Damjana Debenec

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

Predšolska vzgoja

Damjana Debenec

SPODBUJANJE ZDRAVEGA NAČINA ŽIVLJENJA V RAZŠIRJENEM PROGRAMU OSNOVNE ŠOLE

Magistrsko delo

Ljubljana, 2020

(2)

(3)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

Predšolska vzgoja

Damjana Debenec

SPODBUJANJE ZDRAVEGA NAČINA ŽIVLJENJA V RAZŠIRJENEM PROGRAMU OSNOVNE ŠOLE

PROMOTION OF A HEALTHY LIFESTYLE IN AN EXTENDED ELEMENTARY SCHOOL PROGRAMME

Magistrsko delo

Mentor: izr. prof. dr. Janez Vogrinc Somentorica: izr. prof. dr. Jera Gregorc

Ljubljana, 2020

(4)

(5)

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorju izr. prof. dr. Janezu Vogrincu in somentorici izr. prof. dr.

Jeri Gregorc za vso strokovno pomoč, usmerjanje in vodenje pri nastajanju magistrskega dela.

Prav tako se zahvaljujem vsem profesorjem, ki so me s svojim znanjem in izkušnjami bogatili v času mojega študija.

Zahvaljujem se tudi svojim najbližjim, ki so mi med študijem stali ob strani in me pri tem podpirali.

(6)

(7)

IZVLEČEK

Namen magistrskega dela je bil preučiti oz. analizirati učinkovitost projekta »Participacija, lastna aktivnost, soustvarjanje in raziskovanje gibanja za zdravje« (PLASOR) na znanje in stališča učencev o zdravem načinu življenja ter na poznavanje sprostilnih tehnik. Z akcijsko raziskavo, ki je temeljila na kvalitativni raziskovalni paradigmi, smo s tremi akcijskimi koraki ugotavljali učinke projekta PLASOR na vzorcu 12. učencev 4. in 5. razreda. Učinke projekta smo opazovali z »vprašalnikom MI-PGS«. Vprašalnik MI-PGS je kratica za merski inštrument za merjenje učenčevih prehranjevalnih navad, njegove gibalne dejavnosti ter njegovega prepoznavanja in premagovanja stresa. Z MI-PGS smo učence testirali dvakrat, in sicer prvič pred začetkom projekta in drugič po koncu. Z razlikami med končnimi in začetnimi vrednostmi smo ovrednotili učinkovitost projekta PLASOR, ki je trajal 5 mesecev, in sicer od februarja do junija 2019. Program je vseboval dejavnosti, ki so jih načrtovali in izvajali učenci. S svojo aktivnostjo, participacijo, sodelovanjem, soustvarjanjem, notranjo motivacijo, zanimanjem in raziskovanjem so iskali načine za izvajanje dejavnosti, s katerimi so izboljšali svoje prehranjevalne navade, povečali gibalne/športne aktivnosti ter spoznali različne sprostilne tehnike in jih tudi znali uporabiti. Analiza rezultatov je pokazala, da je projekt PLASOR pripomogel k izboljšanju znanja učencev o zdravih prehranjevalnih navadah ter pripomogel k izboljšanju gibalnih/športnih aktivnosti. Prav tako so rezultati pokazali, da se je za 70 % zvišalo poznavanje sprostitvenih tehnik.

Ključne besede: razširjeni program, zdrav način življenja, podaljšano bivanje, zdrava prehrana, telesna dejavnost

(8)

(9)

ABSTRACT

The purpose of the master’s thesis was to study and analyse the efficiency of a project called Participation, Self-Engagement, Co-Creation and Research on Healthy Lifestyle (hereinafter called PLASOR) on pupils’ knowledge and point of view when it comes to healthy lifestyle and their know-how of relaxation techniques. Action research, which was based on qualitative research paradigm, helped the author to establish the efficiency of the PLASOR project applying three action steps among 12-year-olds attending grade 4 and 5. It was done by analysing the results of MI-PGS questionnaire. The MI-PGS is an abbreviation which stands for a measuring device that measures pupils’ eating habits, the amount of exercise they do and how they detect stress and cope with it. Pupils were tested twice, before we started and after we finished the project. The difference between the results of the first and second questionnaire helped the author to evaluate the efficiency of the PLASOR project which lasted for 5 months, from February to June 2019. The programme consisted of activities planned and executed by pupils. The active engagement, participation, cooperation, co-creation, inner motivation, interest and research of pupils helped them to find ways to do the activities which improved their eating habits, increased the amount of exercise and enabled them to learn different relaxation techniques and were able to use them. The analysis has shown that the PLASOR project has contributed to the better knowledge of pupils when it comes to healthy eating habits and improvement in the area of exercise and sports activities. Moreover, the results have shown that their knowledge of relaxation techniques increased by 70%.

Keywords: extracurricular activities, healthy lifestyle, after-school classes, healthy diet, physical activity

(10)

(11)

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ... - 1 -

2 PREDMET IN PROBLEM ... - 2 -

2.1 PODALJŠANO BIVANJE ... - 2 -

2.2 ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA OTROK ... - 2 -

2.2.1 GIBANJE ... - 3 -

2.2.2 PREHRANA OTROK ... - 4 -

2.2.3 SPROSTITEV OTROK ... - 5 -

2.3 PROJEKT PLASOR ... - 6 -

2.3.1 PARTICIPACIJA ... - 7 -

2.3.2 LASTNA AKTIVNOST ... - 7 -

2.3.3 SOUSTVARJANJE ... - 7 -

2.3.4 RAZISKOVANJE GIBANJA ZA ZDRAVJE ... - 8 -

3 CILJI RAZISKAVE ... - 9 -

4 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... - 9 -

5 RAZISKOVALNA METODA ... - 9 -

5.1 VZOREC ... - 9 -

5.2 SPREMENLJIVKE ... - 9 -

5.3 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV ... - 10 -

5.3.1 PRVI AKCIJSKI KORAK ... - 10 -

5.3.2 DRUGI AKCIJSKI KORAK ... - 10 -

5.3.3 TRETJI AKCIJSKI KORAK ... - 11 -

6 REZULTATI... - 12 -

6.1 Prvi sklop rezultatov: PROJEKT PLASOR po dnevih ... - 12 -

6.2 Drugi sklop rezultatov: rezultati anketnega vprašalnika ... - 21 -

6.3 sklop rezultatov: odgovori na raziskovalna vprašanja... - 28 -

7 RAZPRAVA ... - 30 -

8 SKLEP ... - 33 -

9 VIRI IN LITERATURA ... - 34 - PRILOGA

(12)

(13)

KAZALO SLIK

Slika 1: Odgovori učencev pred in po projektu »PLASOR« o tem, česa v dnevu pojedo

največ ... - 21 -

Slika 2: Prikaz pijače, ki jo otroci pijejo največ ... - 23 -

Slika 3: Vključenost otrok v gibalne/športne dejavnosti ... - 24 -

Slika 4: Prikaz všečnosti otrok gibalnih/športnih dejavnosti. ... - 25 -

Slika 5: Prikaz odgovorov učencev ali so že občutili stres ... - 26 -

KAZALO TABEL

Tabela 1: Prikaz deleža izbire odgovorov učencev na 2., 3., 4. in 5. vprašanje ... - 22 -

Tabela 2: Prikaz deleža popite tekočine ... - 23 -

Tabela 3: Prikaz tedenske udeležbe otrok na gibalnih/športnih dejavnosti ... - 24 -

(14)

(15)

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Damjana Debenec: Magistrsko delo

- 1 -

»In tako sem se učil – ne od tistih, ki so me poučevali, ampak od onih, ki so z menoj razpravljali.«

(sv. Avguštin, Izpovedi)

1 UVOD

V magistrskem delu preučujemo učinke participacije, lastne aktivnosti, soustvarjanja in raziskovanja gibanja za zdravje na oblikovanje zdravega načina življenja. Definicije zdravega načina življenja se razlikujejo, vendar vse poudarjajo, da zdrav način življenja vodi k ohranjanju zdravja in dobrega počutja. V magistrskem delu smo najprej opredelili različne definicije zdravega načina življenja in z analizo obstoječih raziskav izbrali najpogosteje izpostavljene dejavnike, ki prispevajo k zdravju. V vseh analiziranih raziskavah so se pojavili trije dejavniki, in sicer prehrana, gibanje ter soočanje s stresom.

Na izbiro življenjskega sloga vplivajo številni zunanji in notranji dejavniki, kot so znanje, stališča, spretnosti, vplivi življenja znanih osebnosti, prijateljev, finančno stanje družine, države, življenje in delo v družini, šoli, lokalni skupnosti ipd. V času odraščanja je večina učencev zdrava in posledice nezdravega načina življenja (npr. enolična prehrana, hitra hrana, prekomerno pitje gaziranih pijač ipd.) še niso privedle do nastanka bolezni. V tovrstni situaciji se pokaže pomen izobraževanja s ciljem spreminjanja življenjskega sloga, ki je posledica novo pridobljenega znanja.

Učinkovitost načina podajanja novih znanj o zdravem načinu življenja smo preverjali z merskim inštrumentom za merjenje učenčevih prehranjevalnih navad, njegove gibalne dejavnosti in njegovega prepoznavanja in premagovanja stresa. Za način podajanja znanj pa smo izbrali 5-mesečni projekt PLASOR, ki je vključeval participacijo, lastno aktivnost, soustvarjanje in raziskovanje gibanja.

(16)

- 2 -

2 PREDMET IN PROBLEM

V

magistrskem delu preučujemo, na kakšen način se participacija, lastna aktivnost, soustvarjanje in raziskovanje gibanja za zdravje kaže v izbranih dejavnikih zdravega načina življenja. V ta namen smo oblikovali projekt PLASOR (participacija, lastna aktivnost, soustvarjanje in raziskovanje gibanja za zdravje na znanje in stališča učencev o zdravem načinu življenja). Njegove učinke smo opazovali z izbranimi dejavniki zdravega načina življenja (gibanje, prehrana, stres). Projekt smo vključili v čas podaljšanega bivanja, ki omogoča enake načine izvajanja aktivnosti, kot so predvidene v projektu PLASOR.

