan Kostanjevec Somentorica: asist. Martina Erjavšek
ODNOS ODRASLIH DO PREHRANSKIH DOPOLNIL
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2019
I
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Stojanu Kostanjevcu ter somentorici asist. Martini Erjavšek za pomoč, svetovanje in usmerjanje pri pisanju diplomskega dela.
Mami in ati, hvala za vso spodbudo in podporo.
Še posebno sem hvaležna fantu Anžetu, ki mi je ves čas stal ob strani, me spodbujal in zaupal vame.
Zahvaljujem se tudi sošolki in prijateljici Alji ter ostalim prijateljem, ki so mi pomagali na tej poti.
II
POVZETEK
Uravnotežena prehrana je za zdravje in dobro počutje pomembna, saj z njo v telo vnašamo potrebne hranilne snovi, ki omogočajo normalno delovanje telesa. Prehranska dopolnila so živila, s katerimi lahko dopolnjujemo običajno prehrano. Ti koncentrirani viri hranilnih snovi niso namenjeni preprečevanju ali zdravljenju bolezni, čeprav jih veliko ljudi zamenjuje za zdravila. Zaradi današnjega življenjskega sloga, hitrega načina življenja in napačnega prepričanja glede uporabe prehranskih dopolnil se je uporaba le-teh povečala. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen odnos imajo odrasli do prehranskih dopolnil. V raziskovalnem delu diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda raziskovanja.
Rezultati so bili zbrani z vprašalnikom. Analiza rezultatov je pokazala, da odrasli vedo, da so prehranska dopolnila dodatek k prehrani in ne nadomestilo za uravnoteženo prehrano. Ob tem pa niso prepričani, da prehranska dopolnila v resnici niso oblika zdravila. Med uporabniki prehranskih dopolnil je največ tistih, ki jih uživajo zaradi želje po zdravju oziroma ne želijo zboleti. Veliko pa je tudi uporabnikov, ki prehranska dopolnila, zlasti tista s povečano vsebnostjo beljakovin, uživajo zaradi povečane športne aktivnosti. Izmed prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vitamine in minerale, največ uporabnikov vsakodnevno uživa multivitaminske pripravke, vitamin C ter magnezij. Na osnovi rezultatov raziskave ugotavljam, da je potrebno odrasle ozaveščati o uživanju prehranskih dopolnil glede na potrebe organizma in da je za zdravje pomembna zdrava prehrana, prehranska dopolnila pa so le dopolnilo k neustrezni prehrani.
KLJUČNE BESEDE: prehranska dopolnila, uravnotežena prehrana, hranilne snovi, zdravje
III
ABSTRACT
A balanced diet is of great importance for health and wellbeing of our body, since it provides us with all the necessary nutrients to function normally. Food supplements, also called nutritional or dietary supplements, are concentrated nutrient sources, which can supplement a regular diet. Food supplements are not intended to prevent or treat illness, although a lot of people confuse them with medications. Todays’ lifestyle, fast way of life, also misconception about the use of dietary supplements, increased the use of food supplements. The purpose of this bachelor's thesis was to find out the attitude adults have towards food supplements. The descriptive research method was used in the research part of the thesis. Results were collected through a survey. The analysis of the results showed, adults know, that food supplements are only a supplement to a regular diet and not a substitute for a balanced diet. However, they are not convinced that food supplements are not really a form of medication. The main reason adults consume food supplements, is their desire for health and desire not to get sick. Many people consume food supplements (especially those with high protein content) due to their increased sports activity. Among food supplements containing vitamins and minerals, most users consume multivitamin preparations, vitamin C and magnesium on daily basis. Based on research results, I can conclude, that it is necessary to raise awareness of food supplements consumption, which should be adjusted according to the needs of the body; and that healthy nutrition is important for general health and wellbeing, while food supplements are only supplement to inadequate nutrition.
KEY WORDS: food supplements, balanced nutrition, nutrients, health
IV
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA ... 2
2.1 Pomen hranilnih snovi v prehrani ... 2
2.1.1 Hranilne snovi ... 2
2.2 Zakonska opredelitev prehranskih dopolnil ... 5
2.3 Priporočila povezana z uporabo prehranskih dopolnil ... 6
2.4 Vpliv prehranskih dopolnil na zdravje ... 8
2.4.1 Pozitiven vpliv prehranskih dopolnil na zdravje ... 8
2.4.2 Negativen vpliv prehranskih dopolnil na zdravje ... 10
2.4.3 Samozdravljenje ... 11
2.5 Uporaba prehranskih dopolnil ... 13
2.5.1 Profil uporabnika prehranskih dopolnil ... 13
2.5.2 Vzroki uporabe prehranskih dopolnil ... 13
2.5.3 Pogostost uživanja prehranskih dopolnil ... 14
2.5.4 Najpogosteje izbrana prehranska dopolnila ... 15
2.5.5 Mnenje uporabnikov o učinkih prehranskih dopolnil ... 16
2.5.6 Ozaveščenost uporabnikov o prehranskih dopolnilih ... 16
3 EMPIRIČNI DEL ... 18
3.1 Namen in cilj raziskave ... 18
3.2 Raziskovalna vprašanja ... 18
3.3 Raziskovalna metoda dela ... 18
3.4 Opis vzorca ... 18
3.5 Opis inštrumenta ... 20
3.6 Postopki zbiranja in obdelave podatkov ... 20
3.7 Rezultati ... 21
3.8 Razprava ... 69
4 SKLEP ... 71
5 VIRI IN LITERATURA ... 73
6 PRILOGE ... 79
Priloga 1: Anketni vprašalnik ... 79
V
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Uporaba različnih načinov samozdravljenja (Pisk, Pal in Pavšar, 2011) ... 12
Preglednica 2: Strinjanje slovenskih uporabnikov s trditvami (Raziskava javnega mnenja o uporabi prehranskih dopolnil, 2010) ... 17
Preglednica 3: Strinjanje poljskih študentov s trditvami (Wierzejska idr., 2018) ... 17
Preglednica 4: Strinjanje s trditvijo "prehransko dopolnilo je nadomestilo za uravnoteženo prehrano" ... 22
Preglednica 5: Strinjanje s trditvijo "prehransko dopolnilo je dodatek k običajni prehrani" ... 23
Preglednica 6: Strinjanje s trditvijo "prehransko dopolnilo je vrsta zdravila brez recepta" ... 24
Preglednica 7: Strinjanje s trditvijo "prehransko dopolnilo pripomore k izboljšanju prehrane" ... 25
Preglednica 8: Uživanje prehranskih dopolnil glede na demografske spremenljivke ... 26
Preglednica 9: Pogostost uživanja multivitaminskih dopolnil glede na demografske spremenljivke ... 29
Preglednica 10: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z vitaminom D glede na demografske spremenljivke ... 30
Preglednica 11: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z vitaminom C glede na demografske spremenljivke ... 31
Preglednica 12: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z vitaminom A glede na demografske spremenljivke ... 32
Preglednica 13: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z drugimi posameznimi vitamini glede na demografske spremenljivke... 33
Preglednica 14: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z magnezijem glede na demografske spremenljivke ... 35
Preglednica 15: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil s kalcijem glede na demografske spremenljivke ... 36
Preglednica 16: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z železom glede na demografske spremenljivke ... 37
Preglednica 17: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z drugimi minerali glede na demografske spremenljivke ... 38
Preglednica 18: Pogostost uživanja čebeljih izdelkov glede na demografske spremenljivke ... 40
Preglednica 19: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z beljakovinami glede na demografske spremenljivke ... 41
Preglednica 20: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z omega-3-maščobnimi kislinami glede na demografske spremenljivke... 42
Preglednica 21: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z omega-6-maščobnimi kislinami glede na demografske spremenljivke... 43
Preglednica 22: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil iz rastlinskih izvlečkov glede na demografske spremenljivke ... 44
Preglednica 23: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil iz alg glede na demografske spremenljivke 45 Preglednica 24: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil iz gob glede na demografske spremenljivke ... 46
Preglednica 25: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil s koencimom Q10 glede na demografske spremenljivke ... 47
Preglednica 26: Pogostost uživanja drugih prehranskih dopolnil glede na demografske spremenljivke ... 48
Preglednica 27: Razlogi za uživanje prehranskih dopolnil glede na demografske spremenljivke ... 50
VI
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Struktura vzorca glede na spol ... 19
Graf 2: Struktura vzorca glede na zaposlitveni status ... 19
Graf 3: Struktura vzorca glede na doseženo formalno izobrazbo ... 20
Graf 4: Strinjanje odraslih z navedenimi trditvami o prehranskih dopolnilih ... 21
Graf 5: Opredelitev anketiranih o uživanju prehranskih dopolnil v zadnjem letu ... 26
Graf 6: Pogostost uporabe posameznih prehranskih dopolnil ... 27
Graf 7: Pogostost uživanja vitaminskih dopolnil ... 28
Graf 8: Pogostost uživanja prehranskih dopolnil z minerali ... 34
Graf 9: Pogostost uživanja ostalih prehranskih dopolnil ... 39
Graf 10: Razlogi za uživanje prehranskih dopolnil ... 49
Graf 11: Čas uživanja prehranskih dopolnil ... 51
Graf 12: Strinjanje s trditvami o uporabi prehranskih dopolnil ... 52
Graf 13: Nakup prehranskih dopolnil ... 58
Graf 14: Zaznavanje pozitivnih učinkov prehranskih dopolnil ... 60
Graf 15: Zaznavanje negativnih učinkov prehranskih dopolnil ... 62
Graf 16: Ocena lastne telesne aktivnosti uporabnikov prehranskih dopolnil ... 63
Graf 17: 30-minutna dnevna zmerna telesna aktivnost uporabnikov prehranskih dopolnil ... 65
Graf 18: Razlogi neuporabe prehranskih dopolnil ... 67
1
1 UVOD
Za zdravje in dobro počutje je pomembno primerno prehranjevanje. Z uravnoteženo prehrano v telo vnesemo zadostne količine hranilnih snovi, ki so potrebne za normalno delovanje telesa (Sonc, 2007). V različnih življenjskih obdobjih imamo lahko povečane potrebe po določenih hranilnih snoveh. Če se ne moremo kvalitetno in raznovrstno prehranjevati in iz različnih razlogov s hrano ne moremo pridobiti vseh hranilnih snovi, lahko posežemo po prehranskih dopolnilih (Kreft, 2009).
