OCENA ZNANJA ŠTUDENTOV NA PODROČJU KLINIČNE IN ŠPORTNE PREHRANE TER PREHRANSKIH DOPOLNIL

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA ŽIVILSTVO

Ita KUKMAN

OCENA ZNANJA ŠTUDENTOV NA PODROČJU KLINIČNE IN ŠPORTNE PREHRANE TER

PREHRANSKIH DOPOLNIL

DIPLOMSKO DELO

Univerzitetni študij − 1. stopnja Živilstvo in prehrana

Ljubljana, 2022

(2)

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ŽIVILSTVO

Ita KUKMAN

OCENA ZNANJA ŠTUDENTOV NA PODROČJU KLINIČNE IN ŠPORTNE PREHRANE TER PREHRANSKIH DOPOLNIL

DIPLOMSKO DELO

Univerzitetni študij − 1. stopnja Živilstvo in prehrana

ASSESMENT OF STUDENTS KNOWLEDGE IN CLINICAL AND SPORTS NUTRITION AND NUTRITIONAL SUPPLEMENTS

B. SC. THESIS

Academic Study Programmes: Field Food Science and Nutrition

Ljubljana, 2022

(3)

Diplomsko delo je zaključek univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Živilstvo in prehrana.

Komisija za študij 1. in 2. stopnje Oddelka za živilstvo je za mentorico diplomskega dela imenovala izr. prof. dr. Nado Rotovnik Kozjek, dr. med., in za recenzentko doc. dr. Tanjo Pajk Žontar.

Mentorica: izr. prof. dr. Nada ROTOVNIK KOZJEK

Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za interno medicino

Recenzentka: doc. dr. Tanja PAJK ŽONTAR

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednik:

Mentorica:

Recenzentka:

Datum zagovora:

Ita Kukman

(4)

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Du1

DK UDK 613.24+641.56:378(043)=163.6

KG klinična prehrana, športna prehrana, prehranska dopolnila, prehransko znanje, študenti AV KUKMAN, Ita

SA ROTOVNIK KOZJEK, Nada (mentorica), PAJK ŽONTAR, Tanja (recenzentka) KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo LI 2022

IN OCENA ZNANJA ŠTUDENTOV NA PODROČJU KLINIČNE IN ŠPORTNE PREHRANE TER PREHRANSKIH DOPOLNIL

TD Diplomsko delo (Univerzitetni študij −1. stopnja Živilstvo in prehrana) OP IX, 36 str., 28 pregl., 2 pril., 65 vir.

IJ sl JI sl/en

AI Namen diplomskega dela je bil oceniti znanje študentov na področju klinične in športne prehrane ter prehranskih dopolnil. Anketirali smo 125 študentov Univerze v Ljubljani z Biotehniške fakultete, Zdravstvene fakultete, Medicinske fakultete in Fakultete za šport.

Želene informacije smo pridobili s spletnim anketnim vprašalnikom, ki je bil razdeljen na štiri sklope in je obsegal sedemnajst vprašanj. Iz rezultatov anketnega vprašalnika je bilo razvidno, da je do največjih odstopanj v znanju med študentih različnih fakultet prišlo pri sklopu vprašanj o klinični prehrani. Do najmanjših razlik v znanju pa pri vprašanjih o prehranskih dopolnilih. Pri reševanju celotnega vprašalnika je bil največji delež pravilnih odgovorov pri študentih Medicinske fakultete. Iz pridobljenih podatkov je bilo razvidno, da ima večina študentov pomanjkljivo splošno razgledanost in znanje o prehrani. Težave so povzročala nekoliko bolj specifična vprašanja, ki zahtevajo znanje terminologije in strokovnih opredelitev s področja prehrane človeka. Prav tako smo ugotovili, da večina študentov ne razume razlike med prehranskimi koncepti na področju prehrane človeka in da več kot polovica študentov razume, da je za osebno prehransko obravnavo potreben proces prehranske obravnave. Večina študentov je menila, da tekom študija ni pridobila dovolj znanja o prehrani oz. da ni sposobna izvesti prehranskega svetovanja. Več kot polovica anketirane populacije si je na svoji študijski smeri želela več predmetov, ki bi vključevali vsebine o prehrani človeka.

(5)

KEY WORDS DOCUMENTATION ND Du1

DC UDC 613.24+641.56:378(043)=163.6

CX clinical nutrition, sports nutrition, nutritional supplements, nutrition knowledge, students

AU KUKMAN, Ita

AA ROTOVNIK KOZJEK, Nada (supervisor), PAJK ŽONTAR, Tanja (reviewer) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Food Science and Technology

PY 2022

TI ASSESMENT OF STUDENTS KNOWLEDGE IN CLINICAL AND SPORTS NUTRITION AND NUTRITIONAL SUPPLEMENTS

DT B. Sc. Thesis (Academic Study Programmes: Field Food Science and Nutrition) NO IX, 36 p., 28 tab., 2 ann., 65 ref.

LA sl AL sl/en

AB The aim of this thesis was to assess students' knowledge in the field of clinical and sports nutrition, and nutritional supplements. We surveyed 125 students of the University of Ljubljana from the Biotechnical Faculty, the Faculty of Medicine, the Faculty of Health Sciences and the Faculty of Sports. Information about the students' knowledge was obtained through an online questionnaire, which was divided into four segments and contained a total of seventeen questions. The results of the questionnaire have shown that the largest differences in knowledge among students of different faculties occurred while answering questions about clinical nutrition, while the smallest differences were in the domain of nutritional supplements. The results of the entire questionnaire showed that the students from the Faculty of Medicine displayed the best knowledge about nutrition (compared with surveyed students from other faculties). The obtained data revealed that most students lack general knowledge about nutrition. The surveyed population also had difficulties answering specific questions which require knowledge of terminology and professional definitions in the field of human nutrition. It is also worth mentioning that most students did not understand the difference between dietary concepts in the field of nutrition. More than half the students understood that nutritional assessment is the cornerstone that needs to be previously performed in order to give out personal nutritional counselling. Most students answered that during their studies they didn't get enough knowledge about nutrition and that they are not able to offer nutritional counselling. More than half of the surveyed population reported that they wanted more school subjects which would include content on human nutrition in their field of study.

(6)

KAZALO VSEBINE

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ... III KEY WORDS DOCUMENTATION ... IV KAZALO VSEBINE ... V KAZALO PREGLEDNIC ... VII KAZALO PRILOG ... VIII OKRAJŠAVE IN SIMBOLI ... IX

1 UVOD ... 1

2 PREGLED OBJAV ... 2

2.1 KLINIČNA PREHRANA ... 2

2.1.1 Podhranjenost ... 2

2.1.2 Prehranski ukrepi – prehranska podpora in prehranska terapija ... 3

2.1.2.1 Oralna prehranska dopolnila in enteralna prehrana ... 4

2.1.2.2 Parenteralna prehrana ... 4

2.1.3 Dieta ... 4

2.1.3.1 Celiakija ... 5

2.1.3.2 Laktozna intoleranca ... 5

2.1.3.3 Epilepsija ... 6

2.2 ŠPORTNA PREHRANA ... 6

2.2.1 Športna prehrana je klinična prehrana ... 6

2.2.2 Prehrana športnika − beljakovine ... 7

2.2.3 RED-sindrom (sindrom relativnega pomanjkanja energije)... 7

2.2.4 Prehrana in poškodbe ... 8

2.3 PREHRANSKA DOPOLNILA ... 9

2.3.1 Prehranska dopolnila in splošna populacija ... 9

2.3.2 Prehranska dopolnila in rizične skupine ... 10

2.3.3 Prehranska dopolnila za izboljšanje športne zmogljivosti ... 10

3 MATERIALI IN METODE ... 11

4 REZULTATI Z RAZPRAVO ... 12

4.1 VPRAŠANJA S PODROČJA KLINIČNE PREHRANE ... 12

4.1.1 Opredelitev ... 12

4.1.1.1 Kakšna je razlika med preventivno in klinično prehrano? ... 12

4.1.2 Podhranjenost ... 13

4.1.2.1 Kaj je podhranjenost? ... 13

4.1.2.2 Ali sta sledeči trditvi pravilni?... 13

4.1.3 Prehranski ukrepi ... 14

4.1.3.1 Kakšna je razlika med prehransko podporo in terapijo? ... 14

4.1.3.2 Kaj je enteralna prehrana? ... 15

4.1.3.3 V katerih primerih se uporablja parenteralno prehrano? ... 15

4.1.4 Celiakija in laktozna intoleranca ... 15

(7)

4.1.4.1 Ali so sledeče trditve pravilne? ... 15

4.1.5 Katero dieto se uporablja kot alternativno metodo zdravljenja epilepsije pri pacientih, ki niso primerni kandidati za operativne posege in pri katerih antiepileptična zdravila ne učinkujejo? ... 16