2.1 PODALJŠANO BIVANJE

Osnovnošolsko izobraževanje traja 9 let in ga sestavljata dva programa. Med obvezni program štejemo obvezne in izbirni predmete, ure oddelčne skupnosti, šole v naravi ter dneve dejavnosti, med razširjeni program štejemo individualno in skupinsko pomoč učencem, dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti, kolesarski izpit, neobvezne predmete, jutranje varstvo ter podaljšano bivanje. Tako kot obvezni program morajo nuditi vse šole tudi razširjeni program, v katerega se učenci v oblike razširjenega programa vključujejo prostovoljno. V gradivu razširjenega programa za osnovne šole je zapisano, da je njegov namen omogočiti vsem učencem in učenkam zdrav, celostni osebnostni razvoj, pri tem pa je potrebno upoštevati individualizem posameznika, interese, talente, zmogljivosti itn.

Podaljšano bivanje je oblika dela v razširjenem programu, ki ga izvaja šola. Ponujeno je učencem od 1. do 6. razreda. Izvajanje je odvisno od potreb staršev in učencev.

Odvija se po pouku, je del vzgojno-izobraževalnega procesa. Mora biti strokovno vodeno, vanj pa uvrščamo čas za prehrano, sprostitveno dejavnost, ustvarjalno preživljanje prostega časa ter samostojno učenje. Cilji se prepletajo in nadgrajujejo s cilji pouka, na splošno pa je potrebno učencem:

– zagotoviti vzpodbudno, zdravo in varno psihosocialno in fizično okolje za razvoj in izobraževanje;

– omogočiti redno, samostojno in uspešno opravljanje obveznosti za šolo in jim v primeru potrebe nuditi ustrezno strokovno pomoč;

– omogočiti skupno načrtovanje in izbiranje aktivnosti in s tem sooblikovanje programa posamezne dejavnosti;

– omogočiti razumevanje pomena vednosti in znanja za odraščanje in osebni razvoj;

– omogočiti razumevanje pomena kakovostnih odnosov v skupini vrstnikov za dobro počutje in skupne dosežke (Blaj idr., 2005).

2.2 ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA OTROK

V Resoluciji o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 je zapisano: »Vodilo pri pripravi nacionalnega programa 2015–2025 je vseživljenjski pristop, s katerim želimo v vseh življenjskih obdobjih opolnomočiti posameznika in mu s ključnimi

(17)

- 3 -

mehanizmi olajšati odločitev in izbiro za zdravo prehranjevanje in redno telesno dejavnost.

Zdrav življenjski slog, vključno z zdravim prehranjevanjem in telesno dejavnostjo za krepitev zdravja, mora biti dostopen in dosegljiv ne glede na družbeno-ekonomski status, spol ali starost, vendar pa je na vse našteto mogoče vplivati le z medsektorskim pristopom in povezanim celostnim delovanjem na različnih področjih.«

Škof (2010) je poudaril, da je v Sloveniji pred dvema desetletjema prišlo do upada telesnih aktivnosti ljudi in strokovnjaki menijo, da je njihova posledica povečanje srčno-žilnih bolezni, pri katerih pa zdravstvo ni najbolj uspešno. Strokovnjaki v zdravstvu so ugotovili, da kurativni ukrepi pri srčno-žilnih boleznih ne učinkujejo tako, kot bi si želeli, za preprečevanje bolezni pa svetujejo preventivne ukrepe, kot sta ozaveščanje ljudi in vzgoja za zdrav način življenja. Torej naj bi se vzgoja za zdravo življenje začela že pri majhnih otrocih in jih tako navajala življenjskih vrednot: načina prehranjevanja, gibalnih dejavnosti, odnos do kajenja, drog in alkohola ter do organizacije dela in prostega časa.

Od leta 2016 je Slovenija vključena v Svetovno združenje Active Healty Kids Global Alliance za spremljanje ukrepov politik, usmerjenih k večji telesni dejavnosti otrok in mladostnikov.

Tako so V. Sember idr. (2017) naredili primerjavo med 38 državami z 9 kazalniki (celokupna telesna dejavnost, organizirano športno udejstvovanje, dejavna igra, telesno dejavni prihod v šolo in odhod iz šole, sedeči način življenja, družina in prijatelji, šola, skupnost in grajeno okolje, vladne strategije in vlaganja). Raziskava je pokazala, da so slovenski otroci v primerjavi z drugimi evropskimi državami zelo telesno dejavni in da je bil kazalnik šola najvišje ocenjen, najnižje pa je bil ocenjen kazalnik dejavna igra.

Škof (2010) meni, da je otrokom potrebno privzgojiti skrb za svoje zdravje že v mladih letih (v času vrtca in šole) ter naj bo to preventiva, ki bo omogočala zmanjšanje zdravstvenih težav v vseh obdobjih življenja. V Resoluciji o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 je zapisano, da se s programom že nekaj časa ukvarjajo strokovnjaki in da so se razmere z raznimi programi, povezanimi z zdravjem posameznika, v teh letih dejansko tudi izboljšale. Tudi avtorji resolucije so zapisali, da je vseživljenjski pristop vodilo, s katerim želijo opolnomočiti posameznike za zdravo prehranjevanje ter redno telesno dejavnost (prav tam).

Z zdravim življenjski slogom lahko otroci oziroma mladostniki zmanjšajo možnosti za razvoj bolezni sodobnega časa (tumor, srčno-žilne bolezni, kronične bolezni), hkrati pa poskrbijo za močne kosti in mišice. Fizična aktivnost prav tako pripomore k zmanjšanju stresa ter k boljši samopodobi in dobri psihični in fizični kondiciji telesa otrok in odraslih (»CSPAP«, 2013).

Tako otroci kot tudi starejši ljudje naj bi zanjo skrbeli. Pri otrocih pomaga pri biološkem, socialnem in mentalnem razvoju, kasneje v zrelih letih in v obdobju starosti pa pripomore k ohranjanju vitalnosti, varuje pred boleznimi in izboljša kakovost življenja (Škof, 2010).

2.2.1 GIBANJE

Otrok spoznava svet z gibanjem. Zaveda se, da je aktiven in tako vključen v okolje, v katerem je, in z gibanjem si omogoči vstop v prostor, ki mu daje predstavo o sebi. Ob gibanju otrok

(18)

- 4 -

pridobiva različne izkušnje, razvija spretnosti, doživlja lastno telo in zmogljivosti, prostor itn., te pa vplivajo na njegovo samopodobo ter čutno in čustveno zadovoljstvo. Otroka vsak njegov napredek, nova gibalna sposobnost navduši (plazenje, hoja, plezanje, tek …) zato je zelo pomembno, da odrasli otrokova nova spoznanja spodbujajo ter z usmeritvami in lastnim zgledom pri otroku spodbudijo notranjo motiviranost za doseganje še večjih in boljših razvojnih spoznanj. Stroke in veda o zdravju in telesnem razvoju, ki se ukvarjajo s telesno aktivnostjo in razvojem telesnih sposobnosti, natančno poznajo dobre strani telesne dejavnosti in njen vpliv na otrokovo telo in kasneje v odraslosti. Gibanje pa nima vpliva zgolj na telo, temveč tudi na duševne in psihosomatske sposobnosti posameznika v fazi razvoja kot tudi v kasnejših življenjskih obdobjih. Otrok ob dosežku vloženega truda občuti zadovoljstvo. Zave se, da nekaj zmore in da je do uresničitve postavljenega cilja prišel z lastnim prizadevanjem; to pa je najbolj zdrava oblika samozavesti in zaupanja vase ter v svoje sposobnosti. Ljudje, ki so v razvojnem obdobju premagali preizkušnje, so sposobni prilagodljivosti, aktivnosti, zanašanja nase, zmag itn., zato se lažje spoprijemajo tudi z različnimi obremenitvami, med katerimi je tudi stres.

Telesna aktivnost je zato pomembna v vseh obdobjih življenja, ker je krepko telo odpornejše in manj dovzetno za razna obolenja, slabo odpornost ter psihosomatske motnje (Škof, 2010).

Za otroke in mladostnike (od 5 do 17 let) Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča vsaj 60 minut zmerne in intenzivnejše dnevne aktivnosti, s katero bodo vplivali na srčno-žilno in mišično učinkovitost (Škof, 2016).

2.2.2 PREHRANA OTROK

Dve mednarodni študiji (Health Behaviour in Health Behaviour in School-Aged Children, 2014, v Škof, 2016), ki sta bili izvedeni tudi v Sloveniji, sta dokazali, da so rezultati glede telesne pripravljenosti otrok skrb vzbujajoči. Rezultati slovenskih otrok in mladostnikov so vse bolj podobni evropskim in ameriškim rezultatom. Podatki kažejo, da se otroci ne gibajo dovolj, preživijo preveč časa v sedečem položaju ter imajo slabe prehranske navade, med katere štejemo vsakodnevno pitje sladkih pijač ter nezaužitje zajtrka (zaužije ga le 1/3 slovenskih otrok). S temi podatki Slovenija sodi med narode, kjer mladi živijo zelo nezdravo.

Prav tako otroci zaužijejo manjše število dnevnih obrokov od priporočenega in nimajo rednih prehranjevalnih navad. Vse to pa lahko vodi k neuravnoteženemu nezdravemu prehranjevanju (Jeriček Klanšček, 2011).