Prehranska dopolnila so živila, s katerimi dopolnjujemo običajno prehrano. To so koncentrirani viri posameznih, kombiniranih hranilnih ali drugih snovi, ki imajo hranilen ali fiziološki učinek (Pravilnik o prehranskih dopolnilih, 2013).
Prehranska dopolnila in zdravila so si v nekaterih vidikih podobna, zato jih uporabniki med seboj enačijo oziroma zamenjujejo (Kreft, 2009). Zavedati se moramo, da prehranska dopolnila niso zdravila. Njihov namen ni preprečevati ali zdraviti bolezni, temveč dopolnjevati prehrano (Pravilnik o prehranskih dopolnilih, 2013).
V zadnjih desetletjih se je uporaba prehranskih dopolnil močno povečala. V razvitih državah sveta vsaj polovica prebivalcev uživa prehranska dopolnila (Rovira, Grau, Castner, Covas in Schroder, 2013). Porast uporabe prehranskih dopolnil se povezuje s trenutnimi trendi življenjskega sloga in prepričanjem uporabnikov, da so le-ta učinkovita pri preprečevanju različnih bolezni ter varna za uporabo (Wierzejska, Krzysztiszek in Karasiewicz, 2018).
V diplomskem delu sem ugotavljala, kakšen odnos imajo odrasli do prehranskih dopolnil.
Zanimalo me je, kako pogosto in katera prehranska dopolnila uživajo odrasli ter kakšni so njihovi razlogi za uživanje.
2
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA
2.1 Pomen hranilnih snovi v prehrani
Prehranjevanje je del našega vsakdana in je posledično zelo pomembno za naše zdravje in dobro počutje. Pomembno je, da v jedi uživamo in se redno prehranjujemo (Hlastan Ribič in Šerona, 2012). Živilo, ki bi vsebovalo vse potrebne hranilne snovi, ne obstaja, zato je potrebno uživati različna živila (A healthy, balanced diet, b. d.). Sonc (2007) izpostavlja, da z uravnoteženo prehrano lahko zadostimo dnevnim potrebam po hranilnih snoveh, ki so pomembne za ohranjanje fizioloških funkcij. Če na primer uživamo veliko različnih vrst sadja in zelenjave, v telo vnesemo več vitaminov in mineralov, prehranskih vlaknin in drugih snovi. S tem ko izbiramo lokalno pridelana živila, se izognemo daljšemu transportu živil. Ob slednjem živila izgubljajo svojo hranilno vrednost, še posebej se zmanjša vsebnost vitaminov A, B, C in E.
Hrana je posledično manj kakovostna zaradi potrebnih ukrepov za daljše skladiščenje in transport (Lokalno pridelana zelenjava, b. d.)
Kadar se nezdravo prehranjujemo in to postane naša navada, je to lahko vzrok za nastanek različnih bolezni (Poličnik in Bavcon, 2018).
2.1.1 Hranilne snovi
Hranilne snovi delimo na makrohranila in mikrohranila. Makrohranila so tista hranila, ki jih v telo vnašamo v velikih količinah in so za nas vir energije. To so beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati. Mikrohranila pa so tista, ki jih telo potrebuje v majhnih količinah. To so vitamini in minerali (Hlastan Ribič, 2009).
Maščobe so poleg vira energije tudi vir pomembnih esencialnih maščobnih kislin. To so omega-3- in omega-6-maščobne kisline. Zelo pomembno vlogo imata α-linolenska kislina kot omega-3-maščobna kislina in linolna kislina kot omega-6-maščobna kislina pri rasti in razvoju možganov, živčevja, očesne mrežnice in sta nujni za delovanje imunskega sistema (Hlastan Ribič, 2009). Prav tako med omega-3-maščobne kisline prištevamo dokozaheksanojsko (DHA) kislino in eikozapentanojsko (EPA) kislino. Ti maščobni kislini imata pomembno vlogo pri razvoju otroka v maternici, protivnetnih procesih, oksidativnem stresu, zdravem staranju in zmanjševanju možnosti nastanka srčno-žilnih bolezni (Swanson, Block in Mousa, 2012).
3
Beljakovine so pomembne za rast in celjenje tkiv, saj so sestavni del kože, vezi, membran, mišičevja, organov in kosti. Zagotavljajo del energije, potek kemijskih reakcij v telesu ter vzdrževanje tekočinskega ravnotežja. Ker sestavljajo veliko hormonov, posledično regulirajo procese v organizmu. Beljakovine se v telesu ne skladiščijo, zato jih je potrebno vnašati z uravnoteženo prehrano. Da pridobimo vse potrebne aminokisline, je potreben ustrezen vnos tako živalskih kot rastlinskih beljakovin (Poličnik, 2018).
Ogljikovi hidrati so vir energije. Delimo jih na enostavne (glukoza, fruktoza, saharoza, laktoza) in sestavljene ogljikove hidrate (glikogen, škrob, prehranska vlaknina) (Hlastan Ribič, 2009).
Poleg oskrbe telesa z energijo imajo ogljikovi hidrati vlogo tudi pri razvoju črevesne mikrobiote, proizvodnji vitaminov in absorpciji mineralov in maščob (Poličnik, 2018).
Uživanje prehranskih vlaknin ugodno deluje na delovanje gastrointestinalnega trakta, metabolizem lipidov, glukoze ter ravnotežje mineralov. Ker ugodno vpliva na steno debelega črevesa, zmanjšuje zaprtje in možnost nastanka kolorektalnega raka, vnetja debelega črevesa in divertikuloze. Z dnevnim uživanjem prehranskih vlaknin znižamo apetit in s tem energijski vnos hrane, saj se upočasni prebava hranil in praznjenje želodca (Smolič, 2013).
Naše telo za svoje delovanje in ohranjanje zdravja potrebuje 13 vitaminov: v maščobi topne vitamine A, D, E in K ter v vodi topne vitamin C ter osem vitaminov B. Vsak vitamin ima specifično funkcijo v telesu (Poličnik, 2018).
• Vitamin C je pomemben antioksidant in ima zaščitno vlogo, saj krepi obrambne sposobnosti belih krvničk in povečuje količino protiteles. Sodeluje tudi pri nastajanju in obnavljanju vezivnega tkiva.
• Vitamin A je pomemben za rast in razvoj celic ter za naš imunski sistem.
• Vitamin D sodeluje pri uravnavanju kalcija, ki je pomemben predvsem v dobi rasti.
Sodeluje tudi pri presnovi fosfatov, ki so pomembni za naše kosti, presnovo in shranjevanje energije. Posledično sodeluje pri izgradnji kosti, zob ter vpliva na mišično-skeletni sistem.