4.1.6 Komentar celotnega tematskega sklopa (klinična prehrana) ... 16

4.2 VPRAŠANJA IZ PODROČJA ŠPORTNE PREHRANE ... 18

4.2.1 Ali je športna prehrana klinična prehrana? ... 18

4.2.2 Ali se strinjaš s sledečimi trditvami o potrebah beljakovin pri športnikih? ... 18

4.2.3 Ali se strinjaš s sledečimi trditvami, ki se navezujejo na RED-S? ... 19

4.2.4 Ali se strinjaš s sledečimi trditvami, ki se navezujejo na prehrano po poškodbi? ... 20

4.2.5 Komentar celotnega tematskega sklopa (športna prehrana) ... 21

4.3 VPRAŠANJA O PREHRANSKIH DOPOLNILIH ... 22

4.3.1 Ali izraz ''prehranska dopolnila'' lahko enačimo z izrazom ''prehranski dodatki''? ... 22

4.3.2 Ali je zdravemu posamezniku, živečemu v Sloveniji, ob uravnoteženi in raznoliki prehrani potrebno uživati prehranska dopolnila? ... 22

4.3.3 Smiselnost uporabe prehranskih dopolnil ... 22

4.3.4 Katera izmed naštetih prehranskih dopolnil pripomorejo k boljši športni zmogljivosti? ... 23

4.3.5 Komentar celotnega tematskega sklopa (prehranska dopolnila) ... 24

4.4 MNENJE IN SAMOOCENA ŠTUDENTOV... 25

4.4.1 Ovrednotenje prve trditve: “Z obsegom vsebin o prehrani na svojem študijskem programu sem zadovoljen/na.“ ... 25

4.4.2 Ovrednotenje druge trditve: “ Na svoji študijski smeri bi si želel/a več predmetov, ki bi zajemali vsebine o prehrani.“ ... 26

4.4.3 Ovrednotenje tretje trditve: “Imam dovolj znanja o prehrani, da bi lahko izvedel/a prehransko svetovanje.“ ... 26

4.5 KOMENTAR REZULTATOV ... 27

5 SKLEPI ... 29

6 POVZETEK ... 30

7 VIRI ... 31 ZAHVALA

PRILOGE

(8)

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Anketirana populacija ... 12

Preglednica 2: Odgovori na vprašanje o preventivni in klinični prehrani ... 13

Preglednica 3: Odgovori na vprašanje o podhranjenosti ... 13

Preglednica 4: Trditvi o podhranjenosti ... 13

Preglednica 5: Povprečje pravilnih odgovorov pri trditvah o podhranjenosti (%) ... 14

Preglednica 6: Odgovori na vprašanje o prehranski podpori in prehranski terapiji ... 14

Preglednica 7: Odgovori na vprašanje o enteralni prehrani ... 15

Preglednica 8: Odgovori na vprašanje o parenteralni prehrani ... 15

Preglednica 9: Trditve o celiakiji in laktozni intoleranci ... 15

Preglednica 10: Povprečje pravilnih odgovorov vseh trditev o celiakiji in laktozni intoleranci (%) ... 16

Preglednica 11: Odgovori na vprašanje o dieti pri epilepsiji ... 16

Preglednica 12: Odgovori na prvo vprašanje v sklopu športne prehrane ... 18

Preglednica 13: Trditve o potrebah beljakovin pri športnikih ... 18

Preglednica 14: Povprečje pravilnih odgovorov pri trditvah o potrebah beljakovin pri športnikih ... 19

Preglednica 15: Trditve o RED-S ... 19

Preglednica 16: Povprečje odgovorov vseh trditev o RED-S ... 20

Preglednica 17: Trditve o prehrani po poškodbi ... 20

Preglednica 18: Povprečje pravilnih odgovorov pri trditvah o prehrani po poškodbi (%) ... 20

Preglednica 19: Odgovori na prvo vprašanje v sklopu prehranskih dopolnil ... 22

Preglednica 20: Odgovori na drugo vprašanje v sklopu prehranskih dopolnil ... 22

Preglednica 21: Pravilni odgovori o smiselnosti uporabe prehranskih dopolnil v določenih primerih oz. življenjskih obdobjih ... 22

Preglednica 22: Povprečje pravilnih odgovorov pri trditvah o smiselnosti uporabe prehranskih dopolnil (%) ... 23

Preglednica 23: Odgovori na vprašanje o prehranskih dopolnilih, ki prispevajo k boljši športni zmogljivosti ... 24

Preglednica 24: Mnenje študentov (prva trditev) ... 25

Preglednica 25: Mnenje študentov (druga trditev) ... 26

Preglednica 26: Mnenje študentov (tretja trditev) ... 27

Preglednica 27: Povprečje pravilnih odgovorov glede na tematski sklop vprašanj (%) ... 28

Preglednica 28: Povprečje vseh pravilnih odgovorov (%) ... 28

(9)

KAZALO PRILOG Priloga A: Anketni vprašalnik (pravilni odgovori so odebeljeni) Priloga B: Statistično obdelani podatki prikazani v preglednicah

Priloga B1: Izbira odgovorov pri vprašanju o preventivni in klinični prehrani Priloga B2: Izbira odgovorov pri vprašanju o podhranjenosti

Priloga B3: Odgovori na prvo trditev o podhranjenosti Priloga B4: Odgovori na drugo trditev o podhranjenosti

Priloga B5: Izbira odgovorov pri vprašanju o prehranski podpori in prehranski terapiji Priloga B6: Odgovori na prvo trditev (celiakija)

Priloga B7: Odgovori na drugo trditev (celiakija)

Priloga B8: Odgovori na tretjo trditev (laktozna intoleranca) Priloga B9: Odgovori na četrto trditev (laktozna intoleranca) Priloga B10: Izbira odgovorov pri vprašanju o dieti pri epilepsiji

Priloga B11: Odgovori na prvo trditev o potrebah beljakovin pri športnikih Priloga B12: Odgovori na drugo trditev o potrebah beljakovin pri športnikih Priloga B13: Odgovori na tretjo trditev o potrebah beljakovin pri športnikih Priloga B14: Odgovori na prvo trditev o RED-S

Priloga B15: Odgovori na drugo trditev o RED-S Priloga B16: Odgovori na tretjo trditev o RED-S Priloga B17: Odgovori na četrto trditev o RED-S Priloga B18: Odgovori na peto trditev o RED-S Priloga B19: Odgovori na šesto trditev o RED-S

Priloga B20: Odgovori na prvo trditev o prehrani po poškodbi Priloga B21: Odgovori na drugo trditev o prehrani po poškodbi Priloga B22: Odgovori na tretjo trditev o prehrani po poškodbi

Priloga B23: Odgovori na prvo trditev o smiselnosti uporabe prehranskih dopolnil (starostniki)

Priloga B24: Odgovori na drugo trditev o smiselnosti uporabe prehranskih dopolnil (ženske v obdobju zanositve)

Priloga B25: Odgovori na tretjo trditev o smiselnosti uporabe prehranskih dopolnil (nosečnice in doječe matere)

Priloga B26: Odgovori na četrto trditev o smiselnosti uporabe prehranskih dopolnil (posamezniki, ki se prehranjujejo na alternativen način)

Priloga B27: Odgovori na peto trditev o smiselnosti uporabe prehranskih dopolnil (kronični bolniki s kaheksijo)

Priloga B28 : Izbira odgovorov pri vprašanju o prehranskih dopolnilih, ki prispevajo k boljši športni zmogljivosti

(10)

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI

LEA Nizka energijska razpoložljivost/dostopnost (ang. Low energy availability)

RED-S Relativno energijsko pomanjkanje v športu (ang. Relative energy deficiency in sports)

(11)

1 UVOD

Dandanes marsikdo misli, da o prehrani ve veliko. Okolje, predvsem medmrežje, je polno podatkov o različnih učinkih živil in prehranskih dopolnil na zdravje človeka. Informacijska sporočila imajo nemalokrat tudi le slabo zastrte napotke za uporabo v zdravstvene namene, kar lahko pri njihovem nekritičnem izvajanju v vsakodnevnem življenju vodi tudi v zdravstvene težave. Pogosto se pri kritični presoji informacij o prehrani posameznik, ki mora ali želi nekomu (strankam, pacientom, ipd.) svetovati glede prehrane, zave, da na področju klinične prehrane nima zadostnega znanja. Klinična prehrana je področje, ki se je v Sloveniji začelo razvijati šele pred nekaj leti in je zato izobraževalni sistem na področju prehrane človeka ne dohaja. Marsikdo se tudi po končanem izobraževanju, ki vključuje tudi prehranska znanja, znajde v strokovnih dilemah in ni sposoben razrešiti specifičnih prehranskih situacij, ki se pojavijo v bližnji okolici (izrazi se pomanjkljivo znanje tega prehranskega področja).

Izobraževanje na področju prehrane človeka je izredno dinamično področje, ki se tudi s pomočjo novih tehnologij v zadnjih letih zelo razvija. Zanimalo nas je, kakšno je stanje izobraževanja na tem področju v različnih študijskih programih Ljubljanske univerze, ki sicer študentom zagotavljajo poučevanje različnih vsebin s področja prehrane. Poleg tega pa smo želeli ugotoviti tudi, kakšne so možnosti pridobivanja znanja na področju klinične prehrane, športne prehrane in prehranskih dopolnil.