Tudi naše študije ne kažejo razlik. H. Jeriček Klanšček idr. (2011) so zapisali, da so prehranjevalne navade otrok in mladostnikov neustrezne. Otroci še vedno pijejo premalo tekočine, pijejo pa predvsem sladke pijače. Znaki premalo zaužite tekočine se kažejo z žejo, utrujenostjo, razdražljivostjo, zmanjšanjem fizične zmogljivosti, nemirom, težavami pri koncentraciji itn., zato so priporočila za otroke od 7 do 10 let do 970 ml zaužitja tekočine na dan. Vnos tekočine je potrebno povečati glede na letni čas ter telesne dejavnosti (Poličnik, 2018).

Ustrezna prehrana sestavlja jedi iz prehranske piramide, ki temeljijo na ekološki predelavi. Prav tako med zdravo prehrano štejemo število obrokov oziroma pravilen način prehranjevanja čez

(19)

- 5 -

cel dan; obroki morajo biti uravnoteženi. Zaužili naj bi tri glavne obroke (zajtrk, kosilo in večerja) ter enega ali dva manjša, odvisno od dnevnih dejavnosti (Gabrijelčič, Blenkuš, 2000).

J. Maučec -Zakotnik idr. (2014) so v raziskavi ugotovili, da se zaužije premalo sadja, še manj pa zelenjave, ki sta pomembna varovalna dejavnika pred kroničnimi boleznimi.

Gregorič (2010) je v raziskavi dokazal, da pri otrocih in mladostnikih lahko s spodbujanjem spreminjamo prehranske navade. Ugotovil je, da med najboljše spodbude spadajo živila, ki so otrokom in mladostnikom všeč že na videz, ter razpoložljivost oziroma ponujena hrana (anketirani so v raziskavi o prehranjevanju v šoli povedali, da bi uživali več sadja in zelenjave, če bi bilo to pogosteje ponujeno). Glede ostankov hrane pa je raziskava pokazala, da na to vplivajo hrup med prehranjevanjem, pomanjkanje časa za prehranjevanje in pestrost prehrane.

Privlačne zdrave alternative, sistemski ukrepi, podporno okolje, vključevanje učencev v pripravo hrane, poudarjanje kratkoročnih ciljev, zdravi obroki, vzgled odraslih, vrstnikov, cenovna dostopnost itn. so strategije, pristopi za zdravo prehranjevanje otrok in mladostnikov (Bajt, 2016).

2.2.3 SPROSTITEV OTROK

Vse manj se zavedamo, kako pomembno je, da so učenci gibalno aktivni. Gibanje deluje na mišično in duševno napetost sprostitveno. Z gibanjem in intenzivnim doživljanjem vsebin sproščamo napetost. Veliko gibalnih vsebin pripomore h kasnejšemu umirjenemu delu v razredu in notranji motivaciji učencev. Sprostitvene in meditativne tehnike imajo moč umirjanja telesa. Pri tem se sproščajo mišice in učenci prehajajo v duševno sprostitev. Mišično popuščanje lahko dosežemo s telesnim dotikom, masažo, zavestnim dihanjem, glasbo, pripomočki itn. Za odpravo stresa pri učencih so tehnike sproščanja zelo pomembne (Kroflič in Gobec, 1995).

R. Srebot in K. Menih(1994) sta zapisali, da je stres duševni, umski ali fizični napor in ga lahko obvladamo z vključitvijo fizičnih in psihičnih sposobnosti. Vsi ljudje imamo v sebi stresne mehanizme in njihovo obvladovanje nam omogoča preživetje. V vsakdanjem življenju je veliko elementov, ki povzročajo stres, kot so, hrup, prevelika količina informacij, sprememba okolja, impulzi iz okolja itn., to pa lahko vodi do raznih bolezni na telesnem in duševnem področju. Z njim se soočamo v družbi, na delu in v zasebnem življenju, pravzaprav vsepovsod, zato je še bolj pomembno zaznavanje telesnih in duševnih simptomov, ki jih stres povzroča, ter pravočasno ukrepanje. Dolgotrajen stres ima lahko težke posledice. Največkrat ljudje, ki doživljajo premočan stres in ne ukrepajo, zbolijo. Lahko pa se telo prilagodi in stres postane odvisnost za organizem (Menih in Srebot, 1994).

H. Jeriček Klanšček (2007) trdi, da se s stresom soočajo tudi otroci in mladostniki. Meni, da otroci največ stresa doživljajo prav v šoli. Obremenjenost otrok s šolo in šolskim delom je pogojena z lastnimi pričakovanji, pričakovanji družine in okolice, v kateri živijo. Stres pri otrocih lahko pušča posledice, ki se kažejo v nervozi, nespečnosti, razdraženosti in drugih motnjah. Za pomoč pri premagovanju stresa pri otrocih so pomembni starši in učitelji.

Pomembna naloga učitelja pri pomoči otrokom v stresu je, da otroka nauči soočanja s stresom

(20)

- 6 -

v šoli, da gradi otrokovo pozitivno samopodobo in sposobnost reševanja problemov. Uspešnost učitelja je odvisna od sposobnosti prepoznavanja lastnih stresnih simptomov in njihovega reševanja, saj je to pogoj za uspešno pomoč učencem v šoli pri težavah s stresom. Stresorji so ogrožajoči dejavniki, npr. oseba, predmet, situacija, ki jih kot stresni dejavnik doživi posameznik. Stresorje delimo na notranje (skrbi, nemoč, žalost itn.) in zunanje (preizkusi znanja, spraševanje itn.). Vsak posameznik se na stresorje odziva drugače, tako lahko deluje na nekoga negativno, na drugega pa spodbudno. Pozitiven stres je, kadar določeno dejanje posameznik občuti kot nevarnost in se telo ter možgani odzovejo tako kot v časih naših prednikov s soočanjem z zverjo. Za preživetje je bila pomembna odločitev med begom in bojem. Po končani nevarnosti se v telesu sproži sprostitvena reakcija, posamezniku se umiri dihanje in utrip srca, pade tlak in pojavi se ugodje. V sedanjem času so stresne situacije drugačne kot včasih. Razlikujejo se po trajanju, intenzivnosti, moči in zgoščenosti, zato so otroci v stalnem stresu, pri tem ne pride do sprostitvene reakcije ter posledično do različnih bolezni otrok, takrat je stres negativen. Stres pri otrocih in mladostnikih se kaže na različne načine. Znaki so lahko telesni (potenje, izpuščaji, zadrževanje vdiha, slabost, zakrčenost …), čustveni (strah, jeza, razdražljivost, nezaupanje, žalost …), miselni (negativne misli, slabo samozaupanje) in vedenjski (jokavost, pozabljivost, agresivnost …). Pri premagovanju stresa je zelo pomembno, da se ga zavemo, pri pomoči otrokom pri premagovanju, zaznavanju in premagovanju stresa pa se moramo strokovni delavci zavedati, da ni univerzalnih rešitev.

2.3 PROJEKT PLASOR

Brophy (1992, po Eggen in Kauchak, 1999, v Juriševič, 2012) je zapisal, da na podlagi indikatorjev (opredelitev uspeha, osnova za zadovoljstvo, kriterij za evalvacijo, razlogi za prizadevanje, razlaga napake in pojmovanje sposobnosti) delimo šolske oddelke na dve obliki.

Ena od oblik šolskega oddelka je, da pri učencih prevladuje notranja motiviranost, v kateri so učenci usmerjeni k učenju. Kaže se tako, da uspeh učencem pomeni učno napredovanje in rešitev nalog, na ta način se tudi samoocenjujejo. Zadovoljni so, ker opazijo napredek, učenje pa jim predstavlja izziv. Napake sprejmejo kot del učnega procesa in sposobnosti razumejo kot sprejemljive, pri čemer se zavedajo, da jih s prizadevanjem lahko izboljšajo. Oddelki, v katerih pri učencih prevladuje zunanja motiviranost in so dosežki učencem znani z ocenami, je druga oblika šolskega oddelka. Učenci z ocenami dokazujejo svoje sposobnosti. Pomembno jim je zgolj biti boljši od drugih, uspeh pa si pridobijo z majhnim naporom. Pristnost se kaže v socialnem primerjanju, napake in sposobnosti pa razumejo kot nekaj, kar ni sprejemljivo (Juriševič, 2012).

Učenje je širok pojem. Z njim lahko vplivamo na posameznikovo socialno, čustveno in spoznavno komponento, torej ga kot takega lahko opredelimo kot progresivno spreminjanje posameznika pod vplivom izkušenj. V ožjem pomenu pa pomeni nekaj, s čimer se pridobiva znanje, spretnosti in navade. Če poteka na tradicionalen način in z metodo pouka (frontalni pouk), je to zgolj posredovanje znanja, uspešnost pa je merjena s kvantiteto pomnjenja. Tako znanje je hitro pozabljeno, izraža se slabo povezovanje med teorijo in prenosom v prakso, slaba je tudi motiviranost učencev, znanje pa je kratkotrajno (Pukl, 1994).

(21)

- 7 - 2.3.1 PARTICIPACIJA

Skozi čas se spreminjajo pojmovanja učenja, iščejo se pristopi in znanja, ki temeljijo na kognitivni, humanistični in kritični psihologiji. Kognitivno, izkustveno in inovativno učenje delujejo kot oblikovalci znanja, imajo povezave z izkušnjami ter s predvidevanjem prihodnosti.

Ob tem učenec postaja dejaven, participira in ima pomembno vlogo v procesu. Spreminja pa se tudi vloga učitelja, saj ni le prenašalec znanja, temveč usposablja učence za samostojno pridobivanje znanj, reševanje problemov itn. Odnos med učencem in učiteljem je partnerski in v medsebojnem sodelovanju in iskanju rešitev (Pukl, 1994). Participacija pomeni tudi prevzemanje odgovornosti ter soočanje z lastnimi uspehi oziroma neuspehi (Mithans, 2017). C.

Peklaj (2001) meni, da je aktivnost učencev pomemben dejavnik v usvajanju znanja, saj se otroci z izkušnjami, aktivnostmi, vzajemnostjo, solidarnostjo itn. učijo vsakdanjega reševanja problemov.

