UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
NEŽA TURK
GIBALNE DEJAVNOSTI OTROK IN NJIHOVIH STARŠEV PRED IN MED PANDEMIJO COVID-19
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
PREDŠOLSKA VZGOJA
NEŽA TURK
MENTOR: izr. prof. dr. Jera Gregorc
GIBALNE DEJAVNOSTI OTROK IN NJIHOVIH STARŠEV PRED IN MED PANDEMIJO COVID-19
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA 2021
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Jeri Gregorc za vso pomoč, nasvete, odzivnost in vodenje pri pisanju diplomskega dela.
Hvala vsem staršem, ki so se odzvali na mojo prošnjo za pomoč pri izpeljavi raziskave.
Zahvala tudi vsem, ki so anketo delili med svoje prijatelje, znance in tako pripomogli k hitri pridobitvi želenega števila rešenih anket.
Hvala vsem sošolkam/prijateljicam, ki ste naredile študij zabaven in poln nepozabnih, čudovitih trenutkov.
Na koncu še srčna hvala sestri in staršema za vse spodbudne besede, moralno podporo, saj ste vedno verjeli vame in mi zaupali.
IZJAVA
Podpisana Neža Turk, rojena 1. 3. 1998, v Novem mestu, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, smer Predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Gibalne dejavnosti otrok in staršev pred in med pandemijo COVID-19 pri mentorici izr.
prof. dr. Jeri Gregorc avtorsko delo. Uporabljeni viri so korektno navedeni, teksti niso prepisani brez ustrezne navedbe avtorja.
_____________________
Ljubljana 2021
GIBALNE DEJAVNOSTI OTROK IN NJIHOVIH STARŠEV PRED IN MED PANDEMIJO COVID-19
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2021
Število strani: 47 Število tabel: 4 Število grafov: 11 Število virov: 27 Število prilog: 1
POVZETEK
V diplomskem delu preučujemo vpliv pandemije in ukrepov za zajezitev širjenja virusa COVID-19 na gibanje in gibalne navade otrok in njihovih staršev. V raziskavo smo vključili 131 staršev otrok, starih od 1 do 6 let. Na vzorcu smo preverjali, kako in na kakšen način so se otroci in starši skupaj gibali pred poostrenimi ukrepi, ter kako so se gibalna aktivnost in gibalne dejavnosti spremenile v času pandemije. Ugotavljali smo tudi, ali se je spremenilo zanimanje za gibalne dejavnosti pri otrocih anketirancev. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete, ki smo jo delili med starše preko socialnih omrežji. Anketa je bila aktivna v januarju 2021. Pridobljene podatke smo nato obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel. Obdelava je potekala v treh fazah. V prvi fazi smo podatke obdelali številčno ter preverili razlike pri pogostosti in trajanju gibalnih dejavnosti pred in med pandemijo. V drugi fazi smo izračunali odstotke, in sicer z namenom ugotoviti odstotkovno razliko pri prej omenjenih spremenljivkah. V zadnji fazi smo vse spremenljivke prikazali v obliki grafov in tabel. Dodali smo tudi pisno obrazložitev ter ugotovitve povezali z literaturo.
Z analizo smo ugotovili, da so se spremembe pokazale pri pogostosti gibalnih dejavnosti otrok in staršev, in sicer pri 55 % vprašanih. Pri 44 % se je pogostost gibalnih dejavnosti zmanjšala, pri 11 % pa nekoliko povečala. Raziskava je prav tako pokazala, da se je pri 44 % vprašanih skrajšalo tudi trajanje gibalne aktivnosti, in sicer za pol ure do ene ure. Podatki so pokazali, da se je zanimanje za gibalne dejavnosti pri otroci spremenilo tako negativno kot pozitivno.
Ključne besede: gibanje, pogostost gibanja, korona virus, pandemija,
PHISICAL ACTIVITIES OF CHILDREN AND THEIR PARENTS BEFORE AND DURING COVID-19 PANDEMICS
University of Ljubljana, Faculty of Education, 2021
Page: 47 Tables: 4 Graphs: 11 Sources: 27 Annexes: 1
ABSTRACT
The purpose of the diploma thesis was to find out how measures to COVID-19 impacted physical activity of Preschool children and their parents. In the research we included 131 parents of children between 1 and 6 years old. In the acquired sample we tested how physical activity of parents and children before the pandemic and how activity changed as a result of measures to COVID-19. We looked into the change of children’s interest in physical activities before and during the pandemic. Data was collected through online questionnaire which we then shared with parents on various social media platforms. The questionnaire was active in January 2021. Results were analyzed with the computer program Microsoft Excel. We analyzed the data in three phases. In the first phase, we processed the data numerically and checked the difference in the frequency and in time spent on physical activity before and during the pandemic. In the second phase, we calculated the percentages in order to determine differences in previously mentioned variables. In the last phase, we presented the results using graphs and tables. We also added the interpretation of every graph and table and then compared our results with other research and literature that we found on similar topics.
The analysis showed that the frequency of physical activities of children and parents changed, namely in 55 % of respondents. In 44 % of respondents the frequency of physical activities decreased, while in 11 % of respondents the frequency increased. The research also showed that 44 % of respondents also reduced the time spent on physical activity between half an hour and one hour. We also found out that the interest in physical activity in children changed due to COVID-19 measures. The change in interest was both positive and negative.
Keywords: physical activity, frequency of physical activity, corona virus, pandemics
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
2 PREDMET IN PROBLEM ... 2
2.1 GIBALNI RAZVOJ OTROKA... 2
2.2 RAZVOJ GIBALNIH SPOSOBNOSTI ... 3
2.3 VPLIV STARŠEV NA GIBALNE DEJAVNOSTI OTROK ... 7
2.4 GIBANJE ZA ZDRAVJE ... 8
2.5 OBDOBJE KORONA VIRUSA ... 9
3 CILJI ... 12
4 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 12
5 METODE DELA ... 12
5.1 METODA ... 12
5.2 VZOREC ... 12
5.3 SPREMENLJIVKE ... 13
5.4 NAČIN ZBIRANJA PODATKOV ... 13
5.5 NAČIN OBDELAVE PODATKOV ... 13
6 REZULTATI ... 13
6.1 ANALIZA REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ... 13
6.2 INTERPRETACIJA REZULTATOV ... 16
7 RAZPRAVA ... 26
8 ZAKLJUČEK ... 29
9 LITERATURA ... 31
10 PRILOGA ... 34
KAZALO SLIK:
Slika 1 Stopnja izobrazbe staršev ... 14
Slika 2 Starost otrok ... 14
Slika 3 Ocena gibalne aktivnosti otrok in staršev pred zajezitvenimi ukrepi ... 15
Slika 4 Sprememba gibalne aktivnosti otrok in staršev zaradi zajezitvenih ukrepov ... 16
Slika 5 Prikaz najpogostejših izbranih panog pred ukrepi ... 18
Slika 6 Najpogostejša izbrana panoga v času poostrenih ukrepov ... 19
Slika 7 Sprememba zanimanja po gibalnih aktivnosti pri otrocih v času sproščenih ukrepov. ... 20
Slika 8 Upad gibalne učinkovitosti pri otrocih. ... 22
Slika 9 Sprememba v pogostosti gibanja na teden ... 23
Slika 10 Sprememba trajanja gibalne aktivnosti v urah ... 24
Slika 11 Sprememba izbora panoge gibalne dejavnosti ... 24
KAZALO TABEL: Tabela 1 Pogostost skupne gibalne aktivnosti otrok in staršev pred ukrepi ... 17
Tabela 2 Trajanje skupne gibalne aktivnosti otrok in staršev pred ukrepi ... 17
Tabela 3 Pogostost gibalne aktivnosti v času poostrenih ukrepov ... 18
Tabela 4 Trajanje gibalne aktivnosti otrok in staršev v času poostrenih ukrepov ... 19
KAZALO PRILOG: Priloga 1. Anketi vprašalnik ... 34
1
1 UVOD
V začetku leta 2020 je svet obstal zaradi koronavirusa. Z željo po preprečevanju širitve okužb so vse države sprejemale različne ukrepe na skoraj vseh področjih življenja, med drugim tudi na izobraževalnem področju. Tako smo bili priča velikemu, nenačrtovanemu obdobju. Ukrepi za zajezitev širjenja bolezni so spremenili naš način življenja. Izobraževanje je otroke
»prisililo« v sedeče preživljanje časa. V Sloveniji že od leta 1980 športni strokovnjaki preko organizacije SLOfit ugotavljajo gibalne učinkovitosti otrok, zato smemo ugotavljati, kako so ukrepi vplivali na gibalno učinkovitost slovenskih otrok. V diplomskem delu bomo v povezavi s tem uporabljali termin »ukrepi za zajezitev širjenja okužb s COVID-19«.
Gibanje ima dokazano velik vpliv na razvoj predšolskega otroka. Za zgodnje otroštvo je značilen hiter razvoj in napredek, hkrati pa je ob neprimernem okolju in škodljivih dejavnikih velika možnost za pojavo zaostanka ali odpora do določenih dejavnosti. Poleg tega, da gibanje otroku omogoča razvoj vseživljenjsko pomembnih gibalnih sposobnostih, krepi njegov imunski sistem, ščiti otroka pred dolgotrajnimi obolenji, depresijo in mu nudi možnost navezovanja stikov in krepitev samopodobe. Vse to pa mora potekati v varnem in toplem okolju, okolju družine. Mlajši kot so otroci, več spodbude staršev potrebujejo. Starši so prvi vzornik svojih otrok, saj jih le-ti posnemajo v njihovih dejanjih, besedah … Zelo pomembno je, kako starši dojemajo gibanje, saj svoj pogled prenašajo na otroka. Če starši skrbijo za zdravje in hkrati tudi preživljanje časa v naravi, bodo tudi svojega otroka navdušili za tak način življenja.