Namen diplomskega dela je bil, da z vprašalnikom ocenimo znanje študentov na področju klinične prehrane, športne prehrane in prehranskih dopolnil. Izvedli smo anketo z usmerjenimi vprašanji na populaciji študentov različnih fakultet, ki se izobražujejo na področju prehrane človeka (Biotehniška fakulteta, Zdravstvena fakulteta, Medicinska fakulteta, Fakulteta za šport).

Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, koliko znanja ima anketirana populacija o klinični in športni prehrani ter o prehranskih dopolnilih; ali študentje razumejo strokovno opredelitev področja klinične prehrane, športne prehrane, medicinske hrane in prehranskih dopolnil. Hkrati pa smo želeli pridobiti tudi splošno oceno znanja s področja prehrane človeka (ugotoviti možnosti izobraževanja na področju prehrane na posamezni fakulteti) ter dobiti samooceno študenta o strokovni usposobljenosti na področju prehranskega svetovanja.

Zastavljene hipoteze so bile:

• Večina študentov bo imela splošno razgledanost in znanje o prehrani, a bodo imeli težave pri odgovarjanju na bolj specifična vprašanja v anketnem vprašalniku.

• Študentje z Biotehniške fakultete (smer živilstvo in prehrana) bodo imeli največ znanja o prehrani.

• Večina ne bo razumela razlike med prehranskimi koncepti na področju prehrane.

• Večina ne bo razumela, da je za osebno prehransko ocenjevanje potreben predhodni proces prehranske obravnave.

• Skoraj vsi študentje bodo odgovorili, da v času študija niso pridobili dovolj znanja o prehrani (razen študentje Biotehniške fakultete – smer živilstvo in prehrana) in si bodo želeli večje možnosti izobraževanja oz. nadgradnje znanja.

(12)

2 PREGLED OBJAV

2.1 KLINIČNA PREHRANA

Prehrana ljudi se deli na preventivno in klinično prehrano (Cederholm in sod., 2017).

Preventivna prehrana je sestavni del preventivne medicine in je usmerjena k zmanjšanju tveganj za razvoj bolezni oz. stremi k preprečevanju nastanka bolezni (Bendich in Deckelbaum, 2001).

Področje preventivne prehrane na osnovi rezultatov populacijskih raziskav pojasnjuje, kako različni prehranski vnosi in načini prehranjevanja vplivajo na tveganje za razvoj bolezni sodobnega časa, kot so srčno-žilna obolenja, debelost, sladkorna bolezen tipa 2, demenca in rak (Cederholm in sod., 2017).

Prehrana pomembno vpliva na zdravje ljudi. Na osnovi spoznanj populacijskih raziskav so se oblikovala prehranska priporočila za ohranjanje javnega zdravja. Zdravstvene organizacije in skupine prehranskih strokovnjakov so izdelale smernice prehranjevanja in priporočila za zdravo populacijo. Prehranska priporočila za ohranjanje zdravja splošne populacije tako temeljijo na povprečju podatkov, pridobljenih iz epidemioloških študij, in so prilagojena določenim skupinam znotraj te populacije, recimo otrokom, nosečnicam in starejšim (Van Ommen in sod., 2017). Referenčne vrednosti za vnos hranil so oblikovane tako, da vsem skupinam znotraj populacije zagotavljajo izhodišča za takšno prehrano, ki omogoča polno storilnost in preventivo pred s prehrano povezanimi zdravstvenimi zapleti/okvarami. Omenjena priporočila zadostijo energijskim in hranilnim potrebam večine zdravih posameznikov, vendar morda niso ustrezna za bolnike in osebe, ki so prebolele bolezen; osebe z motnjami prebave in presnove; osebe, odvisne od določenih substanc ter za tiste, ki jemljejo zdravila. Prav tako priporočila javnega zdravja za prehrano ne upoštevajo prilagajanja prehranskih vnosov pri posameznikih, ki so telesno dejavni in ustrezajo kriterijem za rekreativnega športnika. Sledeči posamezniki potrebujejo prilagoditev osnovnih prehranskih priporočil in individualno prehransko obravnavo ter njen nadzor (NIJZ, 2020).

Drugo področje prehrane človeka predstavlja klinična prehrana. Klinična prehrana je interdisciplinarna in aplikativna znanost, ki v okviru prehranske obravnave z individualizirano prehransko podporo zagotovi ustrezen prehranski status posameznika in tako omogoči uspešno zdravljenje ter njegov dober končni izid (Cardenas, 2016). Je disciplina, ki se ukvarja s preventivo, diagnozo in obvladovanjem prehranskih ter presnovnih motenj. Slednje se pojavijo kot posledica kroničnih ali akutnih bolezenskih stanj oz. bolezni. Lahko pa nastanejo tudi zaradi pomanjkanja ali presežka hranil in energije (Cederholm in sod., 2017). Na področju klinične prehrane se odkloni od primernega prehranskega stanja posameznika opredelijo kot motnje prehranskega stanja; najpogostejša oblika prehranske motnje so različne oblike podhranjenosti (BAPEN, 2018a; Rotovnik Kozjek, 2019).

2.1.1 Podhranjenost

Osrednja vsebina področja klinične prehrane je obravnava in proučevanje različnih stanj podhranjenosti in z njimi povezanih motenj prehranskega in presnovnega stanja posameznika.

Fiziološke posledice podhranjenosti se še dodatno izrazijo pri akutnih in kroničnih boleznih večine organov in organskih sistemov, ker pogosto vplivajo na vnos hrane in povzročajo katabolne presnovne spremembe. Posledica so s prehrano povezana bolezenska stanja. V

(13)

ospredju so različne patofiziološke oblike podhranjenosti, ki vplivajo na izražanje in obvladovanje bolezenskih stanj (Cederholm in sod., 2017).

Podhranjenost je zelo pogosta motnja prehranjenosti, ki negativno vpliva na potek bolezni in končen izid zdravljenja ter na kakovost življenja (Barker in sod., 2011; Cerović in sod., 2008).

Podhranjenost je opredeljena kot prehransko stanje, v katerem imajo pomanjkljiv, previsok ali neuravnovešen energijski vnos, vnos beljakovin ali ostalih hranil negativne posledice na delovanje in razvoj telesa, telesno sestavo ter na kliničen izid zdravljenja bolezni. Podhranjen posameznik postane bolj ranljiv oz. dovzeten za razvoj bolezni in pojav zdravstvenih zapletov, saj ima oslabljen imunski sistem, poslabšano celjenje ran in okrnjeno mišično moč.

Podhranjenost lahko pusti tudi psihične in socialne posledice (depresija, introvertiranost) (BAPEN, 2018a).

Omenjeno motnjo prehranjenosti je težko prepoznati, še posebej pri prekomerno hranjenih in debelih posameznikih (BAPEN, 2018a). Postopek iskanja bolnikov s prehranskimi težavami je potrebno začeti s hitrim postopkom presejanja in nato s podrobnejšo obravnavo ogroženih posameznikov (Van Bokhorst-de van der Schueren in sod., 2018).

2.1.2 Prehranski ukrepi – prehranska podpora in prehranska terapija

Podhranjenost negativno vpliva na delovanje organov in organskih sistemov, tudi na imunski odziv posameznika in proces celjenja ran, kar lahko privede do okužb in upočasnjenega postoperativnega okrevanja (Phillips in Ponsky, 2011). Ob prihodu v bolnišnico je potrebno izvesti presejanje na prehransko ogroženost in ustrezno prehransko obravnavo vseh prehransko ogroženih pacientov ter nuditi prehransko terapijo posameznikom, ki so podhranjeni (Phillips in Ponsky, 2011; van Bokhorst-de van der Schueren in sod., 2018). Še bolj primeren pristop bi bil, da se presejanje na podhranjenost izvede pri vsakem vstopu posameznika v zdravstveni sistem (Phillips in Ponsky, 2011; Cederholm in sod., 2017).

Prehranska podpora in terapija imata pomembno vlogo pri različnih bolezenskih stanjih. Vsaka bolezen, ki vpliva na delovanje telesnih struktur in organskih sistemov, povzroči spremembe v presnovi. S prehransko podporo se zavira razvoj presnovnega odziva na bolezen in zmanjša neželene funkcionalne spremembe. Ključno je, da se pri bolnikih prepreči obdobje stradanja, ki privede do podhranjenosti in na ta način lahko manj učinkovitega zdravljenja osnovne bolezni (Cerović in sod., 2008).

Prehrano bolnika je potrebno prilagoditi njegovim presnovnim potrebam. Individualna prehranska obravnava je sestavni del zdravljenja bolnika, ki je slabo prehranjen. Pri različnih diagnozah bolezni prehranska terapija predstavlja postopek zdravljenja z neposrednim vplivom na potek bolezni, pojav zapletov in hitrost okrevanja po bolezni, poškodbi ali kirurškem posegu.

Prehranska podpora je namenjena pokrivanju presnovnih potreb posameznika, prehranska terapija pa zdravljenju motnje prehranjenosti, ki jo ugotovimo na osnovi prehranskega pregleda (Cerović in sod., 2008; Cederholm in sod., 2017).