2.3.2 LASTNA AKTIVNOST

B. Marentič Požarnik (2016) pravi, da nove strategije učenja pomenijo, da je učenje aktiven proces, torej konstrukcija, ustvarjanje lastnega znanja, kjer so pomembni procesi in strategije učenja. Z notranjo motivacijo so ti procesi boljši, saj sta trajnost in uporabnost znanja učinkovitejši. Tudi napake so sestavni del procesa, učenci se učijo postavljati vprašanja in ne prejemati zgolj odgovorov. Samostojno načrtovanje, spremljanje procesa učenja in notranja motiviranost so pomemben del pri ustvarjanju lastnega učenja, torej prehod iz vodenega k samostojnemu učenju, kar je cilj sodobnih pristopov učenja.

V šolskem sistemu je veliko pedagoških pristopov, ki so si podobni, a hkrati zelo različni. Lahko jih razdelimo glede na uveljavljeno dihotomijo, ki je pogojena s pedagoškimi pristopi, ki delujejo na notranjih ali zunanjih motivacijskih spodbudah (Juriševič, 2012).

C. Razdevšek Pučko (2002, v Juriševič, 2012), meni, da je učitelj pomemben dejavnik pri uporabi različnih motivacijskih spodbud, mora biti fleksibilen ter ravnati premišljeno glede na poznavanje učencev, njihovo motiviranost in vzorce. Njegov pedagoški pristop bo upošteval individualizacijo posameznika.

Deci in Ryan (2002, v Juriševič, 2012) menita, da strogost in togost sistema ne pripomoreta k boljšim učnim dosežkom. Prepričana sta, da mora učenec občutiti, da mu je omogočena izbira, da ga nekdo spodbuja k reševanju in odpravljanju težav, da ima dovolj izzivov, ki so optimalni, da so dovoljena vsa čustva, da je vključeno sodelovalno učenje. S tem učenci zadovoljijo potrebo po samostojnosti, povezanosti, pripadnosti in kompetentnosti (Juriševič, 2012).

2.3.3 SOUSTVARJANJE

Pripadniki strokovne skupine urada za razvoj šolstva (Magajna, idr. 2008) so zapisali, da morajo odrasli spodbujati in omogočati učencem soustvarjanje vzgojno-izobraževalnega procesa.

Učenci so na svoj individualen, njim zanimiv, smiseln ter izviren način dejavno soudeleženi in soustvarjalci učnega procesa. Ob takem delu vse norme in rutine, ki so veljale do sedaj, ne

(22)

- 8 -

delujejo več, saj posamezni učenci delajo po svojih zmožnostih, znanju, vrlinah, s katerimi se vključujejo v družbene skupine. Vsakodnevno vključevanje, konkretne izkušnje, sprejemanje in vključevanje drugačnosti, solidarnost in strpnost so za vsakega učenca pomembni dejavniki, tako za tistega, ki ima primanjkljaje, kot tudi za tistega, ki jih nima. Učenci za tako delo potrebujejo spodbudno učno okolje in med elemente tega spada tudi sodelovalno učenje. Po Kaganu (1989) je sodelovalno učenje delo v majhnih skupinah. Pomembno je, da se vsak izmed vključenih zaveda svoje naloge in jo tudi opravi. Pri tem vsak učenec doseže svoj najboljši učinek učenja, pomaga pa tudi drugim v skupini, da dosežejo dobre rezultate. Namen sodelovalnega učenja je, strmeti k istemu cilju (pridobiti novo znanje, rešiti probleme itn.), se medsebojno podpirati in si pomagati.

Načela sodelovalnega učenja med učenci so: interakcija, pozitivna soodvisnost, odgovornost ter uporaba sodelovalnih veščin. Da bi bili pri tem uspešni, morajo učno situacijo sprejeti kot situacijo, pri kateri ni izbire in so ob njej vsi uspešni ali pa nihče. Naloga učitelja je, da jih spodbuja k upoštevanju načel ter usmerja v proces dela v skupini (Kagan, 1989).

Samovrednotenje in refleksija sta pomemben dela učenja. Po vsakem sodelovalnem učenju morajo učenci odgovoriti na vprašanja, kaj so se naučili, na kakšen način so se naučili, kaj jim je pomagalo pri učenju, kako uspešni so bili, kakšne aktivnosti so vplivale na dosego ciljev, kako lahko izboljšajo proces učenja (Kagan, 1989).

Pri analizi dela se učenci s pomočjo »pomembnih drugih« učijo, vrednotijo in primerjajo, tako spoznavajo sebe, sošolce ter ugotavljajo, kako jih vidijo drugi in kakšni si želijo biti in postati, na ta način so soustvarjalci dela (Kagan, 1989).

2.3.4 RAZISKOVANJE GIBANJA ZA ZDRAVJE

Nov koncept razširjenega programa (RaP) je Gibanje in zdravje za dobro psihično in fizično počutje, ki spodbuja učence k zdravemu življenjskemu slogu (ZRSŠ, 2018). V konceptu razširjenega programa so zapisane okvirne dejavnosti (tehnike za sproščanje in umirjanje, dejavnosti za boljšo vzdržljivost, ponazarjanje z gibom, spoznavanje slabih navad itn.) ter načela in cilji.

V ozadju koncepta razširjenega programa je sodobna strategija učenja in poučevanja ter vloga učitelja, ki ni le prenašalec znanja, temveč animator, moderator in organizator učnega okolja.

Tako se poklic učitelja lahko razvije v profesijo, s katero reflektira svoje delo ter spreminja prakso. Naloga učitelja pri delu je spodbujati ustvarjalnost, inovativnost in kreativnost sodelujočih, dokler učenci ne postanejo notranje motivirani za delo. Učne strategije, kot so odprti pouk, raziskovalni, problemski, projektni pouk, pouk s pomočjo računalnika, izkustveni, delovno usmerjeni pouk itn., ustrezajo sodobnemu načinu izobraževanja. Učenci, ki so deležni takšnih strategij, dokazano hitro napredujejo, imajo večjo uporabnost znanja ter trajnost usvojenega (Cencič, Cotič, Medved Udovič, 2008).

Učitelji smo zgled učencem in če je šola kot taka prostor, v katerem je pomembno zdravje posameznika, je to pozitiven model za učence ter jih spodbuja pri participaciji in dejavnostih,

(23)

- 9 -

namenjenih psihičnemu zdravju. Strokovni delavec mora skrbeti, da zagotovi spodbudno, zdravo psihosocialno in fizično okolje za razvoj in izobraževanje (ZRSŠ, 2003).

V magistrskem delu smo želeli preučiti, ali bodo učenci s projektom PLASOR v času podaljšanega bivanja oblikovali in izvedli aktivnosti na tak način, da bodo spoznali pomembnost zdrave prehrane, gibanja ter sprostitve za svoje dobro počutje.

3 CILJI RAZISKAVE

V skladu z raziskovalnim problemom so cilji magistrskega dela:

1. Analizirati napredke v znanju učencev o pomenu telesnega in duševnega zdravja za dobro počutje po koncu 5-mesečnega projekta.

2. Analizirati življenjski slog učencev pred izvedenimi dejavnostmi in po izvedenih dejavnostih projekta PLASOR.

3. Analizirati napredke učencev pri poznavanju ustreznih prehranjevalnih navad, uravnoteženih obrokov ter primernega ravnanja s hrano.

4 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

RV 1: Na kakšen način je projekt PLASOR spreminjal vključevanje učencev v gibalne/športne aktivnosti?

RV 2: Kakšne učinke je imelo oblikovanje projekta PLASOR na učencev način prehranjevanja?

RV 3: Na kakšen način so se pokazali učinki projekta PLASOR glede soočanja učencev s stresom?

5 RAZISKOVALNA METODA

V magistrskem delu smo uporabili empirični raziskovalni pristop – akcijsko raziskavo, ki je temeljila na kvalitativni raziskovalni paradigmi. Uporabljena je bila deskriptivna metoda pedagoškega raziskovanja.

5.1 VZOREC

Vzorec je bil priložnostni. Sestavljalo ga je 12 učencev 4. in 5. razreda, ki so bili vključeni v podaljšano bivanje na izbrani podružnični šoli v Sloveniji. V vzorec smo zajeli 6 fantov (50 %) in 6 deklet (50 %), starih od 9 do 11 let.

5.2 SPREMENLJIVKE

V vzorec spremenljivk smo zajeli dve vrsti spremenljivk, in sicer:

1. anketni vprašalnik, ki smo ga poimenovali MI-PGS in predstavlja merski inštrument za ugotavljanje prehranskih navad, gibalne aktivnosti in stopnje stresa učencev. Inštrument smo sestavili sami, učenci pa so ga reševali pred prvim akcijskim korakom ter po

(24)

- 10 -

zadnjem akcijskem koraku. Sestavljen je iz vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V prvem delu so vprašanja, ki so se navezovala na prehranske navade otrok, osrednji del vprašalnika je namenjen vprašanjem, s katerimi smo ugotavljali njihovo dnevno aktivnost, z zadnjim delom vprašalnika pa smo dobili odgovore otrok o zavedanju stresa ter njegovem premagovanju. Otroci so na vprašalnik odgovarjali na spletni strani Google Forms.

2. »PLASOR«. Gre za 5-mesečni projekt, kjer so učenci o zdravem načinu življenja s svojo participacijo, lastno aktivnostjo, soustvarjanjem in raziskovanjem pridobivali znanja ob različnih dejavnostih.

5.3 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV

Za preverjanje ozaveščenosti otrok o zdravem življenjskem slogu smo sestavili kratko spletno anketo. Z odgovori smo dobili vpogled o njihovi gibalni aktivnosti, prehranjevanju, času namenjenemu za sproščanje itn. Akcijska raziskava je potekala 5 mesecev.