Problem diplomskega dela je bil analizirati, kako so ukrepi za zajezitev širjenja okužb spremenili gibalne navade, aktivnost in dejavnosti otrok in njihovih staršev. V vzorec smo zajeli 131 staršev predšolskih otrok. Želeli smo ugotoviti, ali je prišlo do sprememb v pogostosti gibanja, trajanju gibalne dejavnosti in izbiri panoge gibalne dejavnosti. Zanimalo pa nas je tudi, ali se je zanimanje za gibalne dejavnosti pri otrocih zaradi omenjenih ukrepov spremenilo.
2
2 PREDMET IN PROBLEM
2.1 GIBALNI RAZVOJ OTROKA
Gibalni razvoj razumemo kot vse boljši nadzor gibanja mišic. Prve oblike gibanja predstavljajo refleksi. Razvoj se kaže tudi v večji telesni moči, hitrosti, ravnotežju ter usklajevanju gibov, pa tudi v vzdržljivosti. Otrok v obdobju dojenčka ali malčka (do tretjega leta starosti) zelo hitro usvoji grobe ali velike gibe, če le ima primeren prostor in priložnost, da se spretnosti razvijejo. Ob koncu omenjenega razvojnega obdobja večina malčkov usvoji vse naravne oblike gibanja. Razvoj le-teh je boljši in učinkovitejši, če poteka v varnem in spodbudnem okolju (Nemec in Krajnc, 2013).
Otrok v prvih letih življenja spoznava svet preko gibanja. Gibalni razvoj poteka od naravnih oblik gibanja, kot so hoja, plazenje, lazenje, tek itn. do zahtevnejših športnih dejavnosti (Kurikulum za vrtce, 1999).
»Naravne oblike gibanja so najstarejša gibanja, ki jih je človek razvil v svoji filogenezi.«
(Videmšek idr., 2018, str. 6).
Preden otrok shodi, se v večini pojavi plazenje ter lazenje. Prvi poskusi premikanja so različni in unikatni, vsi pa pripomorejo k krepitvi ramenske, hrbtne in mišice nadlakti (Nemec in Krajnc, 2013).
Razlika med plazenjem in lazenjem je v položaju trupa. Pri obeh govorimo o uporabi rok, nog ter trupa, vendar je pri plazenju trup v stiku s podlago, medtem ko je pri lazenju trup dvignjen od podlage (Videmšek idr., 2018).
Kasneje se pojavi hoja ob opori ali pomoči, samostojna hoja pa se pri večini pojavi okrog enega leta. Z razvojem in spodbudnim okoljem hoja postaja vse bolj usklajena. Okrog tretjega leta se pojavi tudi skok z obema nogama (Nemec in Krajnc, 2013).
Iz otrokove hitre hoje se gibanje kmalu ampak postopoma prelevi v tek, ki ga otrok nato še nadgradi v obdobju srednjega in poznega otroštva (Videmšek idr., 2018).
Štiriletnik že dobro lovi in meče žogo, zadane bližnji cilj, kasneje pa lahko lovi, meče in vodi žogo ob teku ali hoji (Nemec in Krajnc, 2013).
3
Na gibalni razvoj vpliva kar nekaj dejavnikov, med drugimi dednost, okolje, socialnoekonomske razmere družine … Geni določajo le okvir, do katerega se določene lastnosti lahko razvijejo, okolje pa omogoča razvoj genskega potenciala. Pod okolje štejemo družino, razmere v katerih živijo, športna aktivnost in pogled družine na gibanje, zdravstvena oskrba … Socialnoekonomski status določajo izobrazba, dohodki in razmere v družini. Otroci iz višjega socialnoekonomskega sloja dozorevajo hitreje kot vrstniki iz nižjih slojev. Na otrokov gibalni razvoj pa vpliva tudi prevelika ali premajhna telesna aktivnost. Če je le-te preveč, otrok to doživi kot stres ter ga tako odvrne od gibalnih aktivnosti. V nasprotnem primeru, če je posameznik telesno neaktiven, pa privede k kopičenju maščobnega tkiva ter posledično k debelosti (prav tam).
»Katerakoli dejavnost predšolskih otrok je odvisna od številnih zunanjih (fizičnih, družbeno- socialnih) in notranjih (fizioloških, psiholoških) dejavnikov posameznika, ki jih sodobni raziskovalci delijo na spodbude iz okolja, dednost in lastno aktivnost. Otrokov razvoj je namreč celosten proces, ki poteka hkrati s telesno rastjo in zorenjem funkcij v družbenem okolju.« (Zajec, Videmšek, Štihec idr., 2010, str. 17).
V zgodnjem otroštvu otroci pridobivajo gibalne izkušnje, ki jim prinašajo zadovoljstvo in veselje. Gibanje ter gibalne igre imajo veliko vlogo tudi pri razvoju emocij in socializacije, saj otrokom omogočajo sodelovanje v igri, spoznavanje pravil ter smisel le-teh. Pri tem pa imajo ključno vlogo tudi pozitivne spodbude in motivacija, saj ustvarjajo prijetno in zaupno vzdušje, v katerem se otrok uči, zabava in raziskuje (Kurikulum za vrtce, 1999).
Številni raziskovalci so dokazali, da imajo gibalne dejavnosti pozitivne učinke na celosten razvoj otroka. Vplivajo na nam bolj vidne značilnosti, značilnosti telesa (zavirajo debelost, krepijo mišično maso …) ter tudi na čustvene značilnosti otroka, saj se otrok sprosti, preprečujejo depresijo, stres, zmanjšuje simptome tesnobe in žalosti. Pripomorejo pa k samospoštovanju in pozitivni samopodobi (Videmšek idr., 2018).
2.2 RAZVOJ GIBALNIH SPOSOBNOSTI
Gibalni razvoj je zrcalo zorenja, ki predstavlja sosledje ponavljanja določenih gibalnih sposobnosti v razvoju. Vsaka razvojna stopnja se razume kot nekak rezultat prejšnje stopnje ter je pogoj za pojavitev višje, zahtevnejše stopnje. Za razvoj novih gibalnih sposobnosti je potrebna določena razvitost mišic, živčnega in zaznavnega sistema ter proces učenja.
4
Dinamične spremembe v motoričnem razvoju se kažejo kot razvoj gibalnih sposobnosti, to so:
koordinacija, ravnotežje, hitrost, moč, vzdržljivost, preciznost in gibljivost (Zajec, Videmšek, Štihec idr., 2010).
Za gibalno izrazitost so potrebne tako imenovane gibalne/motorične sposobnosti. Da pa bomo pravilno razumeli pojem sposobnosti, moramo poznati razliko med le-tem, značilnostmi in spretnostmi. Značilnosti so tisti elementi, ki opisujejo zunanje značilnosti človeka, njegove reakcije. Od njih je odvisna gibalna učinkovitost. Sposobnosti pa so naravna danost človeka, ki so odvisne od delovanja različnih dejavnikov v njegovem sistemu. Spretnosti oziroma znanje pa pridobimo z učenjem. Stopnja razvitosti gibalnih sposobnosti je različna pri vsakem človeku, kar povzroča individualne razlike med ljudmi (Pistotnik, 2019).
»Gibalne sposobnosti so, tako kot druge človekove sposobnosti, v določeni meri prirojene, v določeni meri pa tudi pridobljene. To pomeni, da so posamezniku že z rojstvom dane zasnove, ki opredeljujejo stopnjo, do katere bi se sposobnosti lahko razvile ob njihovi normalni rasti in razvoju. Z rojstvom dane možnosti v nivoju razvitosti posamezne gibalne sposobnosti pa se lahko, v določeni meri, presežene z ustrezno gibalno aktivnostjo oz. s ti. treningom (vadbo).«
(Pestotnik, 2019, str. 16)
Na podlagi različnih znanstvenih raziskav in spoznanj je nastalo kar nekaj delitev gibalnih sposobnosti. Sami smo se odločili za delitev, ki je najbolj razširjena in je utemeljena na delovanju centralno-živčnega sistema. To so:
- gibljivost - moč
- koordinacija - hitrost - ravnotežje - preciznost
Nekateri avtorji pod gibalne sposobnosti štejejo tudi vzdržljivost, vendar novejše raziskave zagovarjajo, da vzdržljivost sodi v funkcionalne sposobnosti. Govorimo o sposobnost organizma za daljše izvajanje kateregakoli gibanja z enako učinkovitostjo. Telo se s pomočjo vzdržljivost brani pred napori, utrujenostjo. Zanjo je značilna velika poraba energije, kar predstavlja veliko obremenitev dihalnih organov, srca in krvnega obtoka. Poleg zgradbe in delovanja telesa pa nanjo vpliva zunanja motivacija (Cemič in Gregorc, 2018).
5
Gibljivost je motorična sposobnost izvajanja gibov z veliko amplitudo. Razvoj je odvisen tako od zunanjih (temperatura, prehrana …) kot notranjih dejavnikov (sklepi, dolžina mišic, živčni sistem …). Je edina sposobnost, ki z razvojem in odraščanjem upada, saj so normalno razviti predšolski otroci skoraj maksimalno gibljivi (prav tam).
