ORGANI UNIVERZE V LJUBLJANI

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI

Kongresni trg 12

Tel.: h.c. (01) 2418-500 Fax: (01) 2418-660 Tradicije najstarejših evropskih univerz segajo daleč

nazaj, zelo pogosto v srednji vek ali vsaj na prag novega.

Tudi začetki visokega šolstva v Ljubljani segajo v konec šestnajstega stoletja, vendar je bila Univerza v Ljubljani ustanovljena šele leta 1919. Oseminosemdeset let v življenju univerze ni posebno dolga doba, kljub temu pa se Univerza v Ljubljani po svojih dosežkih na nekaterih znanstvenoraziskovalnih področjih lahko postavi ob bok uglednejšim evropskim kolegicam. Naša univerza je ponosna na številne, danes že uveljavljene strokovnjake, ki so končali visokošolski študij pri nas.

Možnosti različnih vrst študija so se danes izredno pove- čale, saj je v Univerzo združenih 22 fakultet, 3 umetni- ške akademije in 1 visoka šola. Na Univerzi v Ljubljani bo v študijskem letu 2007/2008 študiralo več kot 50.000 študentov. V prvem letniku je bilo razpisanih 14270 vpisnih mest (8725 na univerzitetnih ter 5545 na visoko strokovnih študijskih programih, od tega 10888 mest za redni in 3382 za izredni študij).

Leta 2006 je diplomiralo 5836 študentov - 4041 na univerzitetni stopnji in 1795 na visoko strokovni.

Univerza v Ljubljani ima tudi pester izbor podiplomskega oziroma specialističnega, magistrskega in doktorske- ga študija. V študijskem letu 2007/2008 je na Univerzi razpisanih 29 smeri specialističnega in 125 smeri magistrskega študija ter univerzitetni podiplomski študiji Biomedicina, Statistika in Varstvo okolja. Univerzitetni podiplomski študij Biomedicina obsega naslednja po- dročja: biokemijo in molekularno biologijo, farmacijo, klinično biokemijo, medicino, stomatologijo, mikrobio- logijo in veterinarsko medicino; univerzitetni podiplomski študij Statistika obsega module: biostatistiko, druž- boslovno statistiko, matematično statistiko in uradno statistiko, Varstvo okolja pa naslednja predmetna področja:

naravoslovje, tehniko, biotehniko, medicino ter družbo- slovje in humanistiko.

V študijskem letu 2007/2008 so univerzitetne in visoko- šolske strokovne študijske programe, prenovljene po na- čelih bolonjske deklaracije, razpisale Biotehniška fakulteta, Ekonomska fakulteta, Fakulteta za družbene vede, Fakulteta za upravo, Filozofska fakulteta - Oddelek za prevajalstvo in Oddelek za bibliotekarstvo ter Nara- voslovnotehniška fakulteta - Oddelek za tekstilstvo. Gre za študijske programe prve (univerzitetni, visokošolski strokovni) stopnje, ki obsegajo 180 do 240 kreditnih točk in trajajo 3 do 4 leta ter študijske programe druge

čni management na Ekonomski fakulteti, Management v upravi na Fakulteti za upravo, Zgodovina jugovzhod- ne Evrope na Filozofski fakulteti ter skupni doktorski študij 3. stopnje Biomedicina, ki je skupni univerzitetni program.

V letu 2006 je na Univerzi v Ljubljani magistriralo 728 študentov, doktoriralo je 327, specializiralo pa 234.

Za tuje študente je gotovo zanimiv podatek, da je v aka- demskem letu vpisanih povprečno 500 tujih študentov.

Izpit iz slovenskega jezika morajo tuji študentje pravilo- ma opraviti najkasneje do vpisa v drugi letnik dodiplomskega študija..

Akademsko leto se prične 1. oktobra, konča pa 30.

septembra naslednje leto.

Na Univerzi v Ljubljani je bilo v letu 2006 zaposlenih 5678 delavcev, od tega 1285 visokošolskih učiteljev, 1217 visokošolskih sodelavcev, 498 mladih raziskovalcev in 1003 zaposlenih na spremljajočih delovnih mestih.