Sledili smo ciljem in akcijskemu načrtu projekta. Upoštevali smo predloge in ideje otrok.

Zapisali smo sprotno in končno evalvacijo akcijskih korakov, pri refleksijah pa smo si pomagali z osebnimi dnevniškimi zapisi, s fotografijami in zapisi učencev.

Akcijsko raziskavo smo izvedli s tremi akcijskimi koraki.

5.3.1 PRVI AKCIJSKI KORAK

Prvi akcijski korak je predstavljal ugotavljanje stanja na področju izbranih dejavnikov zdravega načina življenja učencev četrtega in petega razreda osnovne šole.

S predhodnim večletnim nenačrtnim opazovanjem smo opazili spremembe v vedenju učencev, in sicer še posebej pri gibanju, prehranjevanju in stresu. Analizirali smo rezultate študij (Starc, 2019; Škof, Sember idr., 2016 – spremembe v gibanju, Kostanjevec, 2014, Gregorič, Belovič, 2016 – prehranjevanje otrok; Tušek, Jeriček Klanšček in Bajt, 2015 – soočanje s stresom) in ugotovili, da se učenci čedalje manj gibajo, se slabše prehranjujejo in stres doživljajo pogosteje.

Za analizo trenutnega stanja smo želeli preučiti, kakšne navade imajo učenci glede izbranih kazalnikov gibanja, prehrane in strategij soočanja s stresom, zato smo zanje sestavili anketni vprašalnik, ki so ga učenci reševali s programom Google Forms, Na vprašanja so učenci odgovarjali individualno. Skupne rezultate vprašalnika smo analizirali skupaj z učenci.

Ugotavljali smo, kaj bi lahko spremenili in na kakšen način.

5.3.2 DRUGI AKCIJSKI KORAK

Namen drugega akcijskega koraka je bil izvajanje projekta PLASOR. Ta projekt ni bil v začetku postavljen kot končni produkt, ampak predstavlja le ogrodje, znotraj katerega omogoča in spodbuja dinamično spreminjanje. Bistvo programa je zajeto v njegovi kratici, ki za vsakim

(25)

- 11 -

terminom predvideva lastno aktivnost in participacijo posameznika. Projekt PLASOR se je ves čas dinamično spreminjal skozi korake ugotovljenega in želenega stanja.

Začetek vpeljave je potekal z miselno nevihto. Ta nam je omogočila hitre predloge in ideje.

Učence smo spodbudili k razmišljanju o načinih gibanja, ki bi jih lahko realizirali. Ideje smo zapisovali na večji kos papirja in ga prilepili v razred na vidno mesto. Vsi predlogi niso bili organizacijsko izvedljivi, zato smo ves čas podajali kritične komentarje nanje in usmerjali učence k možni realizaciji in konkretizaciji. Nekaj težav se je pojavilo s predlogi aktivnosti o zdravi prehrani, zato so s pomočjo tabličnih računalnikov ter raznih knjig učenci našli aktivnosti, s katerimi smo širili znanje o zdravem prehranjevanju, povečali vnos sadja in zelenjave ter popili več vode.

Določene dejavnosti, namenjene sprostitvi, so učenci že poznali. Spodbudili smo jih k zapisu znanih in neznanih, izmišljenih, ki nas kljub temu lahko sprostijo. Za izvajanje dejavnosti je bila odločilna dobra organizacijska priprava.

Projekt PLASOR je trajal 5 mesecev v času podaljšanega bivanja.

Potek običajnega dne:

12.00 do 13.15 – izbira gibalne/športne dejavnosti (učenec je izbral in zapisal dnevne dejavnosti, nato je gibalno dejavnost vodil)

13.15 do 14.00 – dejavnosti o prehrani (delitev nalog, vodenje dejavnosti, pripomočki) 14.00 do 14.30 – sprostitvene tehnike (umiritev, dejavnost)

14.30 do 15.00 – pogovor, analiza dneva 5.3.3 TRETJI AKCIJSKI KORAK

Namen tretjega akcijskega koraka je bil preučiti učinek projekta PLASOR na izbrane dejavnike zdravega načina življenja. V ta namen smo ponovno anketirali učence z vprašalnikom MI-PGS.

Rezultate smo pokazali učencem in jih skupaj komentirali. Ugotovili smo, da so napredovali v znanju in spretnostih. Nato smo ugotavljali, v čem bi bilo smiselno spremeniti program PLASOR, da bi bili rezultati še boljši. Učenci so bili mnenja, da če bi bil tak način dela, kot je projekt PLASOR, naša stalnica, bi bili zagotovo tudi rezultati boljši. Prepričani so bili, da bi veliko bolj suvereno izvajali dejavnosti, intenzivneje iskali informacije, bili bi aktivnejši in bolj angažirani pri nadaljnjih izvajanjih dejavnosti, tako pa so se počutili nesamozavestno in s premalo znanja o dejavnostih, ki so jih vodili. Če bi bila to vsakdanja praksa, bi bili učenci kompetentnejši.

(26)

- 12 -

6 REZULTATI

Rezultate magistrskega dela predstavljamo v treh sklopih. V prvem sklopu predstavljamo projekt PLASOR po dnevih. V drugem delu predstavljamo učinke glede na posamezne odgovore v anketi. Podatke, ki smo jih pridobili, smo statistično analizirali s programom SPSS (Statistical Package for Social Sciences). Razlike v odgovorih ob prvem in drugem odgovarjanju smo ugotavljali s hi-kvadrat preizkusom, Kullbackovim preizkusom in Wilcoxon testom. Odprta vprašanja smo analizirali opisno. Na osnovi teh rezultatov smo dobili vpogled o uresničitvi zastavljenih ciljev. V tretjem sklopu predstavljamo skupne odgovore na raziskovalna vprašanja.

6.1 PRVI SKLOP REZULTATOV: PROJEKT PLASOR PO DNEVIH

V prvem sklopu rezultatov predstavljamo dinamiko projekta PLASOR. Rezultati so zapisani kot posnetek vsega dogajanja. Gre torej za zapis vsakega dne projekta posebej, iz katerega se lahko razbere, na kakšen način smo upoštevali participacijo, lastno aktivnost, soustvarjanje in raziskovanje gibanja za zdravje.

1. DAN: hitre žoge, zelenjavni obrazi, poslušanje glasbe

Po končanem pouku so učenci odnesli na igrišče žoge in se ogreli z vajami, ki jih je vodila učenka. Učence je razdelila z izštevanko na dve skupini ter jim dala navodila igre »hitre žoge«.

Igra je tekla hitro in dinamično. Nekaj težav so imeli s kondicijo, bili so kar utrujeni, zato so po dobre pol ure igro zaključili in odšli v razred. Nadaljevali smo s pogovorom o zdravi prehrani in o zelenjavi, kdo jo je in kdo je ne je. Zelenjavo (paradižnik, kumare, korenje, paprika, redkvica), ki smo jo dan prej naročili, so učenci dobili v šolski kuhinji. Oprano zelenjavo smo poljubno rezali in na krožnike sestavljali zelenjavne obraze. Nastale so zanimive pošasti,

»smejki«, vesoljci itn. Učenci, ki imajo radi zelenjavo, so jo jedli že med njenim rezanjem, tisti, ki pa jim ni zanjo, pa so ustvarjali z njo brez težav. Spodbujali smo jih, da bi jo poskusili. Le en učenec je ni poskusil, vsi ostali so jo jedli. Po tem je sledilo še sproščanje ob glasbi (Relax Music). Ulegli smo se na blazine in poslušali glasbo. Nekaj učencev ni moglo tiho poslušati glasbe. Spodbudili smo jih k umiritvi, a nam to ni najbolje uspelo. Po nekaj minutah smo z glasbo prekinili in za tisti dan zaključili.

2. DAN: vrv in različne nastavitve, solata s zeliščnim prelivom, masažna žogica

Tudi drugi dan smo se gibali na igrišču. Preskakovanje vrvi z različnimi višinami in ovirami je bilo zabavno. Še bolj zabavno je bilo, ko so se povezovali skupaj po dva, trije, štirje itn. Pri tem so se morali dogovarjati, biti kot skupina, paziti nase in na druge ter upoštevati vse, ne samo sebe. Najprej so imeli nekaj težav, večkrat ko so ponovili, bolj utečeno je šlo. Po slabi uri gibanja, preskakovanja vrvi so se odpravili v razred, kjer so si pripravili zdravo malico. Oprali so liste zelene solate in jo zrezali na manjše dele. Nekaj učencev je opralo peteršilj in ga narezalo na drobno, nekaj jih je olupilo in narezalo česen. Ob delu so komentirali, da smrdi, da česen peče, da peteršilja ne marajo, drugi so govorili, da bo to zares dobra solata. Ko je bilo vse pripravljeno, so peteršilj in česen vmešali v jogurt, tako so dobili polivko. To so prelili po solati,

(27)

- 13 -

premešali in postregli v skodelice za solato. En učenec ni želel solate, vsi drugi so jo dobili.

Dva učenca sta jo zgolj poskusila, a nad jedjo nista bila navdušena (»solata je, kot bi jedla travo«), medtem ko so jo ostali poskusili in tudi pojedli. Ugotovili smo, da solata nima nekega pretiranega okusa, da smo največ okusa pridobili s polivko, ki nam je bila všeč. Za sprostitev so bili ta dan v sedečem položaju. Vsak si je vzel eno masažno žogico. Z njo so potovali od vrha glave po vratu do ramen, po prsnem košu, trebuhu do leve in desne noge in zaključili pri stopalih. Tam so se na pobudo učencev z masažno žogico masirali malo dlje. Ko so ugotovili, da je dovolj, so z masažo končali. Tokrat ni nihče dajal občutka, da se dolgočasi in da mu ni do masaže.