Moč se kaže kot gibalna sposobnost za izkoriščanje sile mišic za premagovanje zunanjih sil.
Glede na to, kakšna je aktivnost ter kako se mišična sila pojavlja v aktivnosti, moč ločimo na eksplozivno, repetitivno in statično moč. Eksplozivna moč se odraža v specifičnih celostnih gibalnih dejavnostih, kjer je gibanje samo zaključena enota (skoki, meti, udarci …), medtem ko o repetitivni moči govorimo pri cikličnih oblikah gibalnih dejavnostih (hoja, tek, plavanje
…). O statični moči pa govorimo takrat, ko gre za dolgotrajno mišično napenjanje (gimnastika, borilni športi …). Razvoj gibalne dejavnosti je odvisen od zgradbe telesa, psihične pripravljenosti ter bioloških značilnosti posameznika (Pistotnik, 2019).
Koordinacija je sposobnost za harmonično uskladitev gibov v prostoru in času. Za razvoj koordinacije so potrebne predvsem prostorske predstave, vizualizacija in zaznavanje globine.
Prav tu lahko vidimo, da so vse gibalne sposobnosti močno povezane med seboj, saj so za razvoj koordinacije potrebne moč, ravnotežje in hitrost (Cemič in Gregorc, 2018).
Hitrost je gibalna sposobnost izvajanja gibanja z največjo frekvenco in v najkrajšem času.
Pomembna je predvsem v premagovanju krajših razdalj (tek, plavanje, kolesarjenje …). Tu lahko vidimo, da gre za povezanost gibalnih sposobnosti med seboj, saj so gibljivost, eksplozivna moč in koordinacija zelo pomembne za razvoj hitrosti. Hitrost je ena izmed tistih gibalnih sposobnosti, ki je v večji meri odvisna od dednih zasnov (Pistotnik, 2019).
Ravnotežje je sposobnost hitrega oblikovanja nadomestnih gibov, ki so potrebni za to, da se telo vrne v ravnotežni položaj, ko je le-ta porušen. Predvsem je odvisna od centralnega ravnotežnostnega organa v srednjem ušesu in centralnega ravnotežnostnega centra v malih možganih. Pri tem pa mu pomagajo čutilni in slušni organi, mišični receptorji … (prav tam) Preciznost je sposobnost natančne določitve smeri in intenzivnosti proti danemu cilju. Za precizno gibanje je potrebno v kratkem času opraviti analizo različnih informacij, ki nam jih specifično okolje sporoča. Potrebno je določiti cilj, oceniti oddaljenost, velikost, obliko, način delovanja, smer ter intenzivnost, kar pa je za predšolskega otroka zelo zahtevno (Cemič in Gregorc, 2018).
6
Za otroke drugega starostnega obdobje je značilno, da se nekatere gibalne sposobnosti razvijajo bolj intenzivno, na primer koordinacija in hitrost. Ravnotežje, moč, gibljivost pa se razvijajo nekoliko počasneje, zato je na tej točki vredno govoriti o individualnih razlikah med posamezniki. Vsak ima svoj tempo razvoja, ki ga določa njegov biološki sistem, hkrati pa je razvoj gibalnih sposobnosti pogojen z učenjem in izvajanjem gibalnih dejavnosti. Poleg že omejenih sposobnosti pa k otrokovem napredku veliko prispeva socialna, čustvena in spoznavna dimenzija (Zajec, Videmšek, Karpljuk idr., 2009).
Veliko avtorjev je raziskovalo razlike med spoloma v razvoju gibalnih sposobnosti. Videmšek idr. (2018) so ugotovili, da so razlike v zgodnjem otroštvu majhne. Nekatere razlike so lahko biološko pogojene, saj se že v predšolskem obdobju kažejo razlike v mišični in kostni masi ter maščobnem tkivu (dečki imajo več mišične in kostne mase kot deklice). Z razvojem se razlike postopoma povečujejo, tako so v večini dečki hitrejši, močnejši od deklic, medtem ko so deklice veliko bolj gibljive in imajo bolj razvito fino motoriko. Na razvoj gibalnih sposobnosti pa vplivajo tudi zunanji dejavniki, kot so motivacija, vedenje staršev do dečkov in deklic. Izražanje spolne identitete je dobro razvidna v izbiri dejavnosti, pripomočkov, vsebine igre ter tudi izbor soigralcev. Vendar je dobro poudariti, da morajo tako deklice kot dečki dobiti enako količino spodbud v vseh gibalnih dejavnostih (prav tam).
»Oba procesa, usvajanje gibalnih spretnosti in razvoj gibalnih sposobnosti, potekata vzporedno in vplivata drug na drugega. Vendar pa so pogoj za usvajanje gibalnih spretnosti ustrezno razvite gibalne sposobnosti. Pri vsaki gibalni nalogi je otrokova uspešnost namreč vedno odvisna od vključevanja različnih gibalnih sposobnosti. Tako mora imeti npr. otrok za met žoge v cilj razvito predvsem ustrezno moč, natančnost in skladnost gibanja« (Jurak in Kovač, 2018, odstavek 5).
Spodbude staršev in vzgojiteljev so ključnega pomena za razvoj gibalnih sposobnosti. Starši imajo odločilno vlogo pri prehranjevalnih in športnih navadah svojih otrok. Gibalno aktivni starši svoje otroke v večji meri vpisujejo v različne športne dejavnosti, aktivneje preživijo prosti čas s svojim otrokom ter tako vplivajo na boljšo gibalno aktivnost svojega otroka.
Vloga staršev je pri oblikovanju zdravega življenja izredno pomembna (Zajec, Videmšek, Karpljuk idr., 2009).
7
2.3 VPLIV STARŠEV NA GIBALNE DEJAVNOSTI OTROK
Starši so glavni socializatorji v zgodnjem otroštvu, saj otroka navdušujejo, vodijo, vzgajajo, mu z zgledom odpirajo nov pogled … (Videmšek idr., 2018)
Zelo dobro je, če se otrok skupaj s starši ukvarja s športom. Naloga staršev je predvsem spodbujanje aktivnega preživljanja otrokovega prostega časa. Otroka med gibanjem ne omejujejo, omejijo pa naj mu čas, ki ga preživi pred televizijo, računalnikom in drugimi elektronskimi napravami. Starši se lahko tudi posvetujejo z vzgojitelji, športnimi pedagogi in tako omogočijo svojemu otroku čim bolj gibalno dejaven dan (Kovač in Jurak, 2018).
Otrok potrebuje podporo staršev, dati mu morajo občutek, da ga podpirajo, imajo radi, mu stojijo ob strani … Pomembno je, da starši svoje otroke ne precenjujejo ali pa podcenjujejo, ne izživljajo svojih pričakovanj, ki jih sami niso mogli uresničiti, saj vse to vodi k negativnim posledicam. Dobro je najti pravo mejo (Videmšek idr., 2018).
Odrasli morajo biti prisotni ter pripravljeni na vključitev v igro, kadar ta postane neustrezna ali nevarna. Neopazno jo usmerjajo in vodijo k razvojno višjim in zahtevnejšim ravnem.
Starši se lahko v gibalne igre vključujejo z modeliranjem, kar od njih zahteva aktivno vlogo v aktivnosti, lahko pa se vključi le verbalno, pri čemer dejavnost usmerja le s pripombami in sugestijami. Otroci v dejavnostih ne potrebujejo odraslega, da bi mu pomagal, pač pa da jim daje priznanje. Otroci se namreč ob prisotnosti pomembne odrasle osebe igrajo dlje. Starši morajo zagotoviti čas, vzdušje, prostor, soigralca in material za dejavnost (Devjak in Berčnik, 2018).
Starši s svojo gibalno aktivnostjo posredno ali neposredno vplivajo na svojega otroka. Znano je, da starši postanejo vzorniki, soigralci in postavljajo cilje otroku v gibalnih dejavnostih, hkrati pa neposredno vplivajo na gibalno učinkovitost svojega otroka (Xu idr., 2018).
»Pomembno je, da otroci pridobijo pozitivna stališča do športa nasploh ter da sprejemajo šport kot način življenja. Temelj, zgrajen v otroštvu, namreč pomembno vpliva na človekov celosten razvoj, na kasnejše vključevanje v različne športne zvrsti in nenazadnje tudi na to, da postane šport človeku ena izmed pomembnih sestavin kakovosti življenja v vseh starostnih obdobjih.« (Videmšek idr., 2018, str. 192).
Skrb, da se predšolski otroci redno gibajo je predvsem v rokah staršev, vendar imajo tu pomembno vlogo tudi vrtci, saj pomagajo, »da otroci postanejo gibalno izobražene osebe.«
(Kovač, Videmšek idr., 2021, odstavek 4). Tako NIJZ kot organizatorji SLOfit-a ter drugi
8
profesorji opozarjajo, da so starši tisti, ki vzpostavijo ravnovesje med gibanjem in sedenjem.
Pomembno je, da so starši in otroci večino časa na svežem zraku in se skupaj igrajo, sankajo, rolajo, kolesarijo … (Kovač, Videmšek idr., 2021)
Gibalne dejavnosti krepijo in ohranjajo otrokovo zdravje, razvijajo njegove sposobnosti in omogoča lažje vključevanje v družbo in okolje. Zato je pomembno, da starši svojemu otroku nudijo in jih navajajo na redne gibalne dejavnosti (Zajec, Videmšek, Karpljuk idr., 2009).