Optimalen prehranski status posameznika se doseže z individualno načrtovano prehrano glede na ugotovitve prehranskega pregleda, kadar pa tudi po prilagoditvi prehrane energijski in hranilni vnosi niso zadostni, se prehrano dopolni s strokovno naravnano izbiro medicinske

(14)

prehrane (Cerović in sod., 2008; MNI, 2018). Medicinska prehranska terapija zajema oralna prehranska dopolnila, enteralno prehrano in parenteralno prehrano (Cederholm in sod., 2017).

Najustreznejšo prehransko intervencijo se izbere na podlagi pacientovih karakteristik, kot so njegova starost, klinično stanje, gastrointestinalne funkcije (prebavne in absorpcijske) in sposobnost oralnega vnosa hrane (Braegger in sod., 2010).

2.1.2.1 Oralna prehranska dopolnila in enteralna prehrana

Enteralna prehrana omogoča prehransko terapijo posameznikom, ki niso sposobni zadostiti svojim prehranskim potrebam z normalnim načinom prehranjevanja (Ojo in Brooke, 2016).

Enteralne pripravke se v obliki tekočih formul vnaša oralno v obliki oralnih prehranskih dopolnil ali pa aplicira kot različne hranilne mešanice skozi cevko ali sondo (Akobeng in sod., 2018; ASPEN, 2012a). Enteralne pripravke se lahko dovaja z nazogastričnimi sondami, ki se vstavijo skozi nos v želodec ali tanko črevo oz. z gastrostomami in jejunostomami, ki se neposredno skozi kožo vstavijo v želodec ali tanko črevo (ASPEN, 2012a).

Za enteralno prehrano se odločijo pri osebah, ki imajo vsaj delno funkcionalen prebavni trakt in pri katerih ni mogoče doseči željenega hranilnega in energijskega vnosa z normalnim načinom prehranjevanja (Braegger in sod., 2010). Aplicira se na pacientih z različnimi nevrološkimi motnjami oz. stanji, kot je možganska kap (otežen proces požiranja); pri posameznikih, ki so bili operirani na obrazu, vratu, grlu, požiralniku ali želodcu; itd (BAPEN, 2018b).

2.1.2.2 Parenteralna prehrana

Parenteralna prehrana predstavlja invazivno prehransko terapijo in se uporablja pri posameznikih, pri katerih je vnos hrane preko prebavil delno ali popolnoma onemogočen (Brown in sod., 2014). Z intravenoznim dovajanjem hranil se zagotavlja zadosten vnos in absorpcijo pacientom, katerim prehranske potrebe niso bile pokrite z enteralnimi pripravki.

Hranila so vnesena v obliki sterilnih tekočih kemijskih pripravkov, ki se aplicirajo neposredno v krvni obtok skozi intravenozni kateter in tako obidejo gastrointestinalni trakt (ASPEN, 2012b). S takšno prehransko terapijo se zagotovi zadosten energijski vnos in vnos tekočin osebam s hujšo prizadetostjo ali odpovedjo prebavil, predvsem tistim s sindromom kratkega črevesja, nekrotizirajočim enterokolitisom in malabsorpcijskimi sindromi. Kot pomoč pri doseganju hranilnih in energijskih potreb se aplicira tudi pri bolnikih s cistično fibrozo, vnetno črevesno boleznijo itd. (Phillips in Ponsky, 2011).

2.1.3 Dieta

Dieta je definirana kot posameznikov skupni/celotni vnos hrane skozi daljše časovno obdobje.

Marsikdo pa dieto dojema kot kratkotrajno intervencijo z namenom uresničitve določenega cilja, kot je recimo izguba telesne mase (Pace in Crowe, 2016; Klement in Pazienaza, 2019).

Med spekter bolezenskih stanj, ki spadajo v domeno klinične prehrane, sodita tudi relativno pogosti bolezenski stanji celiakije (1 % splošne populacije) in laktozne intolerance (med 65−70

% odrasle populacije), ki zahtevata prilagoditve v prehrani (Bayless in sod., 2017; Ludvigsson in sod., 2013). V primeru celiakije ima izraz dieta drugačen pomen, saj posamezniku z omenjeno boleznijo predstavlja nujno obliko medicinske terapije (Pace in Crowe, 2016).

(15)

Dieta in prehranske navade pomembno vplivajo na kakovost življenja in zdravje posameznika (Pace in Crowe, 2016; Klement in Pazienaza, 2019). Poznamo diete s preventivnim oz.

varovalnim učinkom na zdravje, kot sta recimo Mediteranska dieta in DASH dieta (Locke in sod., 2018). Hkrati pa se v klinični praksi poslužujejo medicinskih diet, ki predstavljajo terapijo in/ali podporo pri zdravljenju bolezni ter lajšajo simptome določenih bolezenskih stanj (Pace in Crowe, 2016; Klement in Pazienaza, 2019). Med medicinske diete uvrščamo tudi FODMAP dieto, ki se uporablja pri zdravljenju sindroma razdražljivega črevesja in ketogeno dieto, ki se uporablja pri zdravljenju epilepsije (Bellini in sod., 2020; D'Andrea Meira in sod., 2019).

2.1.3.1 Celiakija

Celiakija je kronična sistemska avtoimuna bolezen tankega črevesja (Benedik in sod., 2021).

Pojavi se pri zanjo dovzetnih posameznikih ob zaužitju živil, ki vsebujejo gluten (Parzanese in sod., 2017). Gluten je beljakovina, ki se nahaja v pšenici, ječmenu, rži, piri, kamutu in ovesu (Benedik in sod., 2021). Celiakijo se obvladuje s strogim upoštevanjem vseživljenjske brezglutenske diete (Itzlinger in sod., 2018). Iz prehrane je potrebno izločiti pšenico, ječmen, rž, oves, kamut in piro ter vse proizvode iz omenjenih žitaric (Benedik in sod., 2021).

Celiakija ni edina bolezen, ki je povezana z glutenom. Poznamo še neceliakalno preobčutljivost na gluten in alergijo na pšenico. Med seboj se razlikujejo v patogenezi, torej v nastanku in poteku bolezni (Sapone in sod., 2012). Celiakija je avtoimuna motnja, alergija na pšenico je posledica interakcije alergenih proteinov in imunoglobulinov E, preobčutljivost na gluten pa ni niti avtoimuna bolezen niti alergija (Ricci in sod., 2019). Pogosto pride do nezadostnega poznavanja omenjenih pojmov. Tako splošna populacija velikokrat enači celiakijo in alergijo na pšenico, kar je napačno.

Pri alergiji na pšenico pride do imunološke (alergijske) reakcije na pšenične proteine (ne samo na gluten), pri kateri imajo ključno vlogo IgE-protitelesa in sprostitev kemijskih mediatorjev, kot je histamin. Simptomi so kvečjemu gastrointestinalni in respiratorni (Sapone in sod., 2012).

Pri celiakiji pa se kot posledica izpostavljenosti glutenu pri genetsko predisponiranih osebah razvije avtoimunski odziv, ki se izrazi v obliki histoloških sprememb na tankem črevesju (Itzlinger in sod., 2018).

2.1.3.2 Laktozna intoleranca

Laktozna intoleranca je gastrointestinalna motnja, ki nastane kot posledica nezmožnosti prebave in absorpcije laktoze (Heine in sod., 2017). Definirana je kot klinični sindrom, za katerega so značilne bolečina v trebuhu, napihnjenost in diareja, ki nastopijo po zaužitju laktoze (Matthews in sod., 2005). Laktoza je disaharid, ki ga vsebujejo mlečni izdelki, kot so mleko, jogurt, sladoled, smetana, maslo in sir. Prisotna pa je tudi v nekaterih pekovskih izdelkih, instant juhah, pecivu, solatnih prelivih in še v nekaterih drugih živilih ter zdravilih (Fassio in sod., 2018).

Posameznikom z laktozno intoleranco iz prehrane v celoti ni potrebno odstraniti mleka in mlečnih izdelkov, saj imamo trenutno na tržišču veliko ponudbo produktov, ki že naravno ne vsebujejo laktoze in izdelke, ki temeljijo na hidrolizi laktoze. Izogibanje vsem mlečnim izdelkom se bolnikom z laktozno intoleranco ne priporoča, saj večina lahko tolerira do 5 g

(16)

laktoze na obrok – približno toliko se je nahaja v 100 ml mleka (Facioni in sod., 2020). Pravi pristop k zdravljenju laktozne intolerance je upoštevanje nizkolaktozne diete ali uporaba encima laktaze v obliki oralnih pripravkov (Fassio in sod., 2018).

Laktozne intolerance ne smemo enačiti z alergijo na kravje mleko. Posamezniki z alergijo na kravje mleko so alergični na proteine v kravjem mleku in so sposobni prebavljati ter absorbirati laktozo. Osebe z laktozno intoleranco pa imajo zmanjšano zmožnost absorpcije laktoze, a so tolerantni na proteine kravjega mleka (Heine in sod., 2017).