3. DAN: vožnja s skiroji, zelenjavni zmešanček, dihanje

Že dan prej, ko smo izžrebali listek, smo videli, da sledi vožnja s skiroji. Tako so naslednji dan pripeljali v šolo skiroje in čelado. Neučakani so ogrevanje izpustili, kljub temu pa so postavili navodila in pravila. Nekaj časa so se vozili in pri tem so se dobro počutili, kmalu pa so nekateri pokazali, da je to zanje premalo. Učenci (fantje) so na igrišče prinesli vse, kar so našli v okolici šole (deske, zabojček, veje, avtomobilske gume, kamenje), deklicam je bila vožnja dovolj.

Nastal je zelo zanimiv poligon čez celo igrišče. Tudi deklice, ki si najprej niso upale na poligon, so ga kasneje preizkusile. Najzanimivejši se jim je zdel naravni hrib iz zemlje, na katerega so položili deske in se z zaletom pognali s skiroji po igrišču. Tudi ostale ovire in poti so se jim zdele zanimive. Na poligonu so bili več kot uro. S težavo so se odpravili na malico. Danes so pripravili zelenjavni zmešanček. Tudi tokrat je bil en učenec, ki ga vsekakor ni želel poskusiti, bil pa je pripravljen pomagati pri njegovi pripravi. Korenje in kumare so olupili ter narezali na manjše koščke. V posodo za zmešančka so dali korenje, kumaro, špinačo, pest jagodičevja ter zalili s skodelico vode in zmešali. Učenci so že med pripravo imeli pomisleke o napitku, tudi njihova neverbalna komunikacija ni bila spodbudna. Ko so bile vse sestavine zmešane, so zmešanček nalili v skodelice in kdor je želel, ga je tudi poizkusil. Le en učenec ga ni poizkusil, tako kot je povedal že na začetku priprave, dvema se ni zdel dober, drugi nismo imeli pripomb in so vsega popili. Ugotovili so, da če ne razmišljamo o tem, kaj so dali v zmešančka, je ta zelo dober. Za sprostitev so se posvetili dihanju. Navodilo je bilo, da se uležejo na blazine, umirio, zapremjo oči, kdor to želi, ter roke položijo na trebuh. Ob globokem vdihu so stisnili trebuh globoko noter in ob izdihu so ga napihnili kot balon. To so zavestno ponovili petkrat. Najprej se je zdelo to težko, zato je motivacija za zavestno dihanje hitro pojenjala. S spodbujanjem k zaznavanju svojih občutkov ter pravilne tehnike dihanja so končali zadovoljni. Tudi tukaj so spoznali, da za pravilno dihanje potrebujejo čas in koncentracijo ter da se je tudi za to potrebno potruditi.

4. DAN: dvigovanje uteži, zdrav sendvič, poslušanje pravljice

Včasih se nam zdi, da ni dovolj aktivnosti namenjenih »fantom«, zato so med predloge dali tudi dvigovanje uteži. Ker uteži v šoli nimamo, so si jih izposodili iz bližnjega športnega društva.

To je bilo nekaj čisto novega. Uteži so že same po sebi zanimive. Kot vsakič, so se pogovorili o utežeh, njihovi primernosti, pravilni uporabi itn. O tem nekateri niso nič vedeli, drugi malo, tretji veliko (od staršev). Vaje so si sproti izmišljali. Nekatere učenke so se prenaglile in nato

(28)

- 14 -

med vadbo zamenjale uteži za lažje, učenci pa so med vadbo ponosno zamenjali uteži za težje.

Opaziti je bilo, da čeprav je bilo z določeno utežjo vaja težka, so fantje vztrajali do konca.

Ponosno so kazali svojo moč in zmogljivost. Kasneje so uteži uporabili še za poligon, jih preskakovali, tekli okrog njih, jih prenašali itn. Idej je bilo ogromno in zanimivo je to, da so jih lahko uporabili na različne načine. Malico so pripravili zunaj. Zanjo so uporabili zeleno solato, paradižnik, papriko, zelenje peteršilja ter sir. Zelenjavo so oprali ter narezali. Na list solate so dali vse sestavine in zavili. Zdrav sendvič je bil zelo dober in osvežilen. Nekateri so si naredili tudi dva sendviča ali tri sendviče. Tokrat je učenec, ki do sedaj ni želel poskusiti zelenjave, sam naredil prirejen sendvič. Vzel je solato in vanjo dal le paradižnik in sir. To se mu je zdelo dobro in ga je pojedel. Vse nas je presenetil. Ker so bili že ves čas zunaj, so tudi sproščanje izvedli zunaj. Učenci so se ulegli kar na asfalt (topel zaradi sonca) našega igrišča in s telesi vili kačo.

Zaprli so oči, kdor je želel, in prisluhnili pravljici, ki jo je pripovedoval en učenec (Janko in Metka). Ko je nehal pripovedovati, so tako ostali še nekaj minut in za današnji dan končali.

5. DAN: različne zvrsti plesa (fortnite, kavbojska polka, jazz balet), sadni zmešanček, vizualizacija

Tokratni izbor dejavnosti je pripadal učenki, ki že nekaj let pleše. Že pri pisanju listov z dejavnostmi so naleteli na težavo, saj se je fantom ples zdel brez pomena, dekleta pa so bila nad idejo navdušena. Ker je imel vsak učenec nalogo, da ko so njegove dejavnosti na vrsti, mora to izpeljati zanimivo za fante in dekleta, je ta dan ta učenka prinesla na listu napisane glasbene želje učencev. Tako so prižgali računalnik in pričeli s predvajanjem glasbe. Predvajali so prav vse glasbene želje in ob njih plesali. Najprej so se nenamensko razdelili na ples za dekleta in ples za fante, kasneje so vsi plesali, se razgibali, naučili novih korakov, predvsem pa smejali.

Utrujeni od plesa so ob umirjeni glasbi pripravili sadni zmešanček. Olupili so banane, jabolka in očistili jagode. Že med rezanjem je nekaj učencev tarnalo, da so lačni, kljub temu so se dogovorili, da počakajo in delo dokončajo. Vse so narezali na manjše koščke, nato pa dali v mikser in dolili nekaj vode. Tako so zmešali »sadni zmešanček«. Tokrat se nihče ni branil, da ne bi poskusil oziroma popil, kar so pripravili. Vsi so zmešanček popili in bili nad njim navdušeni. Pravzaprav so ugotovili, da so se dejansko kar posladkali z njim. Utrujeni, siti in zadovoljni so nadaljevali še z umirjanjem. Vodena vizualizacija (Menih in Srebot, 1993) je bila kratka, popeljala jih je na travnik. Tudi zares so odšli ven na travnik. Ulegli so se na blazine ter prisluhnili vizualizaciji. Menim, da so bili vsi popolnoma tiho in mogoče so se prvič res umirili.

(29)

- 15 -

6. DAN: igra “čebula”, sadne palčke z modelčki, meditacija

Učenka je prinesla že narejeno »čebulo«. Okrog zmečkanega papirja je zavijala liste z napisanimi nalogami. Odšli smo na travnik in pričeli z igro. Učenka je prva lovila in tisti, ki je bil ujet, je odvil sloj »čebule«, naredil napisano nalogo in nato lovil naprej. Naloge so bile v povezavi z gibanjem (po kotali se s hriba navzdol; skači: po eni nogi, sonožno; gibaj se kot:

kača; skači kot žaba; naredi: preval naprej, nazaj, stojo, most, počepe, sklece; teci vzvratno) in učencem zelo všeč. Igro smo začeli tako, kot je bilo mišljeno, nekje na sredini te pa je učenec, čeprav ni bil ujet, pričel z izvajanjem naloge. Dogovorili smo se, da to igro končamo tako, kot smo si jo zamislili, naslednjo igro pa lahko sodelujejo pri opravljanju nalog vsi, ki to želijo.

Tako smo igro končali in začeli s prirejenimi pravili. Z lovljenjem je pričela izšteta učenka, ujeti učenec pa si je moral izmisliti nalogo, ki so jo opravili vsi. Tudi tokrat so izbirali naloge, povezane z gibanjem, ki niso smele ponavljati prejšnje igre. Tako so: zelo hitro tekli z enega dela igrišča na drugi del, splezali na bližnje drevo do prve veje, lahko tudi višje, v leže poganjali kolo, vzdržali pol minute »desko«, se zadenjsko po vseh štirih lovili, kotalili navzgor po hribu, žonglirali s kamenčki, hodili s palicami na prstu, tekli po prstih in po petah ter tekli po hribu navzdol. Dva učenca nista vedela, kakšno nalogo bi lahko dala, pa so ujeli drugega in z igro nadaljevali. S prirejeno igro so bili vsi zadovoljni, izkazalo pa se je, da nekateri učenci določenih gibalnih dejavnosti niso uspeli narediti in so bili pri tem vidno razočarani. Ker je namen, da se gibajo in imajo ob tem dobro, smo za tiste učenci dali še eno nalogo na izbiro.

Tako so se vsi gibali in imeli dobro. Po prihodu v razred so pripravili sadje za sadna nabodala.

Tudi tokrat so olupili banane, jabolka, lubenico in melono ter oprali grozdje. Vse sadje so pripravili za rezanje z modeli za peko piškotov, pustili so le grozdne jagode. Vsak učenec si je izbral dva modela ter z njima rezal sadje. Bilo je zelo mamljivo, pa vendar so se že nekako navadili, da počakajo na končne rezultate našega dela. Nastala so barvno, modelno in okusno zanimiva nabodala. Kar nekaj so jih naredili in tudi tokrat vse pojedli. V učilnici so se usedli na mesto, kjer so se najbolje počutili. Prisluhnili so meditaciji po računalniku. Nekaj časa so potrpežljivo sedeli in poslušali, kmalu pa so začeli pogledovati sem ter tja, se smehljati in vidno kazali naveličanost. Ustavili smo predvajanje in z meditacijo zaključili.