• Vitamin E je antioksidant in varuje celice pred okvarami, ki jih povzročajo prosti radikali, saj preprečuje oksidacijo celičnih sestavin. Poleg tega pospešuje prekrvavitev in preprečuje nastanek žilnih okvar. Izboljšuje tudi mišično storilnost in posredno vpliva na delovanje spolnih žlez.
• Vitamin K ima pomembno vlogo pri strjevanju krvi.
4
• Vitamini B1, B2, B6 in B7 so pomembni za nemoteno delovanje živčnih in mišičnih celic ter sodelujejo pri presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Vitamin B9 ima pomembno vlogo pri tvorbi DNK (deoksiribonukleinska kislina), RNK (ribonukleinska kislina), rasti, razvoju in tvorbi novih celic. Vitamin B12 je nujen za normalno rast in razvoj telesa (Hlastan Ribič, 2009; Poličnik, 2018).
Mikrohranila so prav tako pomembna za delovanje telesa. Delimo jih na makroelemente in mikroelemente (Hlastan Ribič, 2009).
Makroelementi:
• Natrij je pomemben za normalno delovanje živčnih in mišičnih celic.
• Kalij je potreben za ohranjanje elektrolitne homeostaze in rast celične mase.
• Kalcij je sestavni del kosti in zob, deluje tudi pri strjevanju krvi in nadzoruje delovanje živčnih in mišičnih celic.
• Fosfor se vgrajuje v strukturo kosti in zob, pomemben je tudi za delovanje srca, ledvic in prenos živčnih impulzov.
• Magnezij uravnava živčne funkcije in mišično krčenje.
Mikroelementi:
• Železo tvori hemoglobin, zato je njegova najpomembnejša funkcija oskrba telesa s kisikom.
• Jod je sestavni del ščitničnih hormonov, ki uravnavajo celično presnovo in rast.
• Fluorid je pomemben za mineralizacijo kosti in zob.
• Cink je pomemben člen v presnovi beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob ter pri rasti in razvoju organizma.
• Selen je pomemben za delovanje imunskega sistema in je zaslužen za zmanjševanje toksičnosti nekaterih toksičnih elementov.
• Baker sodeluje v presnovi železa, izdelavi pigmenta las, kože in oči ter pri razvoju kosti, zobovja in srca.
• Mangan sodeluje pri nastanku hrustanca in rastnih spojev kosti.
5
• Krom je prisoten pri presnovi ogljikovih hidratov (Poličnik, 2018).
2.2 Zakonska opredelitev prehranskih dopolnil
Živilo je vse, kar ljudje uporabljamo za prehranske namene. Živilo je lahko v predelani, pol predelani ali nepredelani obliki. Med živila se vključujejo tudi voda, aditivi za živila, snovi za obogatitev živil, žvečilni gumiji in prehranska dopolnila (Smernice za opredelitev izdelkov, ki lahko hkrati sodijo v opredelitev zdravila in izdelka, ki je predmet drugih predpisov za uporabo pri ljudeh, 2018).
Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. Prehranska dopolnila so koncentrirani viri posameznih, kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom. V prodaji jih najdemo v obliki kapsul, pastil, tablet in drugih podobnih oblikah, v vrečkah s praškom, ampulah s tekočino, kapalnih stekleničkah in drugih podobnih oblikah s tekočino in praškom, ki so oblikovane tako, da se jih lahko uživa v odmerjenih majhnih količinskih enotah. Dovoljeno je, da prehranska dopolnila vsebujejo vitamine, minerale, aminokisline, maščobne kisline, vlaknine, rastline in rastlinske izvlečke, mikroorganizme ter druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, če je njihova varnost v prehrani ljudi zdravstveno utemeljena (Pravilnik o prehranskih dopolnilih, 2013).
Prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo prehrano, njihov namen je dopolnjevanje le-te. Pri uporabi prehranskih dopolnil je potrebno upoštevati navodila proizvajalca. Proizvajalec mora pri določevanju priporočene dnevne količine prehranskega dopolnila upoštevati priporočene dnevne vnose posameznih hranilnih snovi, ki so določene v predpisu, ki ureja označevanje hranilne vrednosti živil. Poleg tega mora upoštevati tudi uporabnikov vnos hranilnih snovi iz drugih virov prehrane (Pravilnik o prehranskih dopolnilih, 2013).
Prehranska dopolnila niso zdravila. Zdravilo je vsaka snov ali kombinacija le-teh, katerih namen je vzpostavitev, izboljšanje ali sprememba fiziološke funkcije preko farmakološkega, imunološkega ali presnovnega delovanja. Namen prehranskih dopolnil je dopolnjevati običajno prehrano in ne zdraviti ali preprečevati bolezni ter bolezenska stanja (Smernice za opredelitev izdelkov, ki lahko hkrati sodijo v opredelitev zdravila in izdelka, ki je predmet drugih predpisov za uporabo pri ljudeh, 2018). Pri označevanju, predstavljanju in oglaševanju prehranskih dopolnil se jim ne sme pripisovati zdravilnih lastnosti ter namigovati, da z uravnoteženo ter pestro prehrano v telo ni mogoče vnesti ustreznih količin hranilnih snovi.
Prehranska dopolnila morajo biti označena kot »prehransko dopolnilo«. Deklaracija pa mora
6
vsebovati imena in vrste vsebovanih hranilnih snovi ter že omenjeno priporočeno dnevno količino oziroma odmerek. Vsebovati mora opozorili: »Priporočene dnevne količine oziroma odmerka se ne sme prekoračiti.« ter »Shranjevati nedosegljivo otrokom!«. Poleg tega mora biti v deklaraciji zapisana navedba: »Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.« (Pravilnik o prehranskih dopolnilih, 2013).
Potrošniki večkrat zamenjujejo prehranska dopolnila za zdravila. Zamenjujejo jih lahko zaradi podobnega pakiranja, saj so prehranska dopolnila dostopna v obliki tablet, kapsul … Poleg tega prehranska dopolnila vsebujejo nekatere sestavine, za katere je znano, da imajo zdravilne lastnosti (Kreft, 2009). Zamenjevanje lahko pripišemo tudi zapisanim opozorilom na embalaži zdravil in prehranskih dopolnil: »shranjevati nedosegljivo otrokom« in pa »priporočene dnevne količine oziroma odmerka se ne sme prekoračiti«. Poleg tega preveliki odmerki prehranskih dopolnil in zdravil lahko predstavljajo tveganje za uporabnika. Bistvena razlika med prehranskimi dopolnili in zdravili je v namenu uporabe, posledično pa tudi v načinu izvajanja nadzora nad izdelki s strani države (Kreft idr., 2018).
Velikokrat se pojavi tudi poimenovanje prehranskih dopolnil kot prehranskih dodatkov. Takšno poimenovanje je napačno, saj so prehranski dodatki aditivi, torej snovi, ki jih dodajamo hrani z namenom izboljšanja vonja, okusa, izgleda ali stabilnosti (konzervans) (Kreft, 2009).
2.3 Priporočila povezana z uporabo prehranskih dopolnil
Potrebe po hranilnih snoveh se zadovoljijo z uravnoteženo in raznoliko prehrano v kombinaciji z ustrezno telesno aktivnostjo. Kadar so ti pogoji izpolnjeni, uporaba prehranskih dopolnil ni potrebna (Food Supplements, 2019). Prehranska dopolnila naj bi uporabljali tisti, ki nimajo redne, kvalitetne in raznovrstne prehrane ali imajo povečane potrebe po določenih hranilih in jih s prehrano težko pridobijo (Kreft, 2009).
Nekatere prehranjevalne navade kljub svoji pestrosti vplivajo na zmanjšanje, lahko tudi izključitev živil, ki nam zagotavljajo bistvena hranila. Na primer veganska prehrana ne vključuje živil, ki vsebujejo vitamin B12, ki ga najdemo le v živilih živalskega izvora. Prav tako prehrana, ki ne vključuje rib in morskih sadežev, ne zagotavlja vnosa polinenasičenih maščobnih kislin, eiokozapentanojske kisline (EPA) in dokozaheksanojske kisline (DHA) (Food Supplements, 2019).
V določenih življenjskih obdobjih je priporočljivo uživanje prehranskih dopolnil, da zagotovimo zadosten vnos pomembnih vitaminov in mineralov. Predvsem problematičen je
7
vnos vitamina D, ki ga v poletnih mesecih lahko sami sintetiziramo s pomočjo sončne svetlobe.