Veliko naših znanstvenikov in podiplomskih študentov je vključenih v razne nove oblike mednarodnega sodelovanja in izmenjav.

Visokošolska diploma Univerze v Ljubljani je priznana na mnogih uglednih univerzah v svetu. To je pomemben podatek za vse, ki želijo podiplomski študij ali speci- alizacijo nadaljevati v tujini.

Za lažji pretok v EU prejemajo diplomanti ob diplomi tudi prilogo k diplomi (diploma suplement), iz katere so razvidni vsi podatki o diplomantu in študijskem programu, ki ga je končal.

Mednarodna dejavnost Univerze v Ljubljani je usmerje- na na znanstveno sodelovanje z univerzami, s katerimi imamo podpisane pogodbe o sodelovanju. Te predvide- vajo predvsem izmenjavo univerzitetnih profesorjev in asistentov, sodelovanje pri znanstvenih raziskavah, izmenjavo znanstvene literature in izmenjavo študentskih skupin. Naša univerza ima sklenjene pogodbe s števil- nimi univerzami v tujini. Te letno predvidijo določeno število dni, ki so na voljo našim učiteljem in študentom za delo na tuji univerzi, pri nas pa se v enakem obsegu izpopolnjujejo učitelji in študenti s teh univerz.

Če informacije v tej publikaciji niso zajele vsega, kar ste želeli vedeti o Univerzi v Ljubljani, nas obiščite ali pokličite po telefonu. Sodelavci, ki se ukvarjajo s štu- dentsko problematiko oz. z vzgojnoizobraževalno in znanstvenoraziskovalno dejavnostjo Vas bodo seznanili z vsem, kar je pomembnega in koristnega za študij na

(2)

ORGANI UNIVERZE V LJUBLJANI

SENAT UL

Senat je najvišji strokovni organ Univerze. Za člane Senata so lahko izvoljeni tisti visokošolski učitelji članic, ki so na Univerzi v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in študentje.

Po položaju je član Senata tudi rektor, brez pravice glasovanja pa tudi prorektorji in glavni tajnik Univerze.

Mandatna doba članov Senata iz vrst učiteljev je štiri leta, iz vrst študentov pa eno leto. Član senata je lahko ponovno izvoljen.

Izvoljeni člani Senata za mandatno obdobje 2005 - 2009:

AKADEMIJA ZA GLASBO prof. Jani Golob

AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO prof. Meta Hočevar

AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE prof. dr. Bojan Gorenc

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA prof. dr. Jože Osterc EKONOMSKA FAKULTETA

prof. dr. Dušan Mramor FAKULTETA ZA ARHITEKTURO

prof. dr. Jože Kušar

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE prof. dr. Anton Grizold

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO prof. dr. Janez Nastran

FAKULTETA ZA FARMACIJO prof. dr. Stanislav Gobec

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO prof. dr. Bojan Majes

FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO prof. dr. Stanislav Pejovnik

(3)

FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO prof. dr. Alojz Kodre

FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET prof. dr. Milan Batista

FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO prof. dr. Franc Solina

FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO prof. dr. Gabi Čačinovič-Vogrinčič FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

prof. dr. Jože Duhovnik FAKULTETA ZA ŠPORT

prof. dr. Milan Žvan FAKULTETA ZA UPRAVO prof. dr. Stanka Setnikar Cankar FILOZOFSKA FAKULTETA

prof. dr. Valentin Bucik MEDICINSKA FAKULTETA

prof. dr. Dušan Šuput

NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA prof. dr. Radomir Turk

PEDAGOŠKA FAKULTETA prof. dr. Cveta Razdevšek Pučko PRAVNA FAKULTETA

prof. dr. Janez Kranjc TEOLOŠKA FAKULTETA

prof. dr. Bogdan Kolar VETERINARSKA FAKULTETA

prof. dr. Milan Pogačnik VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO

doc. dr. Franc Sevšek

(4)

PREDSTAVNIKI ŠTUDENTOV Domen Plut, MF

Nejc Brezovar, PF Urban Dejak, FE Nina Gržinič, FE Sabina Martinčič, TEOF Iva Matjašič, FSD Jasna Plantan, FRI

Senat Univerze ima delovna telesa za naslednja področja: dodiplomski študij, magistrski študij, doktorski študij, raziskovalno in razvojno delo, habilitacije, razvoj informacijskega in knjižničnega sistema, meduniverzitetno in mednarodno sodelovanje, socialno-ekonomska vprašanja študentov ter Prešernove nagrade in priznanja študentom.