7. DAN: sestavljanje poligona iz palčk in uporaba, prehranska piramida, masaža prijatelja V mesecu decembru so dobili plastične palčke, s katerimi lahko konstruirajo. Z njimi ves čas kaj gradijo. Ideja v miselni nevihti je bila tudi, da gradijo s palčkami, nato so to priredili v dejavnost: poligon iz palčk. Fantje so se lotili večjih pripomočkov, dekleta pa manjših. Ko so nekaj pripomočkov imeli že zgrajenih, je nastal problem pri pomanjkanju materiala. Učenci so si še nekaj zadnjih kosov prilastili in tako je ena skupina ostala brez materiala. Da se ne bi zanetil prepir, so se dogovorili, da material razdelijo pravično, na pol. Tako so lahko ustvarjali naprej. Poligon je bil krajši, kot so sicer vajeni, po drugi strani pa »njihov« in funkcionalen.

Zanj so naredili ovire za plazenje (polokrogli tunel), preskoke (ovire), mrežo za poskoke in palice. Komaj so čakali, da ga uporabijo. V vrsti so si sledili eden za drugim in preizkušali njegovo uporabo. Mnenje dveh učencev po prvem krogu uporabe poligona so upoštevali in zamenjali postavitev. Izkazala se je za boljšo izvedbo. Po nekaj krogih so zopet ugotovili, da bi bilo dobro še nekaj premikov v poligonu. Tako so razporedili poligon, da so kar najbolj

(30)

- 16 -

izkoristili telesne zmogljivosti, bili so hitri, agilni in bilo je manj čakanja na vrsto. Utrujeni o se odpravili v učilnico. Ogledali so si 3D-prehransko piramido. Opazili so, da je pet skupin živil ter jih poimenovali. Ogledali so si, katere sodijo v določeno skupino in iskali vzroke za to umestitev. Z nekaj živili so imeli težave, saj bi jih uvrstili drugam, tu pa so si pomagali s spletnimi stranmi, prehranskimi kartami in knjigami (Kostanjevec, 2016). Tako so našli vsa živila, za katera so bili v dvomih, in jih pravilno razvrstili. Po opravljenem delu so se odpravili v gozd in tam izpeljali masažo. Sedli so na tla in prisluhnili. Z rokami smo zavestno potovali po delih telesa in tako ugotavljali, kaj jim predstavila prijetno in kaj neprijetno izkušnjo. Po končani samomasaži so bili enotnega mnenja, da jim vse ugaja, če poteka na prijeten način, če nismo preveč grobi, a tudi ne preveč nežni, ker to tudi ni prijetno, saj lahko žgečka.

8. DAN: pohod, igra prehranske karte, poslušanje zvokov okrog nas

Ta dan smo se odpravili v gozd. S seboj smo vzeli steklenice z vodo. Trije učenci nad pohodom niso bili najbolj navdušeni; spodbudili so jih s spodbudnimi besedami. Veliko večjega navdušenja niso dosegli, uspelo pa je, da so se pridružili. Hodili so dobro in nekako običajno, bi lahko rekli. Tisti najhitrejši so bili spredaj, na sredini so bili tisti »povprečneži«, ki so si vzeli čas za pogovor in opazovanje, zadnji pa so bili tisti trije, ki niso imeli volje za pohod. Kljub pogovorom, spodbudam, pohvalam so vztrajali pri svojem malodušju. V nekem delu gozda je hiška z mizo in klopmi. Po pol ure hoje so prispeli do tja. Okolica te hiške je zelo zanimiva.

Okrog nje je veliko hlodov, nižjih dreves, dve leseni gugalnici ter lesena obešala. V njeni okolici so se kar razgubili, prav vsak je našel kaj zanimivega, tudi »tisti trije«. Čas za odhod se je kar zavlekel, saj jim ni bilo prav nič do vrnitve k šoli. Pa vendar so se vrnili in si obljubili, da se tja še vrnejo. Pred šolo so si na igrišču razdelili prehranske karte in ugotavljali, kaj na njih piše in kaj karte predstavljajo. Ugotovili so, da se razlikujejo po barvnih robovih (skupine živil), semafor (profil živila) ter hranilna in energijska vrednost. Zatem so jih razdelili glede na barvne robove, poimenovali skupine živil ter posamezna živila. Nekaterih imen niso vsi poznali. Na predlog učenca so se igrali igro (podobna kot igra »vojna«) s kartami. Vsak je imel enako število kart v roki, in sicer obrnjene navzdol, tako da jih sam in niti drugi niso videli. Učenec, ki je igro predlagal, je obrnil svojo karto in rekel: »Čokoladni namaz.« Izbral je eno skupino: ogljikovi hidrati – 63,0 g. Tako so vsi ostali obrnili na pravo stran zgornjo karto in povedali, katero živilo imajo in koliko ogljikovih hidratov ima. Tisti, ki ima največje število OH, tisti dobi vse te prebrane karte. Najprej niso vedeli, kaj in katero živilo vsebuje največ določene sestavine, po nekaj krogih igre pa so to že ugotovili in tako so hitro ostali brez kart in dobili zmagovalca. Po končani igri so odšli na travnik ob rob gozda. Ulegli so se na tla in prisluhnili zvokom iz narave.

Najprej se niso mogli zbrati in poslušati, kasneje so se umirili, zaprli oči in prisluhnili. Tako so obstali nekaj sekund in v večini slišali le eno ptico, ena učenka je slišala še muco, ki je mijavkala, in žogo na šolskem igrišču. Ponovno so prisluhnili zvokom, in sicer za dlje časa. Res so bili mirni in tiho. Ugotovili so, da je okrog njih polno glasov, ki jih nezavedno ne slišijo. Če si želijo in so tiho ter se ukvarjajo samo s tistim, kar je njihova naloga, torej selektivno, se okrog njih sliši veliko zvokov. Tako so slišali nekoga iz gozda, ki je žagal, mijavkanje, lajanje, žogo, glasove otrok, zvok kot zabijanje žebljev, ptičje petje, mrčes in ročno uro sošolca, ki tiktaka.

(31)

- 17 -

9. DAN: sestavljanje prehranske piramide v naravi, prehranska piramida, vodena vizualizacija

Tega dne so se odpravili v bližnji gozd. Pogovarjali so se o zdravi prehrani. Skupaj so ugotavljali, kaj je na dnu piramide (žito in žitni izdelki; 14) in kako se vrstijo druge skupine živil ter česa in koliko enot pojesti v dnevu (sadje; 2–4 in zelenjava; 3–5 , mleko in mlečni izdelki; 3, meso, ribe in zamenjave; 4 in živila z veliko maščob in sladkorja; 11). Naredili so prehransko piramido. Na tla se je na vse štiri postavilo pet učencev, ti so predstavljali žita in žitne izdelke, nanje so se razporedili štirje učenci, ti so predstavljali sadje in zelenjavo, nanje sta se postavila še dva učenca, ki sta bila predstavnika mleka in mlečnih izdelkov ter mesa, rib in zamenjave, na vrhu pa je bil en učenec. Ta najmanjši delež predstavlja, sladkor in maščobe.

Preden je piramida uspela in obstala, se je kar nekajkrat »zrušila«. Ugotovili so, da za ravnovesje potrebujemo prav vse skupine živil v pravih merilih. Ob prihodu nazaj v šolo so izbrali različne revije in pripravili velik bel papir. Pogovarjali so se o prehranski piramidi.

Zanimalo jih je, kaj o njej pravzaprav že vedo. Po pogovoru so pričeli z delom. Razdelili so se v štiri skupine tako kot v gozdu. Prva skupina so bili žita in žitni izdelki, druga sadje in zelenjava, tretja mlečni izdelki ter meso, ribe in zamenjava ter četrta sladkor in maščobe. Vsaka skupina je iskala svoje skupine živil, jih izrezala iz reklam in pripravila za lepljenje na bel papir.

Ko so večino pripravili, so se pogovorili, kako bodo tisto, kar so praktično zgradili v gozdu, naredili sedaj še tukaj na papirju. Ena učenka iz skupine sadja in zelenjave je pričela z lepljenjem spodaj na belem papirju. Opazil jo je en učenec in ji po nekaj prilepljenih živilih preprečil nadaljevanje. Učenka je bila prepričana, da ima prav, zato ga ni upoštevala in je z delom želela nadaljevati. Vsi ostali so spremljali ta nesporazum in kasneje vsi sodelovali pri njegovem razreševanju. Učenka ima sladkorno bolezen tipa 1 in večina ljudi okrog nje ji govori, naj je manj drugih živil ter največ zelenjave in sadja. Znašli so se v precepu. Po skupnem razglabljanju in iskanju rešitev z različno literaturo ter po spletu so na koncu ugotovili, da morajo vsi večji obroki vsebovati ogljikove hidrate, sadje in zelenjavo ter meso. Uravnoteženi krožniki vsebujejo 2/5 priloge (žita, krompir), 2/5 zelenjave, 1/5 mesa ter poleg krožnika glavne jedi tudi skledo solate, košček polnozrnatega kruha ter sadje. Res sta zelo pomembna zelenjava in sadje, a zaužili naj bi več žit in žitnih izdelkov kot sadja in zelenjave. Z lepljenjem so nadaljevali in prehransko piramido sestavili pravilno. V razredu so jo obesili na vidno mesto.

Vodeno vizualizacijo so izvedli na prostem. Na igrišču so se razporedili, kakor je kdo želel in se ulegli na blazine. Brana vodena vizualizacija (Jeromen, Kajtna, 2008) je bila uspešna. Do konca so bili tiho, umirjeni in sproščeni. Po prebrani vodeni vizualizaciji so imeli občutek, da bi lahko kar zaspali. Kljub spodbudi k odprtju oči in k temu, da vstanejo, se kar nekaj časa niso zganili. Če jih čas ne bi preganjal, bi lahko kar tako nadaljevali.