Pozimi je potreben vnos vitamina D s hrano (ribe, jajca, mlečni izdelki) (Lee, O'Keefe, Hensrud in Holick, 2008). Rizične skupine, ki navadno ne pridobijo zadostne količine vitamina D, so dojenčki, otroci ter osebe, ki se ne izpostavljajo sončni svetlobi ali zakrivajo večino svoje kože, kadar so zunaj (A healthy, balanced diet, b. d.). Rizične osebe so tudi doječe matere in ženske, ki načrtujejo nosečnost, osebe starejše od 65 let ter osebe s temnejšo kožo (Supplements Who needs them?, 2011). Pri osebah, ki sodijo v omenjene skupine, se priporoča dnevni odmerek 10 µg prehranskega dopolnila vitamina D (A healthy, balanced diet, b. d.). Priporočen dnevni vnos vitamina D za otroke in odrasle je 20 µg. Z običajno prehrano navadno pridobimo do 4 mikrograme vitamina D, priporočen vnos lahko dosežemo tudi zgolj s pogostim izpostavljanjem soncu (Referenčne vrednosti za energijski vnos in vnos hranil, 2016). Zaradi različnih dejavnikov, kot so obarvanost kože, letni čas, vpadni kot sončnih žarkov, ni univerzalnega priporočila, koliko časa bi morali preživeti izpostavljeni sončni svetlobi, da bi sintetizirali dovolj vitamina D. Ocenjuje se, da je v spomladanskih in poletnih mesecih dovolj od 16 do 20 minut izpostavljenosti soncu, pozimi pa bi morali na soncu preživeti cel dan. Ob uporabi sončne kreme se sinteza vitamina D zaradi zmanjšane absorpcije UVB-žarkov zmanjša.
Prav tako je zmanjšana sinteza vitamina D pri osebah s temnejšo poltjo (Sajko in Sollner Dolenc, 2013).
Problematične skupine, ki ne pridobijo zadostne količine različnih hranilnih snovi, so tudi otroci v obdobju intenzivne rasti, nosečnice, ženske v rodni dobi, starejši, športniki, kadilci in ljudje, ki jemljejo določena zdravila ali tisti, ki imajo motnje v resorpciji hrane ali različne presnovne motnje (Sonc, 2017).
V naštetih primerih je uporaba prehranskih dopolnil koristna. Pred uporabo prehranskih dopolnil se je priporočljivo posvetovati z osebnim zdravnikom. Kadar namreč uživamo prehranska dopolnila, lahko v kombinaciji z uživanjem živil, ki so bogata s temi hranilnimi snovmi, presežemo varno mejo vnosa le-teh. Zato zdravstvene organizacije po svetu opozarjajo, naj se izogibamo dolgotrajni in ponavljajoči se uporabi prehranskih dopolnil brez posveta z zdravnikom. Prav tako opozarjajo na dosledno sledenje navodilom in pogojem uporabe, ki jih posamezni proizvajalci določijo, kupovanje prehranskih dopolnil v preverjenih trgovinah ter na poročanje o pojavu neželenih učinkov ob uporabi prehranskih dopolnil (Food Supplements, 2019).
8
2.4 Vpliv prehranskih dopolnil na zdravje
Različni avtorji (Guallar idr., 2013; Plemenitaš, 2018; Sonc, 2007) ugotavljajo, da so potrebne nadaljnje raziskave na področju učinkovitosti prehranskih dopolnil, saj so si marsikatere raziskave med seboj nasprotujoče. Sonc (2007) navaja, da ne moremo z gotovostjo trditi, da je uživanje prehranskih dopolnil v vseh pogledih učinkovito ali nevarno. Zaradi nasprotujočih si izsledkov raziskav in napačnih predstav uporabnikov bi bilo potrebno javnost izobraziti o varni uporabi prehranskih dopolnil (Barnes, Ball, Desbrow, Alsharairi in Ahmed, 2016; Knopf, 2017;
Wierzejska idr., 2018).
2.4.1 Pozitiven vpliv prehranskih dopolnil na zdravje
V nadaljevanju so opisani pozitivni učinki prehranskih dopolnil, ki jih navajajo različne raziskave.
Z dodajanjem vitamina D in kalcija lahko preprečujemo in zdravimo osteoporozo. Dodajanje vitamina D zaradi vpliva na mišično-skeletni sistem in posledičnega vpliva na gostoto kosti zmanjša tveganje za padce in nastanek zlomov. Kalcij se zaradi svoje vloge v telesu priporoča tudi ženskam nad 50 let in moškim nad 70 let, ki niso bolniki z osteoporozo (Kocjan idr., 2013).
Metaanaliza raziskav je pokazala, da dnevno uživanje 25 µg prehranskega dopolnila z vitaminom D zmanjša tveganje za padce med starejšimi za 19 % (Bischof idr., 2009).
Raziskava med osebami s hipertenzijo je pokazala pozitiven učinek prehranskih dopolnil na zmanjšanje pojavnosti možganske kapi. Z uživanjem folne kisline se je v skupini z visokim tveganjem za pojav srčne kapi le-to zmanjšalo za 73 %. Osebe s hipertenzijo, ki imajo v krvi povišano vrednost homocisteina ter nizko vrednost trombocitov, so osebe z visokim tveganjem za pojav možganske kapi. Uživanje folne kisline zmanjšuje raven homocisteina v krvi, s čimer se zmanjša tveganje za nastanek možganske kapi (Kong idr., 2018).
Prehranska dopolnila imajo pozitiven učinek na zmanjševanje degeneracije rumene pege.
Z uporabo kombinacije dopolnil z vitaminoma C in E, karotenoidi, cinkom in bakrom lahko zmanjšamo degeneracijo rumene pege. Udeleženci v 6 let trajajoči raziskavi so po koncu raziskave imeli zgolj 1,3 % tveganja za napredovanje degeneracije rumene pege. Uživanje te kombinacije antioksidantov se priporoča osebam starejšim od 55 let, ki že imajo težave z vidom zaradi starostno pogojene degeneracije rumene pege (Age-Related Eye Disease Study Researsh Group, 2001).
9
Uživanje prehranskih dopolnil z vitaminom C lahko pomaga pri krajšanju trajanja prehlada. Pri osebah, ki so izpostavljene večjim fizičnim naporom, lahko pripomore k zmanjšanju možnosti nastanka prehlada (Douglas in Hemilä, 2005). Pri krajšanju in lajšanju simptomov prehlada je učinkovito tudi uživanje prehranskih dopolnil s cinkom. Če z uživanjem pričnemo v prvih 24 urah od začetnih znakov prehlada, lahko trajanje prehlada skrajšamo za en dan, simptome pa omilimo. Za to je zadostna količina 75 mg cinka dnevno. V primeru daljšega (vsaj 5 mesecev) rednega uživanja dopolnil s cinkom pa zmanjšamo možnost, da bi zboleli za prehladom (Singh in Das, 2013).
Med pripravke za krepitev odpornosti se poleg vitaminov in mineralov uvrščajo še aminokisline ter izdelki rastlinskega izvora (ameriški slamnik, betaglukani, ginseng, grahovec, rožni koren).
Izmed vitaminov je najbolj izpostavljen vitamin D3, ki ima pomembno vlogo pri ravnovesju imunskega sistema. Pomanjkanje le-tega se glede na epidemiološke dokaze povezuje s pojavnostjo več avtoimunskih bolezni, kot so multipla skleroza, revmatoidni artritis, sladkorna bolezen, kronične vnetne črevesne bolezni (Banovič, Pisk, Lisjak Rijavec in Pavšar, 2017).
Prav tako lahko prehranska dopolnila pripomorejo k blaženju stranskih učinkov kemoterapije.
Prehranska dopolnila z antioksidanti, ki jih jemljejo bolniki, ki se zdravijo za rakom, dodatno pripomorejo v boju proti raku. Iz raziskav je razvidno, da antioksidanti povečujejo stopnjo preživetja, pospešijo manjšanje tumorja ter izboljšajo bolnikovo prenašanje kemoterapije (Kreft, 2009). Antioksidanti, ki jih uporabljajo bolniki, so lahko betakaroten, likopen, vitamini A, C in E ter selen (Davis, Tsuji in Milner, 2012).
Plemenitaš (2018) navaja, da epidemološke raziskave kažejo na povezavo med zdravim načinom prehranjevanja in zmanjšanim tveganjem za nastanek depresije. Prav tako obstaja povezava med mediteransko prehrano in manjšim tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni.