2.4 GIBANJE ZA ZDRAVJE
»Zdravje je zaradi sedečega načina življenja in splošnega pomanjkanja gibalne/športne dejavnosti močno ogroženo, saj lahko posledice takega življenja pripeljejo do nenalezljivih kroničnih bolezni.« (Zajec, Videmšek, Štihec idr., 2010, str. 39).
Z redno gibalno aktivnostjo pripomoremo k boljšemu delovanju srca, pljuč in skeletnega mišičja. Z gibalnimi dejavnostmi na prostem vplivamo na krepitev imunskega sistema otroka, saj je izpostavljen zraku, soncu, vodi, vetru in le s prilagajanjem na le-te ohranja in krepi svoje zdravje. Gibalne dejavnosti imajo tudi pozitiven vpliv na storilnost pri delu in učenju (prav tam).
Svetovna zdravstvena organizacija je izdala smernice o količini gibanja glede na starost otroka, kjer je predvidela, da morajo biti malčki večkrat na dan gibalno aktivni. Otrokom moramo pustiti, da čim več raziskujejo s plazenjem in lazenjem po tleh. Otroci med prvim in šestim letom pa naj se gibajo 3 ure na dan, oziroma najmanj eno uro z zmerno do visoko intenziteto. Več kot se otroci gibajo, bolje je za njihovo zdravje. Pomanjkanje gibalnih aktivnosti močno vpliva na miselni, psihični in motorični razvoj. Poleg gibanja pa poudarijo tudi pomembnost umerjenih/sedečih dejavnostih ter spanju (WHO 2019).
Dodajajo še, da za zdravje ni potrebna le intenzivna vadba, dovolj je že pol urna zmerna vadba, večkrat tedensko. Slednja pripomore k krepitvi zdravja in zmanjševanju ogroženosti za nastanek bolezni (Zajec, Videmšek, Štihec idr., 2010).
Najmlajši otroci, do petega leta starosti, naj bi bili vsaj tri ure dnevno gibalno aktivni, medtem ko otroci, starejši od pet let, 2 uri. V tem času se morajo otroci zadihati in preznojiti, saj taka gibalna aktivnost pripomore k boljšemu počutju, imunskemu sistemu in boljši učni učinkovitosti (Jurak idr., 2020).
9
Slovenske raziskave priporočajo eno urno vadbo dnevno, z zmerno do visoko intenziteto. Dlje kot traja dnevna aktivnost, več ugodnih učinkov ima na zdravje otroka (Bratina, 2011 v Videmšek idr., 2018).
Gibalna aktivnost pa prinaša mnogo učinkovitosti tudi za odrasle osebe. Tako kot pri otrocih, tudi pri odraslih gibanje ohranja in vzdržuje telesno, duševno in socialno zdravje, sprošča in spodbuja kreativnost ter hkrati zmanjšuje napetosti. Omogoča boljše pomnjenje in koncentracijo, izboljšuje spanec, preprečuje razvoj kroničnih bolezni ter navsezadnje krepi odpornost (Zupančič Tisovec in Knifc, b. d).
Pomembni odrasli, ki so sestavni del otrokovega okolja, lahko močno posežejo in oblikujejo otrokov razvoj in življenjski slog. Zaradi premajhne količine gibalne aktivnosti so otroci bolj izpostavljeni in dovzetni za pojav različnih bolezni. Ravno primerna ter redna gibalna aktivnost pripomore k boljšemu zdravju in zmanjšuje tveganja za bolezni. Če otroci usvojijo takšne vzorce že v obdobju odraščanja, bo imelo to dolgoročen in pozitiven vpliv na kakovost življenja vnaprej (Zajec, Videmšek, Štihec idr., 2010).
2.5 OBDOBJE KORONA VIRUSA
Leto 2020 je v večji meri zaznamovala pandemija COVID-19. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je izbruh označila za pandemijo, kar pomeni, da se ogroženost zdravja razširila praktično po celem svetu (Kdaj epidemija postane pandemija, 2020).
Ravno tu lahko vidimo razliko med pandemijo in epidemijo. Ko govorimo o epidemiji, mislimo na hitrejše širjenje bolezni kot so znanstveniki pričakovali. Medtem ko pandemija predstavlja širjenje bolezni po vseh država in celinah. Dotakne se več ljudi, pa tudi smrtnih žrtev je več kot če govorimo o epidemiji (Pandemics, 2020).
Konec januarja 2020 je bil izbruh okužbe razglašen za mednarodno grožnjo javnemu zdravju.
Zaradi hitrega globalnega širjenja je 11. 3. 2020 Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo (COVID-19, 2020).
Epidemija nalezljive bolezni je pojav, ki po času, kraju in številu okuženih presega običajno.
Zakon o nalezljivih boleznih zato določa, da je potrebno takojšnje ukrepanje. V 7. členu je zapisano, da epidemijo razglasi Vlada Republike Slovenije (Zakon o nalezljivih boleznih, 1995).
10
V Sloveniji je bila z 12. 3. 2020 razglašena epidemija. Omejitveni ukrepi »so uspešno omejili širjenje okužb« (odstavek 2), zato je maja 2020 vlada preklicala večino ukrepov. Jeseni se je število okuženih in smrtnih žrtev povečalo, zato je vlada ponovno uvedla nekatere ukrepe in omejila javno življenje. Vrtci in šole so bili tako zaprti od 19. oktobra 2020. Otroci so po treh mesecih ponovno prestopili prag vrtca. (Pandemija koronavirusne bolezni, 2020).
Nierkerk (2020) ugotavlja, da se je gibalna aktivnost ljudi zmanjšala, predvsem če so prej v službo hodili peš, s kolesom ali pa hodili na vodene vadbe v telovadnice … Nierkerk še doda, da so ukrepi posedanje doma in neaktivnost naredili neizogibno. Pomankanje gibalnih aktivnostih se kaže na različnih področjih, kot so telesno, psihično zdravje in socializacijske sposobnosti.
»Otroci so in bodo največje žrtve korona virusa. Posledice so vidne na telesni, gibalni učinkovitosti, medsebojnih odnosih, socialni in čustveni kompetentnosti«. (Starc, Jurak idr., 2020).
Zgodnje raziskave Londonske Univerze so pokazale, da 85 % ljudi ni bilo gibalno aktivnih v obdobju poostrenih ukrepov omejitve gibanja (Nierkerk, 2020) .
»Ljudje smo se zaustavili, otroke pa smo ustavili.«(Starc, 2020 v Ličen 2020). Starc (2020, v Ličen 2020) trdi, da so otroci v času epidemije v večji meri ostali brez gibalnih spodbud. V šoli so bili vključeni v športni pouk, krožke, športne dneve … Zaradi epidemije je bila otrokom odvzeta najintenzivnejša spodbuda učiteljev in trenerjev. Ker so bile spodbude v tem času nizke, je prišlo do športne neaktivnosti, kar pa ni dobro za zdravje otrok.
Starc (2020, v Zavrtanik, 2020) trdi, da je gibalna učinkovitost padala kar pri dveh tretjinah otrok, za vsaj 13 %. Pravi, da je gibalna učinkovitost močno povezana s kognitivno in psihološko učinkovitostjo otrok. Upad gibalnih zmožnosti lahko povzroči upad učne uspešnosti in intelektualnih zmožnosti. Starše spodbuja, da omejijo čas, preživet za računalnikom in televizijo, ter spodbujajo, da prosti čas preživijo na prostem in aktivno. Pred epidemijo so bili podatki o gibljivosti in vzdržljivosti slovenskih otrok nad svetovnim povprečjem. Drugod po svetu je prišlo do še večjega upada gibalne učinkovitosti, saj so bili po besedah Starca, slovenski otroci kljub upadu še vedno bolj aktivni kot drugi (Zavrtanik, 2020).
Starc, Kovač idr. (2020) so preko raziskovalne platforme SLOfit z raziskavami ugotovili, da je zaradi poostrenih ukrepov v Sloveniji prišlo do največjega upada gibalne učinkovitosti
11
otrok, odkar spremljajo rezultate. Pravijo, da je prišlo do upada gibalnih sposobnosti pri obeh spolih. Obdobje omejitve gibanja naj bi povzročilo veliko škodo za telesni in gibalni razvoj otrok. Največji upad so opazili v vzdržljivosti in koordinaciji celega telesa otrok od 1. do 9.
razreda, najmanj pa so otroci izgubili na moči.
Do največjega upada je prišlo ravno pri najboljših otroci, tistih, katerih gibanje je sestavni del dneva. To so otroci, ki so pri gibalnih dejavnostih v šolah najboljši, so aktivni v društvih, največ časa preživijo na prostem in so nasploh aktivni. Tudi tistim, ki so bili pred epidemijo slabše gibalno dejavni, je močno upadla gibalna učinkovitost. Starc dodaja, da bo ob ponovni uvedbi podobnih ukrepov kot spomladi 2020, narejena prevelika škoda tako na zdravstvenem kot učnem področju. Otroci, ki jih le-ta poimenuje korona generacija, bodo nosili posledice ukrepov celo življenje. Avtorji ocenjujejo, da bo okrevanje dolgotrajno. Potrebnih bo kar nekaj let, da bodo korona generacijo spravili na tako dobro gibalno učinkovitost, kot so jo gradili zadnjih 15 let (Starc, Jurak idr., 2020).