Senat Univerze lahko po potrebi ustanovi še druga delovna telesa.

UPRAVNI ODBOR UL

Upravni odbor je organ upravljanja Univerze, ki skrbi za njeno nemoteno materialno poslovanje.

Upravni odbor ima 9 članov, in sicer: 3 predstavnike ustanovitelja Univerze, 3 predstavnike visoko- šolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, 1 predstavnika drugih delavcev Univerze, 1 predstavnika delodajalcev in enega predstavnika študentov Univerze v Ljubljani.

Mandatna doba izvoljenih članov Upravnega odbora Univerze je štiri leta, mandatna doba predstavnika študentov pa je dve leti.

Pri delu Upravnega odbora sodelujejo rektorica, prokuristka in glavni tajnik Univerze brez pravice glasovanja.

Člani Upravnega odbora UL so:

prof. dr. Janez Hribar, Biotehniška fakulteta, predsednik

dr. Primož Pristovšek, predstavnik Vlade RS, namestnik predsednika prof. dr. Matija Fajdiga, Fakulteta za strojništvo

prof. dr. Stanislav Pejovnik, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Bernarda Golob Hribar, Fakulteta za matematiko in fiziko

Jože Hribernik, predstavnik Vlade RS dr. France Arhar, predstavnik Vlade RS mag. Mateja Mešl, predstavnica delodajalcev

Tomaž Černe, predstavnik Študentskega sveta Univerze v Ljubljani

(5)

ŠTUDENTSKI SVET UL

Študentski svet Univerze je organ študentov Univerze.

Študentski svet sestavljajo predsedniki študentskih svetov članic Univerze, če ima članica več kot tisoč študentov pa tudi podpredsednik študentskega sveta članice.

Študentski svet obravnava in daje pristojnim organom Univerze mnenja o statutu Univerze in o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov. Študentski svet Univerze lahko oblikuje mnenje o kandidatih za rektorja in voli člane organov Univerze in njihovih delovnih teles iz vrst študentov.

Mandat članov študentskega sveta traja eno leto.

Za študente pomembnejše komisije Senata UL:

Komisija za dodiplomski študij obravnava probleme, povezane s procesom dodiplomskega študija.

Komisiji za magistrski študij in doktorski študij obravnavata tematiko podiplomskega študija.

Disciplinska komisija za študente obravnava prijave storitev lažjih ali težjih kršitev Statuta UL.

Komisija za socialno-ekonomske zadeve ureja sistemske probleme, povezane s socialno ekonomskim statusom študentov.

Komisija za Prešernove nagrade in priznanja študentom odloča, katere študente bo Univerza v Ljubljani posebno nagradila zaradi izstopajoče kakovosti njihovih znanstveno-raziskovalnih del ali nadpovprečnih diplomskih in drugih nalog.

Komisija za samoocenjevanje kakovosti Univerze v Ljubljani med drugim sodeluje s študenti pri ocenjevanju kakovosti predavanj in študija kot celote.

V vseh komisijah Senata UL imajo študentje preko ŠS UL svoje predstavnike.