Tudi pri nekaterih prehranskih dopolnilih je že dokazano delovanje, ki bi lahko koristilo pri zdravljenju duševnih bolezni. To so omega-3-maščobne kisline, S-adenozil metionin, N-acetil cisterin, cink, vitamini B in vitamin D. Omega-3-maščobne kisline so učinkovite pri zdravljenju depresivnih simptomov, manjši učinek imajo tudi pri zdravljenju motnje pozornosti in hiperaktivnosti. Dodajanje cinka dobro vpliva na zdravljenje depresivnega razpoloženja tudi brez antidepresivov. Vitamini B dobro vplivajo na zmanjšanje tveganja razvoja in ponovitve depresije. Probiotiki, ki vplivajo na črevesno mikrobioto, posledično lahko vplivajo na nekatere bolezni. Znižajo lahko psihološki stres, v kombinaciji z antibiotiki vplivajo na izboljšanje
10
vedenja in komunikacijo pri avtističnih otrocih, znižujejo anksioznost ter depresivnost.
Raziskav in dokazov pa je še premalo, da bi z gotovostjo te izsledke lahko prenesli v klinično prakso.
Prehranska dopolnila so postala zelo privlačna tako za rekreativne kot za vrhunske športnike.
Moški uživajo prehranska dopolnila za športnike z željo po povečanju moči, mišične mase in zmogljivosti, ženske pa zaradi zdravja, lažje regeneracije po vadbi in znižanja telesne mase.
Največkrat so to prehranska dopolnila, ki vsebujejo vitamine, proteine, aminokisline, kreatin ali kofein ter izotonični napitki, ki vsebujejo minerale (Thomas idr., 2019). Za vrhunske športnike imajo tovrstna prehranska dopolnila drugačen pomen, saj jim omogočajo nadomeščanje obrokov, ki so lahko težko prebavljivi in jih pri treningu ovirajo (Farazin, 2008).
Ocenjuje se, da v povprečju športniki uživajo 1,7 prehranskih dopolnil. Od vseh vrhunskih športnikov jih od 55 % do 80 % uživa prehranska dopolnila z namenom pomoči pri regeneraciji, izboljšanju zdravja, telesni zmogljivosti, preprečevanju ali zdravljenju bolezni ter nadomeščanju slabih diet. Problem za vrhunske športnike predstavlja kontaminacija prehranskih dopolnil s prepovedanimi snovmi. Takšnih prehranskih dopolnil je na svetovnem trgu med 15 % in 25 %. Nevarnosti kontaminacije prehranskih dopolnil pa se zaveda le 36 % športnikov. Zaradi občutljivih metod pri kontroli dopinga se te kontaminacije pokažejo pri meritvah. Vrhunskega športnika zato obravnavajo kot kršitelja protidopinških pravil (Žiberna, 2014).
2.4.2 Negativen vpliv prehranskih dopolnil na zdravje
Nacionalni inštitut za zdravje Združenih držav Amerike (NIH) opozarja na aktivne sestavine v prehranskih dopolnilih, ki lahko povzročijo neželene učinke na telo. Strokovnjaki poudarjajo, da morajo biti uporabniki prehranskih dopolnil pozorni na morebitne neželene stranske učinke, še posebej takrat, ko pričnejo z uživanjem novega prehranskega dopolnila (Dietary Supplements: What You Need to Know, 2011).
Velik problem lahko predstavlja kombiniranje različnih prehranskih dopolnil, kombiniranje le-teh z zdravili na recept in predoziranje posameznih hranil (Dietary Supplements: What You Need to Know, 2011). Interakcijam med zdravili in prehranskimi dopolnili so najbolj izpostavljeni tisti, ki že jemljejo kombinacije zdravil, a se zaradi želje po dodatni pomoči odločijo še za prehranska dopolnila. Največkrat so to kronični bolniki (sladkorni, srčni, rakavi bolniki, astmatiki). Posledice so lahko krvavitve, srčna aritmija, zvišanje krvnega tlaka in srčnega utripa (Sonc, 2007). S kombiniranjem različnih prehranskih dopolnil ali uživanjem
11
multivitaminskih prehranskih dopolnil lahko uporabnik preseže potrebne dnevne količine posameznih hranil. Takšno početje v daljšem časovnem obdobju povzroči povečan vnos določenih hranil, kar prinaša neželene posledice, lahko tudi razvoj bolezni (What are Food Supplements and Who Needs Them?, 2013).
Nekatere epidemološke in klinične raziskave potrjujejo, da je redna uporaba nekaterih prehranskih dopolnil povezana s povečanjem obolenj in umrljivosti (Lieberman idr., 2015).
Vzrok za to je ravno prekomerno uživanje različnih prehranskih dopolnil. Dokazana je namreč povezava povečanega vnosa vitamina A in vitamina E s povečano umrljivostjo (Guallar, Stranges, Mulrow, Appel, in Miller, 2013). Pri kadilcih je uporaba prehranskih dopolnil z β-karotenom povečala možnost za nastanek pljučnega raka (Fortmann, Burda, Senger, Lin in Whitlock, 2013). Zaključek raziskave na primerih je zaradi nezadostnih dokazov o učinkovitosti prehranskih dopolnil, da zdrava odrasla oseba ne bo imela koristi od uživanja prehranskih dopolnil z vitamini in minerali (Lieberman idr., 2015). Na podlagi teh ugotovitev se ne priporoča uporabe prehranskih dopolnil v namen preprečevanja nastanka kroničnih bolezni (Guallar, Stranges, Mulrow, Appel, in Miller, 2013).
Problem lahko predstavljajo tudi napačne predstave o prehranskih dopolnilih med ljudmi.
Veljajo naslednja prepričanja:
• »Več je bolje«. Predoziranje posameznih hranilnih snovi v daljšem časovnem obdobju lahko vodi v razvoj bolezni.
• »Naravno je varno in boljše«. Rastline vsebujejo veliko potencialno škodljivih snovi, ki se sicer uporabljajo kot zdravila ali prepovedane droge.
• »Če je bilo dobro tisoč let, je dobro tudi danes«. Dejstvo je, da so stare kulture uporabljale določene rastline kot zdravila, vendar takrat še ni bilo mogoče znanstveno potrditi, kakšne stranske učinke ima lahko takšno zdravljenje.
• »Prehranska dopolnila in zdravila na recept lahko uživam istočasno«. Nekatera prehranska dopolnila lahko zavirajo ali povečajo delovanje zdravil (Common misconceptions about dietary supplements, 2015).
2.4.3 Samozdravljenje
Knopf (2017) ugotavlja, da odrasli prehranska dopolnila uživajo tudi zaradi možnosti samozdravljenja s pomočjo le-teh. Problem v tem početju je, da se uporabniki navadno ne
12
posvetujejo s svojim zdravnikom in ne upoštevajo možnosti reakcij prehranskih dopolnil z zdravili.
Samozdravljenje je uporaba zdravil brez recepta, pri tem se bolnik ne posvetuje s farmacevtom, zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem. Takšno početje bolnik izvaja zgolj po svoji presoji in sam nosi vso odgovornost. Samozdravljenje sicer ni nič novega, saj velja za najstarejšo obliko zdravljenja. Z razvojem sodobne medicine pa je postajalo manj pomembno (Abazovič, Čater in Jagodic Vilfan, 2011). V zadnjih desetletjih po svetu znova beležijo porast samozdravljenja. To povezujejo z naraščajočimi stroški zdravljenja in z zavedanjem ljudi, da je potrebno poskrbeti za svoje zdravje. Načinov samozdravljenja je več, od zdravljenja z zdravili brez recepta, do zdravljenja s prehranskimi dopolnili, zdravilnimi rastlinami in homeopatskimi zdravili (Pisk, Pal in Pavšar, 2011).
Preglednica 1 prikazuje pogostost uporabe različnih oblik samozdravljenja. Anketiranih je bilo 1000 polnoletnih prebivalcev Slovenije, katerim je bil vprašalnik poslan po pošti na dom.
Vprašanja so se nanašala na ozaveščenost anketiranih in uporabo različnih načinov samozdravljenja v letu 2010 (Pisk, Pal in Pavšar, 2011).
Preglednica 1: Uporaba različnih načinov samozdravljenja (Pisk, Pal in Pavšar, 2011)
Način samozdravljenja Nikoli Enkrat Večkrat Ne vem
Zdravila brez recepta 7,0 % 14 % 76,2 % 2,8 %
Zdravila na recept, ki ste jih sami opredelili kot
smiselna 43,1 % 16,3 % 34,9 % 5,7 %
Prehranska dopolnila 46,0 % 16,1 % 31,8 % 6,2 %
Zdravilna zelišča 21,5 % 13,1 % 61,7 % 3,7 %
Homeopatska zdravila 83,8 % 3,6 % 4,6 % 8,1 %
Prehranska dopolnila je v namen samozdravljenja večkrat uporabilo 34,9 % in enkrat 16,1 % anketiranih. Manj kot polovica anketiranih prehranskih dopolnil ne uporablja (Preglednica 1).