2.1.3.3 Epilepsija

Epilepsijo uvrščamo med nevrološke bolezni in jo lahko pri večini pacientov uspešno zdravimo z antiepileptičnimi zdravili. Okoli 30 % epileptičnih bolnikov ima refraktorno epilepsijo, kar pomeni, da jim uporaba antiepileptičnih zdravil ne omogoči trajnega lajšanja napadov (Picot in sod., 2008; Kwan in sod., 2009). Določeni pacienti z omenjeno vrsto epilepsije niso primerni kandidati za operacijo in se morajo zato poslužiti nekaterih alternativnih oblik zdravljenja, med katere sodi tudi ketogena dieta (D'Andrea Meira in sod., 2019). Za klasično ketogeno dieto je značilno uživanje velike količine maščob in majhne količine proteinov in ogljikovih hidratov ter omejitev vnosa kalorij in tekočin (Rho, 2017). Cilj diete je postopno doseganje razmerja maščob proti beljakovinam in ogljikovim hidratom, ki mora znašati 4 : 1 (D'Andrea Meira in sod., 2019).

2.2 ŠPORTNA PREHRANA

Prehrana je ključen dejavnik, ki omogoči izvedbo kakovostnega treninga in ima odločilen vpliv na končni športni uspeh. Ustrezna prehranjenost in hidriranost športnika sta torej predpogoja za doseganje dobrih športnih rezultatov (Dervišević in Vidmar, 2011). Prehrana športnika mora biti uravnotežena, raznolika in kakovostna, da zadosti energijskim in hranilnim potrebam aktivnega posameznika. Skrbno načrtovana in športniku prilagojena prehrana omogoča optimalen izkoristek treninga, pospešeno regeneracijo med vadbenimi enotami, ohranjanje zdravja, preventivo pred poškodbami, vzdrževanje željene telesne mase, sestave telesa itd.

(Rotovnik Kozjek in sod., 2015).

2.2.1 Športna prehrana je klinična prehrana

Posamezniki, ki imajo določene cilje glede izboljšanja kakovosti življenja, zdravja ali športnih rezultatov, posegajo po individualnih prehranskih strategijah, ki jim pomagajo do zastavljenih ciljev. Namen personalizirane prehrane je prilagoditi osnovna prehranska priporočila glede na specifične biološke potrebe posameznika z upoštevanjem njegovega zdravstvenega stanja in ciljev/želja. Personalizirana prehrana za ustrezno podporo telesni dejavnosti zahteva prilagoditev vnosa hranil glede na vrsto športne aktivnosti ter pravilno časovno razporeditev in njihov čas zaužitja (Van Ommen in sod., 2017). Glede na to, da pri telesni dejavnosti s prehrano pokrivamo presnove potrebe aktivnega posameznika, lahko vsak prehranski ukrep, preventivne ali kurativne narave, ki je namenjen določenemu telesno dejavnemu posamezniku oz. je personaliziran, opredelimo kot prehranski ukrep, ki ustreza osnovni opredelitvi klinične prehrane (Cederholm in sod., 2017). Pri športni prehrani gre za dosego ciljev, ki so izven

(17)

okvirjev preventivne prehrane (van Ommen in sod., 2017). Športna prehrana torej ustreza kriterijem za opredelitev klinične prehrane.

2.2.2 Prehrana športnika − beljakovine

Glavna naloga športne prehrane je zadostiti energijskim in hranilnim potrebam aktivnega posameznika, kar omogoči optimalno telesno regeneracijo in adaptacijo na trening, vzdrževanje zdravja in preventivo pred poškodbami (Rotovnik Kozjek in sod., 2015). Na področju prehrane športnike od neaktivne populacije ločijo predvsem povečane potrebe po hranilih in energiji, kar je posledica povečane telesne aktivnosti in njihova časovno ustrezna umestitev v prehrano športnika (Dervišević in Vidmar, 2011; Rotovnik Kozjek in sod., 2015).

Med temeljna hranila v športnikovi prehrani uvrščamo beljakovine, katerih osnovni gradniki so aminokisline. Pomembne so zaradi številnih razlogov, saj predstavljajo gradnike različnih telesnih snovi, imajo regulatorno vlogo v mnogih življenjskih procesih in so ključne za obnavljanje ter gradnjo mišičnih struktur (Rotovnik Kozjek in sod., 2015). Priporočen dnevni vnos beljakovin za neaktivno zdravo odraslo populacijo znaša 0,8 g beljakovin/kg telesne mase/dan (NIJZ, 2020). Potrebe po beljakovinah pri športnikih pa se gibajo med 1,2 do 2,0 g beljakovin/ kg telesne mase/dan (Thomas in sod., 2016). Za športnike, ki se ukvarjajo s športi za moč, na splošno velja, da imajo nekoliko višje potrebe po beljakovinah kot vzdržljivostni športniki, ni pa nujno (Dervišević in Vidmar, 2011). Pri beljakovinah ni pomemben le njihov količinski vnos. Potrebno je poskrbeti tudi za njihov pravilen časovni vnos, enakomerno razporeditev skozi dan in ustrezno količino ter kakovost beljakovin v vsakem obroku (Jäger in sod., 2017).

2.2.3 RED-sindrom (sindrom relativnega pomanjkanja energije)

Kadar prehrana športnika ne zadosti posameznikovim potrebam po energiji glede na zahteve telesne vadbe, pogosto pride do nastanka RED-sindroma. RED-S (“Relative energy deficiency in sports“) oz. relativno energijsko pomanjkanje v športu je klinični sindrom, ki nastane zaradi prenizkega oz. nezadostnega energijskega vnosa (načrtovano ali nezavedno) in/ali pretirane telesne dejavnosti (Dipla in sod., 2020; Briggs in sod., 2020). Je posledica relativnega pomanjkanja energije in prizadene/oslabi fiziološke funkcije aktivnega posameznika.

Zdravstveni zapleti, ki se lahko pojavijo kot posledica RED-S, negativno vplivajo na športnikovo telesno in psihično zmogljivost, saj povečajo tveganje za nastanek poškodb, oslabijo koordinacijo in zmanjšajo mišično moč ter koncentracijo aktivnega posameznika (Mountjoy in sod., 2018).

Etiološki dejavnik, ki sproži razvoj RED-S oz. je poglavitni vzrok za nastanek omenjenega sindroma, se imenuje LEA (“Low energy availability“) − nizka energijska razpoložljivost/dostopnost (Mountjoy in sod., 2014; Mountjoy in sod., 2018). Energijska razpoložljivost je definirana kot količina zaužite energije, ki je po športni dejavnosti na voljo za opravljanje fizioloških procesov in dnevnih dejavnosti (Mountjoy in sod., 2014; Rotovnik Kozjek in sod., 2015). LEA predstavlja neskladnost med športnikovim energijskim vnosom in porabo energije med telesno aktivnostjo, kar se odraža v nezadostni količini energije za podporo osnovnim telesnim funkcijam za vzdrževanje optimalnega zdravja ter njegove zmogljivosti (Mountjoy in sod., 2018). Športniki (ne samo profesionalni, tudi rekreativni) imajo v primerjavi

(18)

z neaktivno zdravo populacijo večjo možnost, da se nahajajo v negativnem energijskem ravnotežju. Ženska populacija športnic naj bi bila bolj dovzetna za razvoj omenjenega sindroma, saj LEA prevladuje predvsem pri ženskah, ki se ukvarjajo s športi, pri katerih veljajo določeni “standardi“ glede telesne mase in postave (Dipla in sod., 2020).

Zdravljenje RED-S zahteva multidisciplinaren pristop, v katerem je potrebno medsebojno sodelovanje dietetikov, zdravnikov, fizioterapevtov, trenerjev in psihologov. Primarni fokus je na odpravi kaloričnega deficita − posameznik mora povečati energijski vnos, zmanjšati intenzivnost in število treningov z namenom vzpostavitve energijskega ravnotežja. Pri ženski populaciji športnic je najboljša strategija za odpravo nepravilnosti v menstrualnem ciklu povečanje telesne mase športnice z ustreznim vnosom beljakovin in ogljikovih hidratov. V primeru, da športno aktiven posameznik trpi za osteopenijo ali osteoporozo, je v prehrano potrebno vključiti ustrezen vnos vitamina D in kalcija. V določenih situacijah je lahko tudi koristna uporaba prehranskih dopolnil kot del na medicinski problem usmerjene prehranske strategije (Briggs in sod., 2020).

2.2.4 Prehrana in poškodbe

Poškodbe predstavljajo neizogiben del športa in so vzrok začasnega prenehanja ali zmanjšanja obsega in intenzivnosti športne dejavnosti. Intervencije, ki povečajo stopnjo celjenja in skrajšajo čas sanacije poškodbe, so zato zelo pomembne. Ustrezna prehranska podpora je ključen dejavnik, ki pripomore k optimalnemu okrevanju po poškodbi in zmanjša/omili negativne posledice imobilizacije ali zmanjšane telesne aktivnosti. Hkrati pa prispeva tudi k hitrejši vrnitvi v proces treninga in tekmovanj (Tipton, 2015).