Solomon idr. (2020) so v raziskavah preko portala Project Play State of Play 2020 spoznali, da je kolesarjenje najbolj priljubljen šport pri mlajših. Kljub temu, da je zanimanje za gibalne aktivnosti padlo med pandemijo, je zanimanje za kolesarjenje ostalo enako oziroma se za slab odstotek povečalo. Ugotovili so tudi, da so se med pandemijo otroci posluževali individualnih športov. 29 % staršev je v isti raziskavi povedalo, da njihovi otroci niso več zainteresirani za gibalne aktivnosti. Solomon še doda, da je 19 % staršev opazilo upad zanimanja za gibalne dejavnosti pri svojem otroku (prav tam).
Starc, Kovač idr. (2020) menijo, da bo čimprejšnje odpiranje vrtcev in drugih ustanov, omogočilo otrokom gibanje, treninge, ponujajo staršem priporočila, kako v tem obdobju otroka pripraviti in ga ponovno navdušiti nad gibanjem in igro v naravi …
Problem diplomskega dela je bil ugotoviti, kako so se gibalne dejavnosti predšolskih otrok in njihovih staršev spremenile zaradi ukrepov za zmanjšanje širjenja nalezljive bolezni. Preverili smo, kakšne gibalne navade so imeli otroci in starši pred ukrepi ter preverili, kako so se v času epidemije spremenile. Želeli smo ugotoviti, ali so starši opazili kakršnokoli spremembo na gibalnem področju svojega otroka ter kako se je ta kazala.
12
3 CILJI
Skladno s predmetom in problemom diplomskega dela smo si zastavili naslednje cilje:
- Analizirati pogostost ukvarjanja z gibalnimi dejavnostmi staršev in njihovih otrok pred pandemijo COVID-19.
- Analizirati pogostost ukvarjanja z gibalnimi dejavnostmi staršev in njihovih otrok v času poostrenih ukrepov za zajezitev širjenja virusa COVID-19.
- Ugotoviti razliko v pogostosti ukvarjanja z gibalnimi dejavnostmi otrok in staršev pred in med veljavo ukrepov za zajezitev širjenja virusa COVID-19.
4 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
V1: Koliko in na kakšen način so bili starši in otroci skupaj aktivni pred poostrenimi ukrepi za zajezitev širjenja virusa COVID-19?
V2: Koliko in na kakšen način so bili starši in otroci skupaj aktivni v času poostrenih ukrepov za zajezitev širjenja virusa COVID-19?
V3: Kako se je zanimanje za gibalne dejavnosti pri otroku spremenilo zaradi poostrenih ukrepov?
V4: Na kakšen način so poostreni ukrepi spremenili gibalno dejavnost otrok in njihovih staršev?
5 METODE DELA
5.1 METODA
Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja
5.2 VZOREC
V vzorec smo zajeli 131 staršev, katerih otroci so vpisani v vrtec. Anketo smo posredovali 200 staršem, popolnoma izpolnjeno anketo nam je vrnilo 110 staršev, 21 staršev pa je anketo vrnilo delno, vendar še vedno ustrezno izpolnjeno. V anketi je sodelovalo 109 žensk in 22 moških.
13 5.3 SPREMENLJIVKE
Za potrebe raziskave, smo oblikovali anketni vprašalnik. Sestavljen je iz treh delov. V prvem delu smo pridobili podatke demografskega tipa (spol starša in njihovega otroka ter izobrazba starša), drugi del pa so sestavljala vprašanja, s katerimi smo ugotavljali gibalno aktivnost ter skupne dejavnosti otrok in staršev približno štiri mesece pred poostrenimi ukrepi za zajezitev širjenja virusa COVID-19. V zadnjem delu anketnega vprašalnika smo zbirali podatke o gibalnih dejavnostih in aktivnosti otrok in staršev v obdobju poostrenih ukrepov za zajezitev širjenja virusa COVID-19 (februar 2020-maj 2020 in oktober 2020-januar 2021). Na koncu smo starše vprašali še po njihovem videnju, ali se je otrokova gibalna aktivnost spremenila ter na katerem področju so opazili največjo spremembo.
5.4 NAČIN ZBIRANJA PODATKOV
Podatke smo zbirali s pomočjo programa EnKlikAnketa – 1KA spletna anketa. Anketa je bila na omenjeni strani aktivna od 15. 1. 2021 do 24. 1. 2021. Bila je anonimna, saj smo anketirance spraševali le po spolu ter dokončani izobrazbi. Anketo smo posredovali staršem preko različnih socialnih omrežji ter vrtcev in pridobili želeno število v omenjenem času.
Starši so anketo reševali za enega izmed svojih predšolskih otrok. Skupno smo tako dobili odgovore za 69 deklic in 62 dečkov.
5.5 NAČIN OBDELAVE PODATKOV
Pridobljene rezultate smo obdelali ter preverili povezanost in med njimi z računalniškim programom Microsoft Excel . Rezultate so v diplomskem delu prikazali v obliki grafov in tabel, nato pa jih tudi opisali in podkrepili s tujo in domačo literaturo.
6 REZULTATI
Na osnovi zastavljenih ciljev, raziskovalnih vprašanj ter anketnega vprašalnika, smo pridobili rezultate, ki smo jih v nadaljevanju predstavili. Rezultati so prikazani v grafih in tabelah.
6.1 ANALIZA REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA
14 Slika 1Stopnja izobrazbe staršev
Iz Slike 1, da je ima največ anketirancev končano višjo, visoko šolo ali več. Le 2 % anketirancev pa ima končano samo osnovno šolo. 30 % staršev pa je zaključilo poklicno ali srednjo šolo. Na zgornje vprašanje so odgovorili vsi anketiranci.
Slika 2Starost otrok
Slika 2 prikazuje, da so otroci anketirancev pokrili celoten starostni spekter predšolskega obdobja. 55 % celote predstavljajo otroci prvega starostnega obdobja (1-3 let), preostanek, 44
%, pa otroci drugega starostnega obdobja.
15
Slika 3Ocena gibalne aktivnosti otrok in staršev pred zajezitvenimi ukrepi
Iz Slike 3 vidimo, da je največ staršev svojo gibalno aktivnost ocenilo z oceno 3 (50 %). 9 % vprašanih je svojo aktivnost ocenilo z nižjo oceno od večine, 41 % pa z višjo, in sicer 12 % staršev si je pripisalo najvišjo oceno, 29 % pa je bilo takih, ki svojo gibalno aktivnost ocenjujejo z oceno 4. Nihče od vprašanih ni ocenil gibalne aktivnost svojega otroka pred poostrenimi ukrepi z oceno 1 ali 2. Največ (39 %) je bilo takih, ki menijo, da so njihovi otroci dobro gibalno aktivni (ocena 3), sledijo starši, ki so za gibalno aktivnost svojega otroka obkrožili oceno 5 (31 %). Le 2 % manj pa je takih, ki so se odločili za oceno 4.
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
1 2 3 4 5
Ocena gibalne aktivnosti staršev Ocena gibalne aktivnosti otrok
16
Slika 4Sprememba gibalne aktivnosti otrok in staršev zaradi zajezitvenih ukrepov
Iz Slike 4 vidimo, da 58 % staršev meni, da se je njihova gibalna aktivnost spremenila zaradi ukrepov zajezitve širjenja okužb s COVID-19. 42 % staršev pa pri sebi spremembe ni opazilo.
54 % staršev je opazilo spremembo tudi pri svojem otroku, preostali del vprašanih, pa spremembe še ni opazil.
6.2 INTERPRETACIJA REZULTATOV
V nadaljevanju predstavljamo analizo rezultatov na raziskovalna vprašanja. Pri posameznem raziskovalnem vprašanju smo združili in analizirali več vprašanj iz ankete. V prvo raziskovalno vprašanje smo vključili 7., 8. in 9. anketno vprašanje. Analiza drugega raziskovalnega vprašanju prav tako vključuje tri anketna vprašanja, in sicer vprašanje številka 12, 13 in 14. Tretje raziskovalno vprašanje vključuje 15., 16. in 17. vprašanje iz ankete.
Odgovor na zadnje raziskovalno vprašanje pa smo pridobili s pomočjo primerjanja pridobljenih rezultatov iz prvega in drugega raziskovalnega vprašanja.
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
starši otroci
DA NE
17
RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 1: Koliko in na kakšen način so bili starši in otroci skupaj aktivni pred poostrenimi ukrepi za zajezitev širjenja virusa COVID-19?
Tabela 1Pogostost skupne gibalne aktivnosti otrok in staršev pred ukrepi
Odgovori Število Odstotek
Nisva bila aktivna 2 2 %
1x na teden 6 5 %
2x na teden 20 17 %
4x na teden 36 31 %
Vsak dan 53 45 %
Skupaj 117 100 %
Iz Tabele 2 lahko razberemo, da se je 45 % otrok in staršev pred pandemijo gibalo vsak dan.
Najmanj jih je odgovorilo, da sploh nista bila aktivna ali enkrat tedensko. 31 % staršev je takih, ki so gibalno aktivni 4x na teden, le nekaj manj pa dvakrat na teden.
Tabela 2Trajanje skupne gibalne aktivnosti otrok in staršev pred ukrepi
Odgovori Število Odstotek
Nisva bila gibalno aktivna 2 2 %
Manj kot 30 minut 2 2 %
30 minut 22 19 %
1 uro 69 59 %
Več kot dve uri 21 18 %
Skupaj 116 100 %
V Tabeli 2 vidimo, da 59 % staršev meni, da z otrokom aktivno preživijo 1 uro, 18 % je takih, ki so gibalno aktivni več kot 2 uri. Le 2 % anketirancev je odgovorilo, da niso bili aktivni v obdobju pred poostrenimi ukrepi za zajezitev širjenja virusa COVID-19.