• Predsednica Študentskega sveta UL:

Nina Geržinič, FE

• Podpredsednika Študentskega sveta UL:

Sabina Martinčič, TEOF Janez Šenveter, FA

(6)

UNIVERZA V LJUBLJANI Kongresni trg 12 Tel.: (01) 2418-500 Telefaks: (01) 2418-660

REKTORICA

prof. dr. Andreja Kocijančič, red. profesorica Medicinska fakulteta

Vodja kabineta: Tanja Pibernik, univ. dipl. ped.

tel.: 2418-602, h.c. 2418-500 Odnosi z javnostmi: Goran Tomšič

tel.: 2418-691, h.c. 2418-500

PROREKTORJI

prof. dr. Julijana Kristl, red. profesorica Fakulteta za farmacijo prof. dr. Peter Maček, red. profesor

Biotehniška fakulteta prof. dr. Ivan Svetlik, red. profesor

Fakulteta za družbene vede mag. Helena Kamnar, univ. dipl. ekon.

tel.: 2418-694, h.c. 2418-500 GLAVNI TAJNIK UNIVERZE

nezasedeno tel.: 2418-510, h.c. 2418-500

UPRAVA UNIVERZE Vodje univerzitetnih služb

za I. in II. stopnjo

Marjana Šoukal-Ribičič, univ. dipl. prav.

tel.: 2418-540, h.c. 2418-500 za III. stopnjo

Marjana Slobodnik, univ. dipl. soc.

tel.: 2418-542, h.c. 2418-500 za javna naročila in splošne pravne zadeve

Miroslav Birk, univ. dipl. prav.

tel.: 2418-520, h.c. 2418-500 za informatiko

mag. Janez Benkovič, univ. dipl. inž. el.

tel.: 2418-570, h.c. 2418-500

(7)

za finance

Neva Drganc, univ. dipl. ekon.

tel.: 2418-550, h.c. 2418-500 za kadre in plačni sistem

Alojz Pluško, univ. dipl. soc. spec., prof. soc.

tel.: 2418-528, h.c. 2418-500 za raziskave in patente dr. Marijan Leban, univ. dipl. inž. el.

tel.: 2418-534, h.c. 2418-500 za investicije

Branka Arnautović, univ. dipl. inž. arh.

tel.: 2418-628, h.c. 2418-500 za mednarodno sodelovanje Katja Cerjak, univ. dipl. psih.

tel.: 2418-590, h.c: 2418-500 za evropske projekte

mag. Staška Mrak Jamnik, univ. dipl. ekon.

tel.: 2418-532, h.c. 2418-500

za kakovost, tutorstvo in karierno svetovanje Vanja Vučetić Dimitrovski, univ. dipl. soc.

tel.: 2418-531, h.c. 2418-500 za notranjo revizijo finančnega poslovanja Mihaela Bauman Podojsteršek, univ. dipl. ekon.

tel.: 2418-629, h.c. 2418-500 Visokošolska prijavno informacijska služba

Jožica Cergolj, prof. ped. in psih.

tel.: 2418-506, h.c: 2418-500 Center za univerzitetni šport dr. Renata Močnik, prof. šp. vzg.

tel.: 2418-576, h.c. 2418-500 Arhivsko-muzejska služba

dr. Jože Ciperle, prof. zgod., muzejski svetovalec tel.: 2418-580, h.c. 2418-500

Univerzitetna tiskarna tel.: 2418-566, h.c. 2418-500

(8)

ŠTUDENTSKI DOMOVI V LJUBLJANI

Cesta 27. aprila 31, 1000 Ljubljana Tel.: (01) 242 1000

Telefaks. (01) 242 10 10

Spletna stran: http:// www: stud-dom-lj.si E-pošta: studentski.domovi@siol.net Direktorica: Ksenija Preželj, univ. dipl. ped.

PODATKI O ZAVODU

• Ustanovljeni 20. junija 1952, Svet za kulturo in prosveto vlade

• Prvi dom zgrajen leta 1950, zadnji 2006

• Ustanovitelj: Vlada RS

• Organ upravljanja: Svet zavoda

• Stanovalci so organizirani v Študentski svet stanovalcev

• Zavzema 125.000 m2 zemljišča

• Bivalna površina: 119.981 m2

• 28 domov, 7.405 ležišč

• Stanovalci so: dodiplomski in podiplomski študentje, gostujoči profesorji, tuji študentje in študentje na študijski praksi

• Povprečna subvencionirana cena ležišča od 1.7.2007: 60,70 EUR

SPREMLJAJOČE DEJAVNOSTI V ŠTUDENTSKIH DOMOVIH V LJUBLJANI

• Restavracija v Rožni dolini

• Pralnice, fotokopirnice

• Splošna in zobozdravstvena ambulanta

• Info točke ŠOU

• Radio Študent

SPREJEM V DOMOVE

• Postopek sprejema vodi:

Pisarna za študentske domove, Kardeljeva ploščad 12 ,1000 Ljubljana

• Kriteriji za sprejem: status študenta, oddaljenost stalnega prebivališča, študijski uspeh, ekonomski položaj in drugi.