Kljub temu da prehranska dopolnila niso namenjena zdravljenju ali preprečevanju bolezni, še vedno veliko ljudi posega po njih kot sredstvu za samozdravljenje (Pisk, Pal in Pavšar, 2011).
Prehranska dopolnila imajo namreč hranilne in fiziološke učinke ter so namenjena dopolnjevanju prehrane. Zato tudi farmacevti opozarjajo na zabrisano mejo med zdravili in prehranskimi dopolnili (Abazovič idr., 2011).
13
2.5 Uporaba prehranskih dopolnil
Uporaba prehranskih dopolnil se je v zadnjih desetletjih močno povečala. Raziskave kažejo, da polovica prebivalcev Združenih držav Amerike in Evrope uživa prehranska dopolnila (Rovira idr., 2013). Porast uporabe prehranskih dopolnil povezujejo s spreminjajočimi se trendi življenjskega sloga pa tudi s prepričanjem, da so učinkovita pri preprečevanju bolezni ter varna za uporabo (Wierzejska idr., 2018).
2.5.1 Profil uporabnika prehranskih dopolnil
Glede na rezultate različnih evropskih raziskav so raziskovalci sestavili najbolj verjeten profil uporabnika prehranskih dopolnil. Uporabnik prehranskih dopolnil je vegetarijanec, ki ne uživa ali zmerno uživa alkohol, ne kadi in je športno aktiven (Caracciolo, Lombardi, Verneau in Lombardi, 2016). Najverjetneje je ženska, starejših let, bele polti, njena izobrazba je višja kot srednješolska, ima višji mesečni dohodek od povprečja (Sirico idr., 2018).
Ugotovljena je bila tudi povezava med uporabo prehranskih dopolnil in zdravim načinom življenja. Osebe, ki uživajo prehranska dopolnila, verjetno živijo bolj zdravo kot tiste, ki jih ne uporabljajo. Te osebe se prehranjujejo uravnoteženo, ne kadijo, redno obiskujejo zdravnika, dovolj in kvalitetno spijo, imajo zdravo telesno maso in se ukvarjajo s športom. To so po mnenju raziskovalcev ljudje, ki prehranskih dopolnil niti ne potrebujejo (Caracciolo idr., 2016; Rovira idr., 2013;The Dietary Supplement Consumer, 2014).
2.5.2 Vzroki uporabe prehranskih dopolnil
Uporabniki prehranskih dopolnil iz različnih držav (Združene države Amerike, Italija, Slovenija, Združeno kraljestvo, Avstralija) navajajo naslednje vzroke za pričetek jemanja prehranskih dopolnil:
• zmanjševanje dovzetnosti za zdravstvene težave, zvišanje energije (Balluz, Kieszak, Philen in Mulinare, 2000),
• izboljšanje zdravja, storilnosti, prehranjenosti, nasvet zdravnika, sprememba načina življenja (Lieberman idr., 2015),
• zmanjšana odpornost, pomanjkanje določene snovi, utrujenost, prebavne težave, bolečine v sklepih, depresija, povečana športna aktivnost, nosečnost, neuravnoteženo prehranjevanje, izguba teže (Raziskava javnega mnenja o uporabi prehranskih dopolnil, 2010),
14
• izboljšanje mentalnega zdravja, splošnega zdravstvenega stanja, izboljšanje fizične zmogljivosti (Sirico idr., 2018),
• zmanjšanje možnosti nastanka bolezni (Caracciolo idr., 2016),
• izboljšanje svojega izgleda, za zdravo srce, zagotovitev telesu potrebnih hranil, iz navade (Food Standards Agency, 2018).
2.5.3 Pogostost uživanja prehranskih dopolnil
V razvitih državah sveta naj bi po nekaterih podatkih kar 75 % prebivalcev uživalo prehranska dopolnila (Barnes idr., 2016).
Več kot dve tretjini prebivalcev Združenih držav Amerike uživata prehranska dopolnila. Po predstavljenih podatkih 71 % vseh žensk in 65 % moških uživa prehranska dopolnila. Največ uporabnikov prehranskih dopolnil se nahaja v starostni skupini nad 55 let. Uživanje prehranskih dopolnil je bolj razširjeno med osebami z višjo stopnjo izobrazbe (The Dietary Supplement Consumer, 2014).
Polovica odraslih prebivalcev Združenega kraljestva redno uživa prehranska dopolnila.
V povprečju uporabnik prehranskih dopolnil iz Združenega kraljestva uživa 5 prehranskih dopolnil. Zaposlene osebe in osebe z višjo stopnjo izobrazbo pogosteje uživajo prehranska dopolnila (Food Standards Agency, 2018).
Prebivalci južne Evrope, natančneje Španci, prehranska dopolnila uživajo v manjšem številu.
Zgolj 9,3 % Špancev uživa prehranska dopolnila. Pogosteje jih uživajo ženske, mlajše osebe, osebe z višjo stopnjo izobrazbe in osebe s primernim indeksom telesne mase. Razlog za tako majhno številčnost uporabnikov in odstopanje od svetovnega povprečja naj bi bil v mediteranskem načinu prehranjevanja in življenja (kuhanje doma, hranjenje v družbi, sveže sestavine) (Rovira idr., 2013).
Prebivalci Italije drastično ne odstopajo od povprečja, saj 49 % prebivalcev uživa prehranska dopolnila. Bolj pogosto jih uživajo prebivalci večjih mest, osebe z višjo stopnjo izobrazbe in višjim mesečnim dohodkom, študentje, moški, ki se rekreirajo, ter osebe pod stresom. Manj se za prehranska dopolnila zanimajo gospodinje, upokojenci, kmetje ter sladkorni bolniki (Giammarioli idr., 2012).
15 2.5.4 Najpogosteje izbrana prehranska dopolnila
Tako v Združenih državah kot v Evropi so med najpogosteje izbranimi prehranskimi dopolnili vitamini in minerali (Sirico idr., 2018).
V Združenih državah Amerike uživa vitaminske in mineralne pripravke 97 % uporabnikov prehranskih dopolnil. Med temi so najbolj priljubljeni multivitaminski pripravki, vitamin D, kalcij, vitamin C ter B kompleks. Uporabniki v 43 % uživajo tudi omega-3-maščobne kisline, vlaknine, probiotike, glukozamin ter koencim Q10. Rastlinske pripravke uživa 26 % uporabnikov, 19 % pa uživa prehranska dopolnila namenjena športnikom (The Dietary Supplement Consumer, 2014). Tretjina žensk v reproduktivni dobi uživa najmanj eno prehransko dopolnilo, ki vsebuje folno kislino (Balluz idr., 2000). Prehranska dopolnila za izgubljanje teže je v svojem življenju vsaj enkrat uporabilo 15 % anketiranih, v času raziskave pa je le 8,7 % oseb uporabljalo dopolnila te vrste. Bolj razširjena je uporaba med ženskami v starosti 18–34 let (Michels Blanck idr., 2007).
V Združenem kraljestvu dve tretjini uporabnikov uživata več kot eno prehransko dopolnilo naenkrat. Še vedno največkrat posegajo po multivitaminskih pripravkih (41 %), veliko pa jih uživa tudi posamezne vitamine, največ vitamin C, vitamin D ter B-kompleks. Izmed mineralov največkrat izbirajo železo (13 %). Ženske pogosteje kot moški izbirajo prehranska dopolnila z vitamini in minerali. Drugo največkrat uživano prehransko dopolnilo je ribje olje (35 %), ki ga najpogosteje izbirajo starejše generacije (Food Standards Agency, 2018).
Prebivalci Španije prav tako največkrat uživajo multivitaminska prehranska dopolnila (56,8 %), sledijo jim esencialne maščobne kisline (16,8 %) (Rovira idr., 2013). Italijani ne odstopajo, saj tudi oni največkrat izberejo prehranska dopolnila z vitamini in minerali (61 %). Po padajočem vrstnem redu pogosto izbirajo tudi rastlinske pripravke in prehranske vlaknine, ki jih pogosteje izbirajo ženske ter dopolnila za športnike, ki jih pogosteje izbirajo moški (Caracciolo idr., 2016).
Podobno so tudi v Avstraliji najbolj priljubljena prehranska dopolnila z vitamini in minerali (63 %), med njimi prevladujejo multivitaminski in multimineralni pripravki. Med ostalimi prehranskimi dopolnili potrošniki najpogosteje izberejo ribje olje (39 %) (Barnes idr., 2016).