18
Slika 5 Prikaz najpogostejših izbranih panog pred ukrepi
Na Sliki 5 vidimo, da se je največ anketirancev v obdobju od novembra 2019 do marca 2020 skupaj s svojim otrokom odpravilo na sprehod, nekateri so izbrali tudi kolesarjenje (10 %) pohodništvo (6 %) in igre žogo (5 %). Manjši odstotek vprašanih pa je za gibalno aktivnost izbralo tek, ples in organizirane vadbe. Vprašani so pri tem vprašanju imeli možnost dopisati svoj odgovor. Med drugim so zapisali, da so se posluževali vse od naštetega po malo ter se igrali na vrtu/igrišču (3 %).
Na podlagi zgoraj prikazanih grafov in tabel smo pridobili odgovor na prvo raziskovalno vprašanje. Analiza je pokazala, da je bila večina vprašanih gibalno aktivna skupaj s svojim otrokom več kot štirikrat na teden po eno uro ali več (glej Tabela 1 in 2). Za svojo aktivnost pa so prav tako večinsko izbrali sprehod (glej Slika 5).
RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 2: Koliko in na kakšen način so bili starši in otroci skupaj aktivni v času poostrenih ukrepov?
Tabela 3Pogostost gibalne aktivnosti v času poostrenih ukrepov
Odgovori Število Odstotek
Nisva bila gibalno aktivna 5 4%
1x na teden 16 14%
2x na teden 23 21%
4x na teden 32 29%
Vsak dan 36 32%
Skupaj 112 100%
Iz Tabele 4 razberemo, da je bilo v obdobju strožjih ukrepov zaradi korona virusa (obdobje od marca do maja 2020 in od oktobra do januarja 2021) 32 % staršev skupaj s svojim otrokom
19
aktivnih vsak dan, le nekaj manj (29 %) pa 4x na teden. 4 % anketirancev sploh ni bilo aktivnih, 14 % vprašanih pa jih je bilo aktivnih 1x na teden.
Tabela 4 Trajanje gibalne aktivnosti otrok in staršev v času poostrenih ukrepov
Odgovori Število Odstotek
Nisva bila gibalno aktivna 5 4%
Manj kot 30 minut 8 7%
30 minut 36 32%
1 uro 53 47%
Več kot dve uri 10 9%
Skupaj 112 100%
Iz Tabele 5 lahko razberemo, da je bilo 47 % staršev in otrok v času poostrenih ukrepov gibalno aktivnih 1 uro, nekaj je bilo tudi takih, ki so aktivno preživeli več kot dve uri na dan (9 %), le 4 % staršev in otrok pa sploh ni bilo aktivnih. Velik odstotek je tudi taki, ki so bili gibalno aktivni približno pol ure na dan (32 %).
Slika 6Najpogostejša izbrana panoga v času poostrenih ukrepov
Iz Slike 6 vidimo, da je večji del staršev in otrok izbral sprehod (76 %), sledijo igre z žogo s 7
%, pohodništvo (6 %) ter kolesarjenje, rolanje s 5 %. Po 1 vprašani je obkrožil tudi tek in ples. V možnost drugo pa so starši še zapisali, da so z otroki telovadili notri, cel dan preživeli v naravi ter se posluževali vsega naštetega v manjših količinah.
Pri drugem raziskovalnem vprašanju nas je zanimala gibalna aktivnost otrok in staršev v času poostrenih ukrepov. Ugotovili smo, da so bili starši skupaj s svojimi otroki v obdobju poostrenih ukrepov gibalno aktivni več kot štirikrat na teden po pol ure do ene ure (glej Tabela 3 in 4). V tem času so v veliki večini odšli na sprehod.
20
RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 3: Kako se je zanimanje za gibalne dejavnosti pri otroku spremenilo zaradi poostrenih ukrepov?
Slika 7 Sprememba zanimanja po gibalnih aktivnosti pri otrocih v času sproščenih ukrepov.
Iz Slike 7 vidimo, da več kot polovica (63 %) staršev meni, da je zanimanje ostalo nespremenjeno, 19 % je opazilo povečanje zanimanja, nasprotno pa je opazilo 18 % anketirancev. Na vprašanje je odgovorilo 110 vprašanih.
Starše smo povprašali po mnenju, na kakšen način se ja kazala sprememba zanimanja pri njihovem otroku. Glede na podan odgovor smo rezultate razvrstili v 3 skupine:
+ Pozitivna sprememba zanimanja:
- Prosi za izhode, igre v skupini.
- Sam predlaga in uživa.
- Sam prosi za aktivnost, igro z vrstniki.
- V obdobju drugega lockdowna je hčerka ravno shodila, tako da je vedno bolj gibalno aktivna.
- Prosi za več igre na prostem.
- Otrok ima željo po kolesarjenju, vožnji s skirojem, vadbi v telovadnici.
- Otrok se sam spomni in začne migati »telovaditi« (pravi, da trenira).
- S sorojencem se gresta sama igrat ven.
- Prosi za zunanje igre na prostem.
- Sama želela ven na zrak in sonce.
- Želi, da mu zavrtim vodeno vadbo.
21
- Gibanje je naš način življenja, gibamo in rekreiramo se vsak dan in v to vključimo tudi našega otroka, tudi če je slabo vreme. Sprehodi, pohodi, tekanje, kolesarjenje, žoganje, kotaljenje, lovljenje, poskakovanje…
- Otrok je starejši in sam prosi za igro na prostem.
- Otrok je šel brez težav na dolg sprehod, zunaj je užival.
- Sama prosi za gibanje na prostem (kolesarjenje, skiro, lovljenje, plezanje po igralih, guganje na gugalnici, pozimi sankanje).
- S starostjo je vse bolj aktiven in energičen.
- Sedaj večkrat izrazi željo za igro zunaj.
- Želi se igrati zunaj, želi na sprehod, s kolesom. Včasih pa sploh noče ven.
- Sama izrazi željo po odhodu, igri zunaj.
- Sam prosi za igro na prostem.
- Sam prosi.
- Otrok je kazal zanimanje za igro na prostem v družbi prijateljev.
- Ima višek energije.
-Negativna sprememba zanimanja - Motivacija
- Več motivacije potrebuje - Premajhen
- Potrebuje več motivacije in nima družbe drugih otrok
- Večkrat prosi, da se jo nosi na sprehodu, nima motivacije do kakšne igre zunaj. Treba jo prevej motivirati, da dosežemo kakšno konkretno aktivnost.
- Potrebuje motivacijo, pogreša druženje, čeprav nismo ravno družabni.
- Več pozornosti je želel od svojih staršev.
- Otrok potrebuje več motivacije.
- Več motivacije.
- Nemotiviranost, brezvoljnosti, odsotnost.
- Po 5 min je padla koncentracija.
- Se noče igrati s drugim otrokom, odvadil se je od družbe.
- Več motivacije potrebuje.
- Otroka je potrebno spodbujati, da hodi. Nima motivacije, že po nekaj metrih hoje ne bi več.
22 - Nima želje po gibanju, več gleda tv.
- Ker je zima in krajši dan, se je zmanjšala tudi aktivnost zunaj. Prav tako zaradi omejenega gibanja med občinami ali regijami ne hodimo po izletih.
- Skoz bi bil pred PC (računalnik).
- Otrok potrebuje več motivacije.
- Bolj ga privlačijo dejavnost iz stola in kavča.
- Prosi za družbo, katere žal ne dobi.
- Potrebuje več motivacije.
-Drugi odgovori:
- Ostalo je enako, ve, da gremo ven in smo aktivni.
- Zanimanje je ostalo enako.
- Sprememba ni opazna, ker smo doma na podeželju z veliko možnosti gibanja in ker gre za mlajšega otroka. Težava je pri socialnih dejavnikih (igra v skupini ipd.).
Če povzamemo odgovore anketirancev lahko vidimo, da je delež pozitivnih sprememb za 4 % večji kot delež negativnih. 49 % staršev je opazilo, da se je zanimanje njihovega otroka po gibalnih dejavnosti spremenilo na bolje, 45 % pa jih je opazilo ravno obratno.
Slika 8Upad gibalne učinkovitosti pri otrocih.
Iz Slike 8 vidimo, da večina staršev (53 %) upada na specifičnem področju ni opazila.
Nekateri so upad opazili na vzdržljivosti, natančnosti ter gibljivosti. Najmanjši upad so opazili na ravnotežju, moči in koordinaciji. Na vprašanje so odgovorili vsi anketiranci.
23
Po pregledu in analizi zgoraj pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da starši zaradi poostrenih ukrepov niso ugotovili večje razlike v zanimanju za gibalne dejavnosti pri svojem otroku.
Prav tako v večini niso opazili upada gibalne učinkovitosti za posamezno gibalno sposobnost.
Tisti, ki so opazili spremembo (tretjina vprašanih) pa so zapisali, da otroci potrebujejo več motivacije ali nasprotno, otroci kažejo večje zanimanje in željo po gibanju na prostem.
RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 4: Na kakšen način so poostreni ukrepi spremenili gibalno dejavnost otrok in njihovih staršev?
V nadaljevanju smo predstavili vpliv poostrenih ukrepov za zajezitev širjenja virusa COVID- 19 na trajanje, pogostost gibalnih aktivnosti ter izbor panoge gibalne dejavnosti otrok in staršev. Primerjali smo odgovore na vprašanja o omenjenih dejavnikih ter spremembe prikazali v grafih.