Cilj prehranske intervencije je podpreti mišično beljakovinsko sintezo, ohraniti mišično maso, vzdrževati energijsko ravnotežje in preprečiti kopičenje telesne maščobe (Harmon in Ayesta, 2018). Optimalna prehranjenost športnika ima pomembno vlogo pri obvladovanju vnetnih procesov v telesu, zagotavljanju ključnih hranil za obnovo poškodovanih tkiv, preprečevanju mišične atrofije in ohranjanju ter pridobivanju mišične moči. Z nezadostnim energijskim vnosom oz. energijskim deficitom v obdobju rehabilitacije športniki negativno vplivajo na proces celjenja in okrevanja (Knappenberger, 2018). Omejena telesna aktivnost ali neaktivnost vplivata na skupno dnevno porabo energije, vendar je njeno celotno zmanjšanje lahko manjše, kot bi bilo pričakovano (Tipton, 2015). Tekom okrevanja se poraba energije poveča, še posebej, če gre za hujšo poškodbo (Frankenfield, 2006). Glede na vrsto in resnost poškodbe se potrebe po energiji lahko povečajo od 15 do 50 %. Tekom poškodbe je zato potrebno ohranjati energijsko ravnotežje, saj če športnik izrazito omeji oz. zmanjša energijski vnos, to upočasni proces okrevanja (Tipton, 2015).

Prehranska strategija predstavlja pomemben dejavnik, ki vpliva na mišično beljakovinsko sintezo (Papadopoulou, 2020). Vrsta, količina, čas zaužitja in pogostost vnosa beljakovin igrajo pomembno vlogo pri omejevanju izgube mišične mase in mišične moči (Wall in sod., 2013). V interesu športnika je, da prepreči anabolno rezistenco, kar naredi s povečanim vnosom beljakovin (1,6 do 2,5 g beljakovin/kg telesne mase/dan) in z uživanjem živil, bogatih z levcinom (približno 3 g levcina na obrok) (Wall in sod., 2014).

(19)

Uravnotežena in raznolika prehrana predstavlja najboljši prehranski načrt za okrevajočega športnika. Na okrevanje lahko pozitivno vplivajo tudi nekatera prehranska dopolnila, a se je pred njihovo uporabo in o varnosti potrebno posvetovati z dietetikom (Harmon in Ayesta, 2018). Prehranska dopolnila, ki se jih priporoča tekom okrevanja, se razlikujejo glede na vrsto poškodbe. Športniki, ki okrevajo po zlomu, naj bi uživali 1,500 mg kalcija/dan in hkrati poskrbeli za zadosten vnos vitamina D ter vitamina K2 (Knappenberger, 2018). Med okrevanjem je lahko smiselna tudi uporaba omega-3 maščobnih kislin, za katere je značilno protivnetno delovanje (Papadopoulou, 2020).

2.3 PREHRANSKA DOPOLNILA

Prehranska dopolnila so koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil oz. snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, ki so na voljo v različnih farmacevtskih oblikah (Cederholm in sod., 2017; JAZMP, 2019). Pravilnik o prehranskih dopolnilih (2013), objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, definira prehranska dopolnila kot “živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. So koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, ki se prodajajo v obliki kapsul, pastil, tablet in drugih podobnih oblikah, v vrečkah s praškom, v ampulah s tekočino, v kapalnih stekleničkah in drugih podobnih oblikah s tekočino in praškom, ki so oblikovane tako, da se jih lahko uživa v odmerjenih majhnih količinskih enotah.“ Namen prehranskih dopolnil je dopolnjevati običajno prehrano in ne zdraviti ali preprečevati bolezni. Vlogo zdravila imajo le, kadar se uporabljajo za terapijo različnih pomanjkanj hranil (JAZMP, 2019). Velikokrat tudi zasledimo, da se namesto izraza “prehranska dopolnila“ uporablja izraz “prehranski dodatki“, kar je napačno (Kreft, 2008).

2.3.1 Prehranska dopolnila in splošna populacija

Pred vključitvijo prehranskih dopolnil v posameznikov vsakdanjik se je potrebno vprašati, ali so ta nujno potrebna. Zdrav posameznik, ki sledi načelom uravnotežene in raznovrstne prehrane, jih najverjetneje ne potrebuje (Garden Robinson in Bahtiraj, 2017). Uravnotežena prehrana posamezniku zagotavlja zadosten dnevni energijski vnos in priporočeno količino hranil. Vključevati mora raznolik nabor živil iz različnih skupin živil, da vsebuje vsa makro in mikrohranila za pokritje posameznikovih potreb (Burgess in Glasauer, 2004).

Za prebivalce Slovenije možno izjemo predstavlja le vitamin D, ki nam ga primanjkuje v jesensko-zimskem času (Hribar in sod., 2020). Z zmerno izpostavljenostjo soncu naj bi pokrili večino potreb po vitaminu D, a to v zimskem času v Evropi predstavlja težavo, saj je intenzivnost UVB-sevanja prenizka, da bi vzpodbudila učinkovito sintezo holekalciferola v koži (O’Neill in sod., 2016). Razširjenost pomanjkanja vitamina D v Sloveniji se uvršča med sam vrh v Evropi. V nacionalni raziskavi Nutrihealth rezultati nakazujejo, da okrog 80 % odraslih prebivalcev Slovenje v obdobju od novembra do aprila ni zadostno preskrbljenih z vitaminom D. Približno 40 % zdravih Slovencev pa ima hudo pomanjkanje tega vitamina (Hribar in sod., 2020). Kljub priporočilom za nadomeščanje vitamina D pa je vedno smiselno, da se pred nadomeščanjem preveri status vitamina D v telesu. To omogoča tudi nadzor nad terapijo z vitaminom D (Blaznik, 2015).

(20)

2.3.2 Prehranska dopolnila in rizične skupine

Uporaba prehranskih dopolnil je lahko koristna za osebe, ki so v kritičnih življenjskih obdobjih in se povečane potrebe z normalno prehrano ne dajo pokriti. Uživanje prehranskih dopolnil je smiselno za ženske v obdobju zanositve, nosečnice in doječe matere ter za posameznike, ki se spopadajo z določenimi bolezenskimi stanji (Garden Robinson in Bahtiraj, 2017). Tako se kroničnim bolnikom s kaheksijo priporoča uživanje EPA oz. eikozapentaenojske kisline, saj deluje protivnetno in ima pozitiven učinek na apetit ter telesno sestavo posameznika (Ravasco, 2019). Uporaba nekaterih prehranskih dopolnil je lahko koristna tudi za osebe, ki so se odločile za alternativne načine prehranjevanja (npr. veganstvo) (Garden Robinson in Bahtiraj, 2017;

Popova in Popov, 2017). V določenih primerih tudi za starejše in dojenčke. Pred začetkom uživanja prehranskih dopolnil se je potrebno posvetovati z zdravnikom ali dietetikom (Garden Robinson in Bahtiraj, 2017).

2.3.3 Prehranska dopolnila za izboljšanje športne zmogljivosti

Uporaba prehranskih dopolnil je razširjena tudi med športniki iz različnih športnih panog in tekmovalnih nivojev (Maughan in sod., 2018). V primeru, kadar je prehrana športnika skrbno načrtovana (kar pomeni, da pokrije potrebe po hranilih in energiji), vanjo ni potrebno vključevati prehranskih dopolnil (Dervišević in Vidmar, 2011).

Športniki se prehranskih dopolnil poslužujejo zaradi različnih razlogov. Uporabljajo jih z namenom, da bi jim ta pripomogla pri ustreznejši regeneraciji, boljših tekmovalnih rezultatih ali pri ohranjanju zdravja. Odločitev za poseganje po prehranskih dopolnilih je lahko sprejeta tudi zato, ker imajo nekatera od njih vpliv na motorično in funkcionalno zmogljivost, pripomorejo pri dopolnjevanju neuravnotežene prehrane ter pri nadomeščanju izgubljenih hranil. Hkrati pa olajšajo doseganje povišanih energijskih in hranilnih potreb športnikov (Dervišević in Vidmar, 2011).

Trg športnih prehranskih dopolnil je velik. Pri izbiri prehranskega dopolnila je potrebna velika previdnost, saj ta niso strogo regulirana (niso zadostno zakonodajno opredeljena) in zato obstaja nevarnost, da se vrednosti in vsebnost hranil v prehranskem dopolnilu ne skladajo z deklaracijo na embalaži (Dervišević in Vidmar, 2011). Preden se športnik odloči za uporabo prehranskih dopolnil, mora preveriti njihovo kakovost in učinkovitost (Maughan in sod., 2018). Prehransko dopolnilo je ergogeno, kadar je s strani študij podprto, da izboljša športnikovo zmogljivost (Kerksick in sod., 2018). Med dokazano učinkovita prehranska dopolnila, ki pripomorejo k izboljšanju športnikove zmogljivosti, sodijo β-alanin, sok rdeče pese oz. nitrati, kofein, soda bikarbona, kreatin in ogljikovi hidrati (Thomas in sod., 2016).

(21)

3 MATERIALI IN METODE

V poglavju Pregled objav smo uporabili opisno (deskriptivno) metodo in na takšen način povzeli informacije iz literature oz. virov. S podatki iz literature smo nato oblikovali vsebino anketnega vprašalnika.