Slovenci po podatkih iz leta 2010 največkrat uživajo med in čebelje izdelke (34,1 %), sledijo jim vitaminski pripravki (9,4 %) ter dopolnila z omega-3- in omega-6-maščobnimi kislinami (9,0 %). Med spoloma je največja razlika pri probiotikih in koencimu Q10, ki ga pogosteje
16
uživajo ženske. Razlika je očitna še pri rastlinskih pripravkih in prehranskih dopolnilih za športnike, ki jih pogosteje uživajo moški (Raziskava javnega mnenja o uporabi prehranskih dopolnil, 2010).
Uporabniki prehranskih dopolnil se pred nakupom najpogosteje posvetujejo z zdravnikom in znanci z izkušnjami (Raziskava javnega mnenja o uporabi prehranskih dopolnil, 2010), farmacevtom ter nutricionistom (The Dietary Supplement Consumer, 2014).
Prehranska dopolnila uporabniki najpogosteje kupujejo v lekarnah in specializiranih trgovinah (Raziskava javnega mnenja o uporabi prehranskih dopolnil, 2010; Wierzejska idr., 2018), v živilskih trgovinah (Raziskava javnega mnenja o uporabi prehranskih dopolnil, 2010; Food Standard Agency, 2018) ter v trgovinah z zdravo prehrano (Food Standard Agency, 2018).
2.5.5 Mnenje uporabnikov o učinkih prehranskih dopolnil
Med slovenskimi uporabniki jih je 74 % občutilo pozitivne učinke uporabe prehranskih dopolnil na svoje zdravje. 11 % uporabnikov je občutilo stranske učinke, kot so slabost, glavobol, alergijska reakcija ipd. O tem jih je le 35 % obvestilo svojega zdravnika (Raziskava javnega mnenja o uporabi prehranskih dopolnil, 2010).
Uporabniki prehranskih dopolnil v Združenem kraljestvu poročajo o velikem zadovoljstvu in pozitivnih učinkih na zdravje, vendar so med njimi tudi osebe, ki o delovanju prehranskega dopolnila niso prepričani. Beležijo malo stranskih učinkov, o katerih svojega zdravnika niso obvestili, so pa obvestili prodajalca. Uporabniki so po občutenju stranskih učinkov prenehali z uporabo dopolnila ali pa so zamenjali znamko oziroma proizvajalca prehranskih dopolnil (Food Standards Agency, 2018).
V Avstraliji 51 % uporabnikov ni prepričanih o morebitnih pozitivnih učinkih prehranskih dopolnil. Stranske učinke je občutilo 18 % uporabnikov, od tega jih 23 % še vedno uživa prehranska dopolnila, le 32 % pa se jih o tem ni posvetovalo z zdravnikom (Barnes idr., 2016).
Med uporabniki prehranskih dopolnil za zmanjševanje teže, se je z zdravnikom o njihovi uporabi posvetovala le ena tretjina uporabnikov. Med njimi pa je bilo več starejših od 55 let (Michels Blanck idr., 2007).
2.5.6 Ozaveščenost uporabnikov o prehranskih dopolnilih
Preglednica 2 prikazuje strinjanje slovenskih uporabnikov prehranskih dopolnil z navedenimi trditvami, ki vključujejo tudi napačna razumevanja oziroma predstave o prehranskih dopolnilih.
17
Preglednica 2: Strinjanje slovenskih uporabnikov s trditvami (Raziskava javnega mnenja o uporabi prehranskih dopolnil, 2010)
Trditev Se
strinjam
Se ne
strinjam Ne vem Prehranska dopolnila na trgu so odobrena s strani
Ministrstva za zdravje. 61,6 % 22,8 % 15,6 %
Prehranska dopolnila lahko preprečujejo nastanek bolezni. 59,9 % 28,6 % 11,5 % Prehranska dopolnila lahko zdravijo bolezen. 40,3 % 49,2 % 10,5 % Prehranska dopolnila lahko vplivajo na učinke zdravil. 63,6 % 19,0 % 17,4 % Ministrstvo za zdravje spodbuja uživanje prehranskih
dopolnil. 42,5 % 29,8 % 29,7 %
Le 22,8 % anketiranih se ne strinja s trditvijo, da so prehranska dopolnila odobrena s strani Ministrstva za zdravje. Manj kot polovica (42,5 %) jih meni, da Ministrstvo za zdravje spodbuja uživanje prehranskih dopolnil. S trditvijo, da prehranska dopolnila lahko preprečujejo nastanek bolezni, se strinja 59,9 % vprašanih. Da prehranska dopolnila lahko zdravijo bolezen, meni 49,2 % vprašanih. Več kot polovica (63, 6 %) jih meni, da prehranska dopolnila lahko vplivajo na učinke zdravil (Raziskava javnega mnenja o uporabi prehranskih dopolnil, 2010).
Študentje Medicinske fakultete na Poljskem, ki so bodoči strokovnjaki na področju zdravja, so podali svoje strinjanje z danimi trditvami. Rezultati so zbrani v Preglednici 3.
Preglednica 3: Strinjanje poljskih študentov s trditvami (Wierzejska idr., 2018)
Trditev Se strinjam
Zdravo oziroma primerno prehranjenost je možno doseči brez uživanja prehranskih dopolnil.
83,9 %
Z uživanjem prehranskih dopolnil lahko preprečimo bolezni. 48,0 %
Prehranska dopolnila imajo lastnosti zdravila. 5,1%
S prehranskimi dopolnili se ne moremo predozirati. 17,1 %
S trditvijo, da je možno primerno prehranjenost doseči brez uživanja prehranskih dopolnil se strinja 83,9 % študentov. Manj kot polovica (48,0 %) študentov meni, da lahko s pomočjo prehranskih dopolnil preprečimo bolezni. Da imajo prehranska dopolnila lastnosti zdravila,
18
meni 5,1 % študentov. S trditvijo, da se s prehranskimi dopolnili ne moremo predozirati, se strinja 17,1 % študentov (Wierzejska idr., 2018).
Če nimamo bolezenskih težav oziroma težav pri presnovi hranilnih snovi, je uravnotežena in pestra prehrana dovolj velik vir hranilnih snovi, torej lahko z njo dosežemo primerno prehranjenost (Food Supplements, 2019). Prevelik vnos hranilnih snovi se lahko pojavi pri kombiniranju več prehranskih dopolnil, saj se vrednosti zaužitih hranil seštevajo (Puc, 2019).
3 EMPIRIČNI DEL 3.1 Namen in cilj raziskave
V diplomskem delu sem ugotavljala, kakšen odnos imajo odrasli do prehranskih dopolnil.
Zanimalo me je, kolikšen delež odraslih uživa prehranska dopolnila, razloge za uživanje, kako pogosto in katera prehranska dopolnila uživajo.
3.2 Raziskovalna vprašanja
Na podlagi zastavljenih ciljev sem oblikovala naslednja raziskovalna vprašanja:
Raziskovalno vprašanje 1: Kako pogosto odrasli uživajo prehranska dopolnila?
Raziskovalno vprašanje 2: Katere skupine prehranskih dopolnil odrasli uživajo?
Raziskovalno vprašanje 3: Kakšni so vzroki za uživanje prehranskih dopolnil?
3.3 Raziskovalna metoda dela
V raziskovalnem delu diplomskega dela sem uporabila deskriptivno metodo raziskovanja. Kot tehnika zbiranja podatkov je bila uporabljena kvantitativna metoda. Podrobnejši opis vzorca in metod ter tehnika zbiranja podatkov sta predstavljena v nadaljevanju.
3.4 Opis vzorca
Spletni in tiskani vprašalnik je izpolnjevalo 252 oseb, od tega je z reševanjem pričelo 158 oseb, v celoti pa je vprašalnik izpolnilo 146 odraslih. Med njimi je bilo 56 (38, %) moških in 90 (61,6 %) žensk (Graf 1).
19
Graf 1: Struktura vzorca glede na spol
Povprečna starost anketirancev je bila 35,2 leta. Najnižja starost anketirane osebe je bila 18 let, najvišja pa 88 let. Anketiranci so bili razdeljeni v 3 starostne skupine. Prvo skupino so sestavljale osebe med 18 in 34 letom, drugo osebe med 35 in 54 letom starosti ter tretjo osebe starejše od 55 let.
Glede na zaposlitveni status je bilo med anketiranci 12 (8,2 %) dijakov, 45 (30,8 %) študentov, 70 (47,9 %) zaposlenih, 5 (3,4 %) nezaposlenih in 14 (9,6 %) upokojencev (Graf 2).