Slika 9 Sprememba v pogostosti gibanja na teden
Iz Slike 9 vidimo, da poostreni ukrepi na 45 % vprašanih niso imeli večjega vpliva. Še vedno pa podatki kažejo, da so ukrepi spremenili gibalno aktivnost pri več kot polovici, in sicer 44
% otrok in staršev se je v času poostrenih ukrepov gibalo manjkrat na teden kot pred pandemijo, 11 % pa je bilo takih, ki so se v obdobju poostrenih ukrepov gibali več kot prej.
24 Slika 10Sprememba trajanja gibalne aktivnosti v urah
Preverili smo tudi, za koliko se je spremenilo trajanje gibalne aktivnosti v času poostrenih ukrepov v primerjavi z gibalno aktivnostjo pred pandemijo. Na Sliki 10 vidimo, da je pri večini (na grafu označeni z rdečo barvo) trajanje gibalne aktivnosti ostalo enako, pri 20 % se je trajanje gibalne aktivnosti skrajšalo za pol ure, pri 14 % pa za eno uro. Pri 10 % vprašanih se je trajanje gibalne dejavnosti povečal za pol ure do ene ure.
Slika 11 Sprememba izbora panoge gibalne dejavnosti
Po pregledu in primerjavi rezultatov smo ugotovili, da se je zanimanje za sprehod v času pandemije povečalo za 5 %. Nekoliko pa se je povečal tudi izbor iger z žogo. V nasprotju pa je zanimanje za kolesarjenja, rolanje in organizirane vadbe upadlo. Do večjih sprememb ni prišlo pri izboru teka, plesa in pohodništva.
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
-2h -1,5h -1h -0,5h 0h 0,5h 1h
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
sprehod igra z žogo pohodništvo kolesarjenje, rolanje
organizirane vadbe
tek ples ostalo
pred med
25
Kot odgovor na zadnje raziskovalno vprašanje lahko zapišemo, da so poostreni ukrepi za zajezitev širjenja okužb vplivala na vprašane. Največji vpliv smo opazili na pogostosti gibanja, saj smo spremembo zabeležili pri več kot polovici vprašanih. Sprememba je vidna tudi v trajanju gibalne aktivnosti pri skoraj polovici vzorca. Na izbor panoge gibalne dejavnosti pa po naši analizi omenjeni ukrepi niso imeli prevelikega vpliva.
26
7 RAZPRAVA
Namen diplomskega dela je bil raziskati posledice ukrepov za zajezitev širjenja virusa COVID-19 na skupne gibalne dejavnosti predšolskih otrok in njihovih staršev. Preko ankete smo pridobili odgovore in mnenja staršev, kako so poostreni ukrepi vplivali na gibalno aktivnost njihovega otroka in kje vidijo največji upad pri otroku.
Starc, Kovač idr. (2020) so v okviru organizacije Slofit v sodelovanju z več kot sto slovenskimi šolami v svoji raziskavi ugotovili, da je obdobje poostrenih ukrepov prineslo največji upad gibalne učinkovitosti osnovnošolskih otrok. V raziskavo je bilo vključenih več kot 20.000 osnovnošolcev, »kar daje dovolj zanesljivo sliko o trendih sprememb, ki so se zgodile med zadnjimi meritvami aprila 2019 in meritvami, izvedenimi po epidemiji junija 2020« (odstavek 6). Največji upad so zabeležili v koordinaciji, in sicer za 13, 5 % in v vzdržljivosti za 18, 6 %. V primerjavi z rezultati, ki smo jih pridobili v naši raziskavi, lahko vidimo, da večina staršev še ni opazila večjega upada gibalne učinkovitosti na nobenem področju. Nekaj staršev (23 %) pa je upad opazilo na področju gibljivosti, vzdržljivosti in preciznosti/natančnosti.
Glede na to, da so športni strokovnjaki opazili upad gibalne učinkovitosti pri osnovnošolcih, menimo, da bi v merjenje in redno spremljanje gibalne učinkovitosti lahko vključili tudi predšolske otroke. Meritve in naloge bi prilagodili otrokovi starosti in razvojni stopnji (stopnji razvoja gibalnih sposobnosti) in preverjali ključne značilnosti za dotično starost. S tem bi zdravniki, vzgojitelji in drugi športni pedagogi v vrtcu pridobili natančnejši in boljši vpogled v razvoj gibalnih sposobnosti najmlajših. Hitreje bi ugotovili tudi zaostanek na gibalnem področju in tako otroku nudili ustrezno pomoč in prilagoditve. Ker meritve trenutno potekajo le pri osnovnošolskih otrocih, so tako za predšolske otroke še bolj pomembni vzgojitelji in drugi pedagogi v vrtcu. Vzgojitelji morajo biti dovolj strokovno podkovani na področju gibanja in značilnosti gibalnega razvoja pri določeni starosti. Poznati in načrtovati morajo take dejavnosti, ki omogočajo razvoj vseh gibalnih sposobnosti. Pomembno je, da za otroke vsak dan organizirajo gibalne dejavnosti, organizirajo krajše gibalne dejavnosti v igralnici in na igrišču, odidejo na daljše sprehode … Dobro je tudi, da vzgojitelji pripravijo čim več dejavnosti na prostem, ter vsa področja učenja tako povežejo z gibanjem. Otrokom morajo posredovati in jih ozaveščati o pomembnosti vsakodnevnega gibanja za zdravje, boljše počutje in večjo storilnost. Pomembno pa je, da tudi starše spodbudijo, da z otroki čim več prostega časa preživijo na prostem, se skupaj igrajo, hodijo na sprehode in se udeležujejo
27
različnih športnih/gibalnih tečajev, dogodkov. V tem času pa je dobro, da vzgojitelji spodbudijo otroke in njihove starše, da v vrtec prihajajo peš, s kolesom, rolerji ali skirojem.
Kovač, Jurak, Starc (2021) vidijo rešitev tudi v tem, da bi strokovni delavci vodili dnevnike o gibalnih dejavnosti in tako z raznolikimi dejavnostmi omogočili razvoj vseh gibalnih sposobnosti.
Raziskovalci ameriškega inštituta Aspen (Solomon idr. 2020) so raziskovali gibalno aktivnost otrok v času njihovih poostrenih ukrepov oziroma popolne karantene. Ugotovili so, da je kar 29 % vprašanih odgovorilo, da njihovi otroci niso več zainteresirani za gibalne dejavnosti oziroma je zainteresiranost manjša kot prej. Tudi mi smo starše spraševali, ali je zanimanje njihovega otroka po gibalnih dejavnosti ostalo enako, ali se je spremenilo. Več kot polovica jih je odgovorila, da je zanimanje ostalo enako. 18 % vprašanih pa pravi, da je zanimanje njihovega otroka za gibalno aktivnost upadlo. Starši so zapisali, da otroci raje izberejo
»sedeče dejavnosti«, ne želijo igre na prostem, ali pa po nekaj minutah odnehajo. Kljub temu pa smo z analizo ugotovili, da je 19 % staršev ugotovilo povečano zanimanje po gibalnih dejavnosti.
Solomon idr. (2020) dodaja še, da se je v času pandemije zanimanje za kolesarjenje pri najmlajših otrocih povečalo. V naši raziskavi pa smo ugotovili, da so starši in otroci za skupno gibalno dejavnost v večji meri izbrali sprehod. Otroci so večkrat izbrali kolesarjenje in rolanje pred obdobjem poostrenih ukrepov. Ugotovili smo, da med obema valoma kljub poostrenim ukrepom in omejitvam gibanja ni prišlo do večjega upada gibalne aktivnosti.
Zajec, Videmšek, Štihec idr. (2010) so v svoji raziskavi ugotovili, da je kar 91 % otrok gibalno aktivnih. Otroci najpogosteje tečejo, kolesarijo, igrajo z žogo in plavajo. Povprečno pa dejavnostim namenijo dve uri na teden. Do podobnih rezultatov so leta 2006 prišli tudi Zurič idr. (v Zajec, Videmšek, Štihec idr., 2010). Ugotovili so, da je 55 % merjencev dva- do tri-krat tedensko gibalno aktivnih, medtem ko je skoraj 20 % merjencev gibalno popolnoma neaktivnih. Raziskava Sile (2004 in 2007, v Zajec, Videmšek, Štihec idr., 2010), Pišota idr.
(2005, v Zajec, Videmšek, Štihec idr., 2010) kaže na to se ljudje premalo pogosto in prekratek čas gibamo. Zajec, Videmšek, Štihec idr. (2010) pa so v svoji raziskavi dokazali, da starši povprečno 3 ure tedensko namenijo gibalnim dejavnostim. Ljudje se sicer zavedajo pomembnosti športa in gibalnih dejavnosti, saj se čas, namenjen le-tem, zvišuje (prav tam).
28
Z analizo rezultatov naše raziskave smo ugotovili, da 2 % vprašanih ni bilo gibalno aktivnih pred pandemijo COVID-19. Odstotek gibalno neaktivnih se je v času poostrenih ukrepov podvojil, in sicer iz 2 na 4 %. Med 96 % gibalno aktivnih pa se je odstotek tistih, ki so bili gibalno aktivni vsak dan, zmanjšal za 13 %, odstotek tistih, ki so bili aktivni 2x tedensko pa povečal za 4 %. Gibalna aktivnost staršev in otrok pred poostrenimi ukrepi je v povprečju trajala eno uro, v obdobju poostrenih ukrepov pa med pol ure in eno uro. Odstotek tistih, ki so bili aktivni pol ure se je v času pandemije povečal za 13 %, hkrati pa se je odstotek tistih, ki so bili aktivni več kot dve uri, zmanjšal za 9 %. Več kot polovica staršev je bila tudi mnenja, da je čas pandemije spremenil njihovo gibalno aktivnost kot tudi aktivnost njihovega otroka.