Spletni vprašalnik, izdelan v aplikaciji 1KA (enklik anketa), je bil razposlan preko različnih družbenih omrežij – Facebooka in Instagrama. Aktiviran je bil 6. julija 2021 in bil dostopen za reševanje do 10. avgusta. V tem času ga je začelo reševati 402 študentov, v celoti ga je ustrezno izpolnilo 125 študentov.

Anketni vprašalnik je obsegal 17 vprašanj, ki so bila zaprtega tipa. Vključeval je vprašanja izbirnega tipa, pri katerih je bil možen le en pravilen odgovor; vprašanja izbirnega tipa, pri katerih je bilo možnih več pravilnih odgovorov; in stopenjsko lestvico, s katero smo merili stopnjo strinjanja (priloga A). Določena vprašanja so zajemala večje število trditev, na katere so študentje odgovorili z ''da'', ''ne'' ali ''ne vem'' − ocenili so njihovo pravilnost. Vprašalnik je bil razdeljen na štiri tematske sklope:

• klinična prehrana,

• športna prehrana,

• prehranska dopolnila ter

• mnenje in samoocena študentov.

Drugo metodo dela je predstavljala statistična obdelava podatkov (v programu Excel), ki so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom. Analiza je bila narejena z opisno statistiko, katere namen je zbrane podatke razvrstiti, urediti in dati osnovne povzetke zbranih informacij s številskimi in grafičnimi prikazi. S podrobno analizo podatkov smo v poglavju sklepi ovrgli oz. potrdili zastavljene delovne hipoteze.

(22)

4 REZULTATI Z RAZPRAVO

Na anketni vprašalnik je odgovorilo 125 študentov Univerze v Ljubljani, ki so bili rojeni med letoma 1991 in 2001. Izmed vseh anketirancev je bilo 19 študentov z Medicinske fakultete (študijski program Medicina), 43 študentov z Zdravstvene fakultete (študijski programi Fizioterapija, Delovna terapija in Zdravstvena nega), 32 študentov z Biotehniške fakultete (študijski program Živilstvo in prehrana ter magistrski študij Prehrana) in 31 študentov s Fakultete za šport (študijski program Kineziologija, Športno treniranje in Športna vzgoja).

Anketirano populacijo so večinsko zastopale ženske (Preglednica 1).

Preglednica 1: Anketirana populacija

Ženske Moški Skupaj

Biotehniška fakulteta 27 5 32

Fakulteta za šport 21 10 31

Medicinska fakulteta 14 5 19

Zdravstvena fakulteta 40 3 43

Anketirana populacija 102 23 125

4.1 VPRAŠANJA S PODROČJA KLINIČNE PREHRANE 4.1.1 Opredelitev

4.1.1.1 Kakšna je razlika med preventivno in klinično prehrano?

a) Strokovno področje preventivne prehrane je zasnovano na ugotovitvah epidemioloških raziskav.

b) Strokovno področje preventivne prehrane je zasnovano na ugotovitvah kliničnih raziskav.

c) Klinična prehrana predstavlja vsak individualno medicinsko naravnan prehranski ukrep.

d) Ukrepi javnega zdravja so zasnovani na spoznanjih klinične prehrane.

e) Preventivna prehrana je prehrana za zdrave, klinična prehrana pa za bolnike.

f) Ne vem, kateri odgovori so pravilni.

Prvo vprašanje anketnega vprašalnika (pravilna odgovora sta odebeljena) je najslabše odgovorjeno vprašanje v celotni spletni anketi, saj je nanj pravilno odgovorilo približno 5 % anketirane populacije. Pri prvem vprašanju so največ pravilnih odgovorov zbrali študentje Biotehniške fakultete, najmanj (oz. nobenega pravilnega) pa študenti Zdravstvene fakultete (Preglednica 2). Študenti, ki so na vprašanje odgovorili nepravilno, so največkrat obkljukali oz.

označili trditev e (Priloga B1).

Kot pravilen odgovor smo upoštevali le hkrati označeni odebeljeni trditvi. Če je anketiranec označil trditvi a in c ter zraven še katero izmed preostalih, smo odgovor ovrednotili kot napačen.

Za nepravilen odgovor je veljalo tudi, če je anketiranec označil le eno izmed pravilnih trditev.

(23)

Preglednica 2: Odgovori na vprašanje o preventivni in klinični prehrani

Pravilno (%) Nepravilno (%) Ne vem (%)

Biotehniška fakulteta 12,50 78,13 9,38

Fakulteta za šport 3,23 70,97 25,81

Medicinska fakulteta 5,26 84,21 10,53

Zdravstvena fakulteta 0,00 93,02 6,98

Odgovori študentov vseh fakultet 4,80 82,40 12,80

4.1.2 Podhranjenost

4.1.2.1 Kaj je podhranjenost?

a) Prehransko stanje, ki je posledica nezadostnega energijskega in hranilnega vnosa.

b) Prehransko stanje, ki je posledica prekomernega energijskega in hranilnega vnosa.

c) Prehransko stanje, pri katerem neuravnotežen vnos energije ali posameznih hranil povzroči spremembe v sestavi telesa, njegovem delovanju in kliničnem poteku bolezenskih stanj.

d) Ne vem.

Na drugo vprašanje v vprašalniku je pravilno odgovorilo 56 % anketiranih študentov. Največ pravilnih odgovorov so izbrali študenti Medicinske fakultete (84 %), najmanj pa študenti Fakultete za šport (36 %). Študenti Biotehniške in Zdravstvene fakultete so imeli približno enak odstotek pravilnih odgovorov (Preglednica 3). Med nepravilnimi odgovori je bil največkrat izbran odgovor a – zanj se je odločilo 43 % študentov (Priloga B2).

Preglednica 3: Odgovori na vprašanje o podhranjenosti

4.1.2.2 Ali sta sledeči trditvi pravilni?

Preglednica 4: Trditvi o podhranjenosti

1. Posamezniki s prekomerno telesno maso ali debeli posamezniki so lahko

podhranjeni. DA NE NE VEM

2. Telesno dejavni, ki jedo samo zdravo hrano, so lahko podhranjeni. DA NE NE VEM

Študenti so na trditvi o podhranjenosti večinoma odgovorili pravilno − na prvo trditev je pravilen odgovor izbralo 74 % študentov, na drugo pa 94 % študentov (Priloga B3, Priloga B4).

Na prvo trditev so najslabše odgovorili študenti Fakultete za šport, saj se približno 39 % študentov ni strinjalo z omenjeno trditvijo. Študenti Medicinske fakultete pa so na prvo trditev odgovorili najboljše, saj jih je skoraj 90 % označilo “DA“ oz. izbralo pravilno možnost (Priloga B3).

(24)

Izmed vseh vprašanj in trditev, ki so bila v sklopu klinične prehrane, je bila druga trditev o podhranjenosti odgovorjena najboljše, saj je nanjo večina (94 %) anketiranih študentov odgovorila pravilno oz. izbrala odgovor “DA“ (Priloga B4).

Na trditvi o podhranjenosti so najboljše odgovorili študenti Medicinske fakultete, saj je pri prvi trditvi pravilen odgovor izbralo 90 % študentov, pri drugi trditvi pa kar vsi anketirani študenti z omenjene fakultete (Priloga B3, Priloga B4). Študentom Medicinske fakultete po številu pravilnih odgovorov sledijo študenti Biotehniške fakultete, nato študenti Zdravstvene fakultete in nazadnje študenti Fakultete za šport (Preglednica 5).

Preglednica 5: Povprečje pravilnih odgovorov pri trditvah o podhranjenosti (%) Povprečje pravilnih odgovorov pri trditvah o

podhranjenosti (%)

Biotehniška fakulteta 84,38

Fakulteta za šport 79,03

Medicinska fakulteta 94,74

Zdravstvena fakulteta 82,56

4.1.3 Prehranski ukrepi

4.1.3.1 Kakšna je razlika med prehransko podporo in terapijo?

a) S prehransko podporo pokrivamo bolnikove bazalne presnovne potrebe, s prehransko terapijo pa zdravimo bolezenska stanja.

b) Prehranska podpora je namenjena pokrivanju presnovnih potreb posameznika, prehranska terapija pa zdravljenju motnje prehranjenosti, ki jo ugotovimo na osnovi prehranskega pregleda.

c) Prehranska podpora je namenjena pokrivanju presnovnih potreb bolnika, prehranska terapija pa zdravljenju motenj hranjenja, ki jih ugotovimo na osnovi prehranskega pregleda.

d) Razlike med prehransko podporo in prehransko terapijo ne poznam.

Sledeče vprašanje predstavlja drugo najslabše odgovorjeno vprašanje v sklopu klinične prehrane, saj je nanj pravilno odgovorilo le 36 % anketiranih študentov. Največ študentov, ki je pravilno odgovorilo na vprašanje o prehranski podpori in prehranski terapij, prihaja z Medicinske fakultete. Za pravilen odgovor pa so se najmanjkrat odločili študentje Biotehniške fakultete (Preglednica 6). Študentje so med nepravilnima odgovoroma največkrat označili odgovor c (31 % študentov). Odgovor a pa je izbralo 18 % študentov (Priloga B5).