Graf 2: Struktura vzorca glede na zaposlitveni status
Največ anketiranih ima najvišjo doseženo formalno srednješolsko izobrazbo, to je 76 (52,1 %) oseb, 9 (6,2 %) oseb ima zaključeno osnovno šolo, 19 (13,0 %) jih je zaključilo višjo šolo, 38
20
(26,0 %) oseb ima doseženo univerzitetno izobrazbo in 4 (2,7 %) osebe so dokončale magisterij ali doktorat (Graf 3).
Graf 3: Struktura vzorca glede na doseženo formalno izobrazbo
3.5 Opis inštrumenta
Za namen raziskave je bil oblikovan anonimni vprašalnik, ki je bil prilagojen po dveh vprašalnikih, in sicer iz Raziskave javnega mnenja o uporabi prehranskih dopolnil (2010) ter vprašalnika Nacionalnega inštituta javnega zdravja o stranskih učinkih uporabe prehranskih dopolnil (Nutrigvilanca – Odgovori na pogosta vprašanja glede varnega uživanja prehranskih dopolnil, 2016). Vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov. V prvem delu so bili zbrani demografski podatki, in sicer spol, starost, status ter dosežena formalna izobrazba. V drugi del so bila vključena vprašanja zaprtega tipa in Likertova lestvica. Vprašanja so se nanašala na pogostost uporabe posameznih prehranskih dopolnil, vzroke za uporabo oziroma neuporabo prehranskih dopolnil, morebitnem občutenju pozitivnih ali negativnih učinkih uživanja dopolnil ter vprašanje o izvajanju telesne aktivnosti. Z Likertovo lestvico (1 – sploh se ne strinjam, 2 – se ne strinjam, 3 – niti se strinjam niti se ne strinjam, 4 – se strinjam, 5 – popolnoma se strinjam) je bila merjena stopnja strinjanja s posameznimi trditvami (Priloga 1).
3.6 Postopki zbiranja in obdelave podatkov
Podatke sem pridobila z anonimnim vprašalnikom, ki je bil na voljo v tiskani in spletni obliki (www.1ka.si). Tiskano obliko sem razdelila osebam starejšim od 60 let, spletno anketo pa sem objavila na spletu. Vprašalnik ni vključeval vprašanj o osebnih podatkih (npr. ime, naslov ipd.),
21
zato je anonimnost zagotovljena. Podatke sem statistično obdelala s programoma SPSS (Statistical Package for Social Science) in Microsoft Office Excel. Uporabljene so bile metode deskriptivne statistike.
3.7 Rezultati
Pri prvem vprašanju so anketirani, tako uporabniki kot neuporabniki prehranskih dopolnil, izrazili svoje strinjanje s trditvami o prehranskih dopolnilih. S trditvijo »prehransko dopolnilo je dodatek k običajni prehrani« so se odrasli najbolj strinjali (M = 3,80). Najmanj (M = 2,00) pa so se strinjali s trditvijo »prehransko dopolnilo je nadomestilo za uravnoteženo prehrano«
(Graf 4).
Legenda: 1 – sploh se ne strinjam, 2 – se ne strinjam, 3 – niti se ne strinjam niti se strinjam, 4 – se strinjam, 5 – povsem se strinjam.
Graf 4: Strinjanje odraslih z navedenimi trditvami o prehranskih dopolnilih (povprečna vrednost)
22
Preglednica 4 prikazuje strinjanje s trditvijo »prehransko dopolnilo je nadomestilo za uravnoteženo prehrano« glede na demografske podatke. V povprečju se anketirani s to trditvijo niso strinjali (M = 2,03). Moški so se s to trditvijo bolj strinjali kot ženske, anketiranci, starejši nad 55 let, so se s to trditvijo bolj strinjali kot mlajši. Glede na izobrazbo so se s to trditvijo bolj strinjali manj izobraženi.
Preglednica 4: Strinjanje s trditvijo "prehransko dopolnilo je nadomestilo za uravnoteženo prehrano"
Legenda: M* - povprečna vrednost je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 – sploh se ne strinjam, 5 – popolnoma se strinjam)
Demografski podatek
Sploh se ne strinjam
Se ne strinjam
Niti se strinjam niti se ne strinjam
Se strinjam
Popolnoma se strinjam
M* SD
f f (%)
f f (%)
f f
(%)
f f (%)
f f (%)
Spol Moški 15 26,8 18 32,1 10 17,9 11 19,6 2 3,6 2,41 1,19 Ženski 41 45,6 34 37,8 7 7,8 8 8,9 0 0,0 1,80 0,93
Status Dijak 4 33,3 5 41,7 2 16,7 1 8,3 0 0,0 2,00 0,95
Študent 28 62,2 12 26,7 2 4,4 3 6,7 0 0,0 1,56 0,87 Zaposlen oz.
samozaposlen
20 28,6 26 37,1 9 12,9 13 18,6 2 2,9 2,30 1,16
Nezaposlen 3 60,0 2 40,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 1,40 0,55 Upokojenec 1 7,1 7 50,0 4 28,6 2 14,3 0 0,0 2,50 0,86 Izobrazba Osnovna šola 3 33,3 3 33,3 1 11,1 2 22,2 0 0,0 2,22 1,20 Srednja šola 24 31,6 30 39,5 8 10,5 12 15,8 2 2,6 2,18 1,13 Višja šola 9 47,4 2 10,5 5 26,3 3 15,8 0 0,0 2,11 1,19 Univerzitetna
izobrazba
17 44,7 17 44,7 3 7,9 1 2,6 0 0,0 1,68 0,74
Magisterij, doktorat
3 75,0 0 0,0 0 0,0 1 25,0 0 0,0 1,75 1,50
Starost 18–34 let 42 47,7 26 29,5 8 9,1 10 11,4 2 2,3 1,91 1,11 35–54 let 13 31,7 17 41,5 5 12,2 6 14,6 0 0,0 2,10 1,02 55 let in več 1 5,9 9 52,9 4 23,5 3 17,6 0 0,0 5,53 0,87 Skupaj 56 38,4 52 35,6 17 11,6 19 13,0 2 1,4 2,03 1,07
23
Preglednica 5 prikazuje strinjanje s trditvijo »prehransko dopolnilo je dodatek k običajni prehrani« glede na demografske podatke. Večjih razlik v strinjanju glede na demografske podatke ni zaznati. V povprečju se anketirani s to trditvijo strinjajo (M = 3,77).
Preglednica 5: Strinjanje s trditvijo "prehransko dopolnilo je dodatek k običajni prehrani"
Legenda: M* - povprečna vrednost je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 – sploh se ne strinjam, 5 – popolnoma se strinjam)
Demografski podatek
Sploh se ne strinjam
Se ne strinjam
Niti se strinjam niti se ne strinjam
Se strinjam
Popolnoma se strinjam
M* SD
f f
(%)
f f
(%)
f f (%)
f f (%)
f f (%)
Spol Moški 1 1,8 5 8,9 9 16,1 33 58,9 8 14,3 3,75 0,88
Ženski 2 2,2 7 7,8 14 15,6 53 58,9 14 15,6 3,78 0,88 Status Dijak 0 0,0 2 16,7 3 25,0 5 41,7 2 16,7 3,58 0,99 Študent 1 2,2 3 6,7 6 13,3 25 55,6 10 22,2 3,89 0,91 Zaposlen oz.
samozaposlen
2 2,9 6 8,6 10 14,3 44 62,9 8 11,4 3,71 0,89
Nezaposlen 0 0,0 0 0,0 1 20,0 3 60,0 1 20,0 4,00 0,71 Upokojenec 0 0,0 1 7,1 3 21,4 9 64,3 1 7,1 3,71 0,73 Izobrazba Osnovna šola 0 0,0 1 11,1 1 11,1 7 77,8 0 0,0 3,67 0,71 Srednja šola 1 1,3 7 9,2 10 13,2 46 60,5 12 15,8 3,80 0,86 Višja šola 0 0,0 1 5,3 4 21,1 12 63,2 2 10,5 3,79 0,71 Univerzitetna
izobrazba
2 5,3 3 7,9 5 13,2 20 52,6 8 21,1 3,76 1,05
Magisterij, doktorat
0 0,0 0 0,0 3 75,0 1 25,0 0 0,0 3,25 0,50
Starost 18–34 let 2 2,3 9 10,2 14 15,9 45 511 18 20,5 3,77 0,97 35–54 let 1 2,4 1 2,4 6 14,6 30 73,2 3 7,3 3,80 0,71 55 let in več 0 0,0 2 11,8 3 17,6 11 64,7 1 5,9 3,65 0,79 Skupaj 3 2,1 12 8,2 23 15,8 86 58,9 22 15,1 3,77 0,88