Spremembe so bile tako negativne kot pozitivne. 49 % staršev je opazilo pozitivno spremembo zanimanja pri svojem otroku. V večini se je slednje kazalo s povečanim povpraševanjem in željo po gibanju na prostem. Pri 45 % otrok pa je zanimanje upadlo, saj so po besedah staršev potrebovali več motivacije.
Zajec, Videmšek, Karpljuk idr. (2009) so v raziskavi ugotovili, da so otroci gibalno aktivnih mam dvakrat bolj aktivni kot otroci gibalno neaktivnih mam. Vpliv očetov pa je še večji.
Otroci gibalno neaktivnih očetov so 3,5-krat manj aktivni kot otroci gibalno aktivnih očetov.
Tudi stopnja izobrazbe staršev vpliva na pogostost in količino gibalnih dejavnosti otrok. Starši z višjo izobrazbo bolje skrbijo za otrokovo gibalno dejavnost kot starši z nižjo izobrazbo.
Rezultati naše raziskave so pokazali, da so otroci gibalno aktivnih mater, ki svojo gibalno aktivnost ocenjujejo z oceno 5, prav tako veliko gibalno aktivni (mame so ocenile gibalno aktivnost svojih otrok z oceno 5 in 4). 16 % anketirank je svojo gibalno aktivnost ocenilo z oceno 0 ali 1, aktivnost svojega otroka pa prav tako z nizko oceno. Podobno se ponovi tudi pri gibalno aktivnih očetih. Gibalno zelo aktivni očetje aktivnost svojih otrok ocenjujejo z visokimi ocenami, gibalno ne(slabo)aktivni očetje pa so aktivnost otroka ocenili pretežno z oceno 3. Zajec, Videmšek, Karpljuk idr. (2009) so v svoji raziskavi ugotavljali vpliv stopnje izobrazbe staršev na gibalno aktivnost otroka. Strinjamo se z njihovimi ugotovitvami, da je količina gibalnih dejavnosti odvisna od stopnje izobrazbe staršev. Gibalna aktivnost otrok staršev z osnovnošolsko izobrazbo je bila ocenjena s precej nizkimi ocenami (0-3), starši z višjo, visoko izobrazbo ali več pa so v večini obkrožili oceno 4 in 5.
29
8 ZAKLJUČEK
Z diplomskim delom smo želeli ugotoviti, ali so ukrepi, ki smo jih bili deležni zaradi korona virusa, imeli vpliv na gibalno aktivnost in dejavnosti predšolskih otrok in njihovih staršev.
V vzorec smo zajeli 131 naključnih staršev, ki smo jim posredovali anketo. Zaradi oteženih okoliščin zaradi zajezitvenih ukrepov smo oblikovali spletno anketo in jo preko različnih socialnih omrežji in vrtcev delili s starši. Na anketo se je odzvalo 107 žensk in 22 moških, ki so anketo reševali zase in za svojega otroka. Vprašanja so se navezovala predvsem na skupne gibalne aktivnosti otroka in starša za obdobje pred in med poostrenimi ukrepi zaradi korona virusa.
Na podlagi analize rezultatov smo nato ugotovili, da so ukrepi vplivali predvsem na pogostost gibanja otrok in staršev. Pri 55 % vprašanih se je pogostost gibalne aktivnosti spremenila zaradi omejitve gibanja v obdobju poostrenih ukrepov, in sicer pri 11 % se je pogostost povišala, pri ostalih pa zmanjšala. Prav tako smo z analizo ugotovili spremembo v trajanju aktivnosti. Aktivnost se je zaradi ukrepov skrajšala pri 38 %, največ je bilo takih, ki so se gibali pol ure do ene ure manj. Pri 9 % pa se je trajanje gibalne aktivnosti povišalo za pol ure do ene ure.
Raziskali smo tudi, ali se je zanimanje za gibalne dejavnosti pri otrocih spremenilo. Na podlagi teorije smo ugotovili, da so v večini poročali o velikem upadu zanimanja, na podlagi naših rezultatov pa smo ugotovili, da je pri predšolskih otrocih v večini zanimanje ostalo enako oziroma se je v nekaj odstotkih celo povečalo. Preverili smo tudi, ali ukrepi za zajezitev širjenja okužb pustili velik pečat na gibalnih sposobnostih otrok. Kot vemo, je predšolsko obdobje zelo pomembno za razvoj vseh gibalni sposobnosti, zato smo želeli preveriti, ali so starši zaznali upad gibalne učinkovitosti pri svojem otroku. Z analizo smo prišli do zaključka, da ukrepi v času raziskave niso pustili večjih posledic na gibalni učinkovitosti. Nekateri starši pa so prepoznali upad na področju vzdržljivosti. Glede na to, da so Starc idr. (2020) v svojih raziskavah dokazali upad gibalne učinkovitosti otrok, menimo, da je smiselno vpeljati spremljanje in meritve gibalne učinkovitosti tudi v predšolsko obdobje. S tem bi omogočili vzgojiteljem in drugim strokovnim delavcem v vrtcu boljši vpogled v gibalni razvoj, napredek in zaostanek na področju gibanja otroka.
Menimo, da bi bilo smiselno raziskavo razširiti na večji vzorec, saj bi tako zajeli več različnih dejavnikov, ki so vplivali na gibanje v času poostrenih zajezitvenih ukrepov. Pridobili bi vpogled, kako so različne okoliščine (npr: kje bivajo, bližina igrišč in travnatih površin, iz
30
katere regije prihajajo, delo staršev od doma, število družinskih članov …) vplivale na gibanje otrok in staršev. Na podlagi tega bi lahko sestavili nacionalno strategijo, ki bi pomagala šport oziroma gibanje nasploh vpeljati v vsakdanje življenje. Menimo, da bi npr. strokovno
izpopolnjevanje vzgojiteljev na področju športa, brezplačne in vsem dostopne gibalne ure in tečaji, primernejša igrišča, izobraževanja staršev na področju športa za zdravje, vključitev športnega pedagoga v vrtce, sodelovanje vrtcev z lokalnimi športni klubi itd. pripomoglo k izboljšanju stanja in k vrnitvi vrednotenja gibanja na tako raven, kot smo jo poznali pred pandemijo.
31
9 LITERATURA
Cemič, A., in Gregor, J. (2018). Motorika predšolskega otroka, študijsko gradivo za št. leto 2018 – 2019. Ljubljana: Pedagoška fakulteta
COVID-19 (2020). Pridobljeno s https://sl.wikipedia.org/wiki/COVID-19
Devjak, T., in Berčnik, S. (2018). Vzgoja predšolskega otroka. Ljubljana: pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Jurak, G., in Kovač, M. (2018). Gibalni vzorci, gibalne veščine, gibalne spretnosti, gibalne sposobnosti – kakšne so razlike? Pridobljeno s http://www.slofit.org/slofit- nasvet/ArticleID/155/Gibalni-vzorci-gibalne-ve%C5%A1%C4%8Dine-gibalne-spretnosti- gibalne-sposobnosti-%E2%80%93-kak%C5%A1ne-so-razlike
Jurak, G., Starc, G., Sember, V., Markelj, N., Kovač, M. (2020). Priporočila starše, za gibanje otrok in mladostnikov med epidemijo COVID-19. Pridobljeno s http://www.slofit.org/slofit-nasvet/ArticleID/232/Priporo%C4%8Dila-star%C5%A1em-za- gibanje-otrok-in-mladostnikov-med-epidemijo-COVID-19
Kdaj epidemija postane pandemija. (2020). Pridobljeno s https://www.iusinfo.si/medijsko- sredisce/v-srediscu/259119
Kovač, M. in Jurak, G. (2018). Kako lahko starši sami pomagate otroku izboljšati telesni fitnes? Pridobljeno s http://www.slofit.org/slofit-nasvet/ArticleID/133/Kako-lahko- star%C5%A1i-sami-pomagate-otroku-izbolj%C5%A1ati-telesni-fitnes
Kovač, M., Jurak, G. in Starc, G. (2021). Strokovna priporočila za pouk športa/ŠV po vrnitvi
v vrtce in šole. Pridobljeno s
https://www.slofit.org/Portals/0/Vsebina/vrac%CC%8Canjer%20v%20s%CC%8Cole_delavni ca%202021.pdf?ver=2021-02-17-182513-827
Kovač, M., Videmšek, M., Jurak, G., Šuštaršič, A., Gregor, J., Marinšek, M. in Jelovčan, G.
(2021). Priporočila za izvajanje gibanja za predšolske otroke v času vračanja v vrtce po drugem valu, ko obstaja še vedno možnost okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2. Pridobljeno s https://www.slofit.org/slofit-nasvet/ArticleID/243/Priporo%C4%8Dila-za-izvajanje-gibanja- za-pred%C5%A1olske-otroke-v-%C4%8Dasu-vra%C4%8Danja-v-vrtce-po-drugem-valu-ko- obstaja-%C5%A1e-vedno-mo%C5%BEnost-oku%C5%BEbe-s-koronavirusom-SARS-CoV-2