Preglednica 6: Odgovori na vprašanje o prehranski podpori in prehranski terapiji

(25)

4.1.3.2 Kaj je enteralna prehrana?

a) Prehranska terapija, pri kateri se hranilne raztopine dovaja skozi intravenozni kateter.

b) Prehranska terapija, pri kateri se hranilne raztopine dovaja skozi sonde ali stome.

c) Izraza enteralna prehrana ne poznam.

Na vprašanje o enteralni prehrani so največkrat pravilno odgovorili študenti Biotehniške fakultete, saj je odgovor b označilo približno 88 % anketiranih študentov z omenjene fakultete.

Opazno je tudi, da študenti Fakultete za šport v večini niso poznali izraza enteralna prehrana, saj jih je skoraj 81 % izbralo odgovor c (Preglednica 7).

Preglednica 7: Odgovori na vprašanje o enteralni prehrani

4.1.3.3 V katerih primerih se uporablja parenteralno prehrano?

a) Pri posameznikih, ki nimajo popolnoma funkcionalnega prebavnega trakta.

b) Pri posameznikih, pri katerih je vnos hrane preko prebavil delno ali popolnoma onemogočen.

c) Ne vem, v katerih primerih se uporablja parenteralno prehrano.

Pri vprašanju o parenteralni prehrani so pravilen odgovor največkrat izbrali študenti Medicinske fakultete in najmanjkrat študenti Fakultete za šport. Slednji so se v 74 % odločili za odgovor c, kar nakazuje, da se še niso srečali z omenjenim izrazom (Preglednica 8).

Preglednica 8: Odgovori na vprašanje o parenteralni prehrani

4.1.4 Celiakija in laktozna intoleranca 4.1.4.1 Ali so sledeče trditve pravilne?

Preglednica 9: Trditve o celiakiji in laktozni intoleranci

1. Celiakijo lahko enačimo z alergijo na pšenico. DA NE NE VEM

2. Celiakijo se zdravi s strogim upoštevanjem vseživljenjske brezglutenske diete. DA NE NE VEM 3. Laktozno intoleranco lahko enačimo z alergijo na kravje mleko. DA NE NE VEM 4. Laktozno intoleranco se lahko obvladuje le s strogo eliminacjio živil, ki

vsebujejo laktozo. DA NE NE VEM

(26)

Večina anketiranih študentov je pri prvi, drugi in tretji trditvi izbrala pravilno možnost (Priloga B6, Priloga B7, Priloga B8). Največ napačnih odgovorov je bilo prisotnih pri četrti trditvi, saj je kar 50 % anketiranih študentov izbralo nepravilen odgovor (Priloga B9).

Največ pravilnih odgovorov v celotnem sklopu trditev o celiakiji in laktozni intoleranci so zbrali študenti Medicinske fakultete, najmanj pa študenti Fakultete za šport (Preglednica 10).

Preglednica 10: Povprečje pravilnih odgovorov vseh trditev o celiakiji in laktozni intoleranci (%) Povprečje pravilnih odgovorov vseh trditev o

celiakiji in laktozni intoleranci (%)

Biotehniška fakulteta 80,47

Fakulteta za šport 61,29

Medicinska fakulteta 85,53

Zdravstvena fakulteta 62,79

4.1.5 Katero dieto se uporablja kot alternativno metodo zdravljenja epilepsije pri pacientih, ki niso primerni kandidati za operativne posege in pri katerih antiepileptična zdravila ne učinkujejo?

a) Mediteranska dieta b) DASH dieta

c) Klasična ketogena dieta

d) Dieta z nizko vsebnostjo FODMAP e) Ne vem

Na sledeče vprašanje so najboljše odgovorili študenti Biotehniške fakultete, najslabše pa študenti Fakultete za šport. Iz odgovorov je možno razbrati, da več kot polovica študentov Zdravstvene fakultete in Fakultete za šport na vprašanje ni poznalo odgovora (Preglednica 11).

Med nepravilnimi odgovori so študentje najpogosteje izbrali možnost a – Mediteranska dieta (Priloga B10).

Preglednica 11: Odgovori na vprašanje o dieti pri epilepsiji

4.1.6 Komentar celotnega tematskega sklopa (klinična prehrana)

Rezultati tematskega sklopa klinične prehrane so prikazali, da je pomanjkljivo že poznavanje osnovnih strokovnih konceptov prehrane človeka. To odraža že odgovor na prvo vprašanje − ''Kakšna je razlika med preventivno in klinično prehrano?'' − na katerega je večina študentov odgovorila nepravilno. Študenti Medicinske fakultete so med tremi sklopi vprašanj najboljše odgovorili na vprašanja o klinični prehrani. Iz odgovorov lahko razberemo, da študenti Medicinske fakultete razumejo koncept podhranjenosti in trditve, ki se nanjo navezujejo in da

(27)

v večini poznajo izraza enteralna in parenteralna prehrana. Opazno je tudi, da poznajo celiakijo in laktozno intoleranco (le četrta trditev, povezana z laktozno intoleranco, je bila odgovorjena nekoliko slabše). Kot je že uvodoma povedano, je najslabše odgovorjeno vprašanje v sklopu klinične prehrane kar prvo vprašanje, pri katerem je možno razbrati, da večina študentov Medicinske fakultete ne pozna razlike med klinično in preventivno prehrano. To neznanje se kasneje odraža tudi pri odnosu zdravnikov do prehranskih težav tako na področju preventivne kot klinične prehrane. Manj kot polovica študentov je poznala razliko med prehransko podporo in prehransko terapijo (drugo najslabše odgovorjeno vprašanje na temo klinične prehrane).

Odgovor “NE VEM“ so največkrat označili pri zadnjem vprašanju v tem sklopu, ki je zahtevalo izbiro pravilne diete pri epilepsiji.

Prvo vprašanje v sklopu klinične prehrane (''Kakšna je razlika med preventivno in klinično prehrano?'') ni od študentov Zdravstvene fakultete prejelo nobenega pravilnega odgovora. Tudi ta informacija je pomebna in kaže na nujnost izobraževanja bodočih mediciskih sester in zdravstvenih delavcev o osnovah prehrane človeka. Več kot polovica študentov je sicer razumela koncept podhranjenosti, kajti večina je pravilno odgovorila na trditvi, povezani s podhranjenostjo (na drugo trditev so zbrali največ pravilnih odgovorov med vsemi trditvami in vprašanji na temo klinične prehrane). Približno tretjina študentov Zdravstvene fakultete je poznala razliko med prehransko podporo in prehransko terapijo in skoraj enak odstotek anketiranih študentov ni poznalo izrazov enteralna in parenteralna prehrana. Na sklop trditev o celiakiji in laktozni intoleranci je pravilno odgovorila več kot polovica študentov (najslabše so odgovorili na četrto trditev). Na vprašanje o dieti pri epilepsiji je petina študentov Zdravstvene fakultete odgovorila pravilno, več kot polovica pa je izbrala odgovor “NE VEM“.

Študenti Biotehniške fakultete so med vsemi sklopi vprašanj najboljše odgovorili na vprašanja v sklopu klinične prehrane. To verjetno odraža stanje izobraževalnega sistema, kajti študentje Biotehniške fakultete se že na prvi stopnji študija seznanijo z osnovami klinične dietetike. Na prvo vprašanje: ''Kakšna je razlika med preventivno in klinično prehrano?'' so zbrali najmanj pravilnih odgovorov. Pri vprašanju ''Kaj je podhranjenost?'' se je nekoliko več kot polovica študentov odločila za pravilen odgovor, na trditvi o podhranjenosti pa so večinsko odgovorili pravilno. Koncept prehranske podpore in prehranske terapije je razlikovala približno tretjina študentov, medtem ko je večina poznala enteralno prehrano in nekoliko več kot polovica študentov parenteralno prehrano. Glede na odgovore je opazno večinsko poznavanje celiakije in laktozne intolerance (razen pri četrti trditvi). Na vprašanje o dieti pri epilepsiji so večinoma odgovorili pravilno.

Študenti Fakultete za šport so se najslabše odrezali ravno pri vprašanjih o klinični prehrani. Pri prvem vprašanju je večina študentov izbrala napačne odgovore, manj kot tretjina pa ni poznala razlike med klinično in preventivno prehrano oz. se je odločila za odgovor ''NE VEM''. Na vprašanje o podhranjenosti je pravilno odgovorila približno tretjina študentov, na prvo trditev o podhranjenosti nekaj več kot polovica in na drugo trditev večina študentov. Približno tretjina študentov je razlikovala med prehransko podporo in prehransko terapijo in večina študentov ni poznala izrazov enteralna prehrana in parenteralna prehrana. Pri trditvah o celiakiji in laktozni intoleranci so najboljše odgovorili na tretjo trditev, najslabše pa na četrto. Večina študentov Fakultete za šport ni vedela, katero dieto se uporablja pri zdravljenju epilepsije. Pomanjkljivo znanje študentov Fakultete za šport je prav tako zaskrbljujoče, kajti v medicini je gibalna