10. DAN: tek do gozda, določanje zdrave hrane s pomočjo tabličnih računalnikov, poslušanje ptic

Tek do gozda ni bil preveč zahteven. Tekli so počasi in nihče se ni pritoževal. Ves čas so se smejali učencem spredaj, ki jim tek ni predstavljal napora; tako so ves čas skrbeli za smešne prigode. V gozdu so spili nekaj vode in se odpravili nazaj proti šoli. Tek nazaj proti šoli se je nekaterim zdel težaven, saj so tekli po klancu navzgor. Ena učenka je s težavo tekla, zato so

(32)

- 18 -

tisti, ki so lahko tekli, tekli naprej, ostali pa so pot nadaljevali peš. Po vrnitvi v učilnice so vzeli tablične računalnike in si naložili spletno stran Veš, kaj ješ. Embalaže prigrizkov so razporedili po učilnici. Vsak učenec je najprej »skeniral« embalažo svoje najljubše hrane. Zaslišali so se razni vzkliki, pa smeh in različna zgražanja (o groza, a toliko, vse rdeče …). Ugotavljali so, da ima večina priboljškov na semaforju vse rdeče pike (redko uživaj), veliko hrane, ki jo uživajo, preveč soli, preveč ogljikovih hidratov ali pa maščob. Poskusili so tudi z zdravimi prigrizki (kruhki Chrispy, koruzni vaflji s temno čokolado, bio bonboni, pecivo slajeno s sladili itn.) ter ugotovili, da imajo tudi ti vsaj eno, če ne že dveh rdečih pik ter rumeno piko (ne uživaj prepogosto) in seveda tudi zeleno (pogosto uživaj). Kot izziv so želeli poiskati izdelek, ki ima vse (4) pike obarvano zeleno, zato so odšli tudi v kuhinjo in v druge učilnice ter slikali, skenirali veliko artiklov, a z vsemi zelenimi pikami ga niso našli. Nad aplikacijo so bili navdušeni in odločili so se, da si jo naložimo tudi v mobilnike ter iščejo »zeleni« artikel tudi doma. Sproščali so se danes v učilnici. Vsak si je izbral mesto, kamor se je usedel, umiril in zaprl oči. Prisluhnili so le pticam. Ker so v okolici šole travnik, vrtovi in gozd, je tudi veliko ptic. Osredotočili so se na njihovo čivkanje. Nekaj minut so jim popolnoma prisluhnili, kasneje pa ugotavljali, koliko različnih ptic so slišali. Pogledali so si posnetek o oglašanju ptic in z njegovo pomočjo spoznali, da je prevladoval vrabec, slišali pa so tudi kosa in taščico.

11. DAN: naravni poligon v gozdu, spoznavanje sadežev, rastlin v gozdu, s pomočjo čutil prisluhnemo in tipamo drevesa

Vreme je bilo kot naročeno za odhod v gozd. Do predela, kjer je razgiban teren, so imeli zgolj 20 minut hoje. Ko so prišli do cilja, so si ogledali okolico ter kaj nam narava nudi. Pričeli so s postavljanjem naravnega poligona. Zanj so uporabili veje (hitra lestev), razžagana drva (uteži in premiki), hlodi (hoja čez), breg (tek navzgor), drevesa (slalom – tek med njimi) ter skok čez oviro, na oviro in skok v daljino. Tokrat so bili z njim zelo zadovoljni, saj ni bilo nič čakanja.

Tekli in hodili ter so izvajali naloge eden za drugim, pri čemer ni bilo čakanja. Ko so šli čez poligon tretjič, so nekateri že potrebovali počitek, medtem ko so drugi nadaljevali. Učenci so si pri utežeh izbrali še težje, najprej so bili uspešni, po ponovitvi pa so raje izbrali zopet lažje, saj so vedeli, da so z lažjimi tudi hitrejši. Ko so končali s poligonom, so se pogovarjali o gozdnih rastlinah ter sadežih. Učenci so jih našteli nekaj (gobe, jagode, borovnice, kostanj, divja češnja, pljučnik, čemaž, koprive, maline itn.), nato so jih šli nabirat. Našli so gozdne jagode, pljučnik (navadni pljučnik) ter koprive (škrlatno rdeča mrtva kopriva). Vse nabrano so dali v pleteno košaro. Drevesa so uporabili že pri gibanju, tokrat pa za sprostitev. Vsak si je izbral eno deblo drevesa v okolici, kjer so bili. Ko so našli vsak svojega, so ga skušali objeti. Nekaterim to ni uspelo, zato so ga objeli le toliko, kot so ga lahko. Nanje so prislonili glavo in ušesa. Prisluhnili so. Uživali so v tišini in miru sredi gozda. En učenec je dejal, da mu drevo šepeta, seveda so se z njim vsi strinjali, zato so v takem položaju ostali še nekaj minut in poslušali zgodbo do konca.

Vzeli so košaro in se odpravili nazaj v šolo.

12. DAN: “tri v vrsto”, gozdne rastline, sproščanje v razredu

Tokrat so v gozdu z naravnimi materiali pripravili igro »križci in krožci«. Razdelili so se v dve skupini. Vsaka skupina je poiskala tri vidne predmete (storži, kamni), nato pa so skupaj naredili

(33)

- 19 -

mrežo iz šopov trave. Približno osem metrov od mreže so naredili iz šopov trave tudi štartno črto. Igra se je začela. Ena skupina učencev je prvič hitro zmagala, kasneje pa je bilo bolj napeto in je trajalo dlje časa. Med seboj so se spodbujali, navijali, dajali namige, kam odložiti predmet in kako priti do zmage. Igro so tolikokrat ponovili, da so morali vmes narediti nove črte iz travnih šopov. Po povratku v razred so z literaturo (s knjigami in spletom) poiskali informacije o gozdnih jagodah, pljučniku in koprivi. Odločili so se, da rastline posušimo in jih uporabimo za čaj. Ker bi sušenje trajalo nekaj časa, so si prve skodelice privoščili kar iz sveže koprive in svežega pljučnika. Koprivni čaj je bil zelo temen in zanimivega kislega okusa, medtem ko pljučnik nekega izrazitega, določenega okusa ni dal. Vsi so poizkusili oba, ki sta se jim zdela kar v redu, čeprav po večini raje pijejo sadne okuse, a se jim ni zdelo smiselno skuhati čaja iz gozdnih jagod, raje so jih pojedli kar sveže. Te so bile zelo dobre. Čuječnost (Unger Arlene, 2019) je bila nekaj novega za njih. Učenci so na vdih počepnili in izdih vstali, to so počeli pol minute. Nato so sedli, zaprli oči in položili roko na srce. Z besedami so se spodbujali k prepoznavanju občutka bitja srca. Pri tem so bili učenci zelo nestrpni in glasni. Še enkrat je učenka povedala, kakšna je naloga. Tokrat je bila tišina in po končani vaji so učenci povedali, da jim je srce močno bilo. Najprej sploh niso zaznali bitja srca, kasneje je bilo tako glasno, da drugega niso slišali, predvsem pa so se zavedali, da je potrebno vložiti nekaj truda, strpnosti, da jim naloga, ki je pred njimi, uspe.

13. DAN: “oviratlon”, sajenje in sejanje zelenjave, joga

Tokrat so naredili oviratlon na travniku ob naši šoli. Sestavljen je bil iz desetih ovir, nekatere stvari na igrišču so uporabili za ovire, poleg tistih, ki so jih postavili še sami. Oviratlon je imel plezalno steno, čez katero so učenci splezali na drugo stran ter prehodili zibajoče lesene deske, nato so zlezli skozi predor (valj) ter splezali čez kup peska. Plazili so se pod krošnjami ves del gozdička ter nadaljevali s plezalno mrežo, spustom po travnatem toboganu, tekli so čez pnevmatike, čez hrib in zaključili na asfaltnem igrišču s preskakovanjem lesenih debel. Učenci so bili razdeljeni na dve skupini. Skupini je določil učenec, ki je predlagal dejavnosti za ta dan.

Na začetku je bilo slišati nekaj pritožb med učenci, da skupini nista enakopravni, da to ni pravično, a so se hitro dogovorili, da drugi krog naredijo novi skupini. Tekmovali so vzporedno in pot je bila ravno prav težavna. Za učenko, ki kljub svojim slabšim gibalnim sposobnostim vedno rada sodeluje, so tokrat nalogo poenostavili in tako je tudi ona ponosno prišla do konca.

Oviratlon jim je bil zelo všeč, zato so ga ponovili še enkrat na tekmovalen način, kasneje pa so ga uporabljali na način, kot so hoteli. Še vedno so začeli pri startu in končali na cilju, le da niso več tekmovali med seboj. V bistvu so bolj uživali pri premagovanju ovir, kot tekmovali med seboj. V učilnici so na tabličnih računalnikih pogledali, kakšen vrt bi imeli ter kaj bi lahko sadili in sejali. Bili so enakega mnenja, da sadijo in sejejo tisto, kar bodo lahko pred koncem šolskega leta tudi jedli in uporabili. Za sadike in semena so poklicali bližnjo vrtnarijo in se pozanimali, kaj bi lahko dobili v tem času oziroma ali imajo to, kar želijo. Lastnik vrtnarije jim je zatrdil, da imajo vse želeno in da nam vse, kar potrebujejo za šolski vrt, tudi podari. Nad tem so bili vsi navdušeni. Odpravili so se ven ob šolo, kjer so imeli podolgovat prostor zemlje, si ga ogledali in naredili načrt. Razdelili so ga na dva dela, dekliški in fantovski, ter pričeli z urejanjem.

Nabrali so kamenje v okolici in ga polagali za označitev in dekoracijo vrta. Fantje so bili pri tem nekoliko bolj zavzeti in domiselni kot dekleta, ta pa so za njimi veselo ponavljale. Jogo so