Več informacij dobite na naši spletni strani.

(9)

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA V LJUBLJANI

Naslov: Turjaška 1, 1000 Ljubljana

Telefon: 2001 110, telefaks: 2513 052, 4257 293

Domača stran: http://www.nuk.uni-lj.si, e-pošta: info@nuk.uni-lj.si Ravnatelj: mag. Lenart Šetinc

• Izposoja na dom in vpis: pritličje, soba 11, tel. 2001 143, 2001 205, 2001 154 (od 9.00 - 18.00)

• Medknjižnična izposoja, pritličje, soba 25, tel. 2001 141

• Informacijski in referalni center, pritličje, soba 8, tel. 2001 194,

• Strokovne informacije: tel. 2001 194, 2001 188

• Slovenska bibliografija: pritličje, soba 21, tel. 2001 169, 2001 170 Oddelki Narodne in univerzitetne knjižnice na Leskoškovi 12 v Ljubljani Telefon: 5861 300, telefaks: 5861 311

• Oddelek za formalno obdelavo gradiva: 3. nad., tel. 5861 314, 5861 330

• Center za razvoj knjižnic: 2. nad., tel. 5861 315

• Oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva: 2. nad., tel. 5861 309

• Oddelek za vsebinsko obdelavo gradiva: 3. nad., tel. 5861 342 Uporabniki

V letu 2006 je bilo v NUK včlanjenih skoraj 14.000 uporabnikov, od tega 10.400 študentov. Vsako leto knjižnico obišče prek 220.000 obiskovalcev. Za študente UL je vpis brezplačen. Plačati je potrebno varščino za elektronsko izkaznico (8,35 EUR), ki omogoča obisk čitalnic ter drugih oddelkov in posebnih zbirk. Vplačano varščino vrnemo po preteku članstva. Za vpis v NUK študentje potrebujejo študentsko izkaznico ali indeks ter osebno izkaznico ali potni list.

Naročanje gradiva za izposojo na dom poteka 24 ur na dan prek javnega kataloga OPAC (www.cobiss.si). V rubriki "Moja knjižnica" v COBISS-u lahko člani s pomočjo osebnega gesla sami podaljšujejo izposojevalni rok in spreminjajo nastavitve za elektronsko obveščanje. Z istim geslom lahko uporabniki od doma ali druge poljubne lokacije uporabljajo informacijske vire, ki jih kupuje NUK v sodelovanju z drugimi knjižnicami UL. Mednje sodi več tisoč elektronskih časopisov, znanstvenih bibliografij, enciklopedij, glasbenih posnetkov, citatnih indeksov itd.

Postopki naročanja gradiva, pogoji uporabe in ostale uporabniške storitve so podrobneje predstavljeni v zloženkah, ki jih dobite v NUK-u ali na domači strani (http://www.nuk.uni-lj.si). Svoja vprašanja nam lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov: izposoja@nuk.uni-lj.si.

Ostale dejavnosti in storitve NUK

NUK je slovenska nacionalna knjižnica, univerzitetna knjižnica Univerze v Ljubljani ter osrednja znanstvena knjižnica v Sloveniji. Obenem je nosilka slovenskega knjižničnega informacijskega sistema, ki ga sestavljajo visokošolske, specialne, splošne in šolske knjižnice.

• Slovenska bibliografija - Pripravlja in izdaja retrospektivno in tekočo nacionalno bibliografijo. S tem popisuje in predstavlja pisno ustvarjalnost slovenskega naroda.

Bibliografski podatki so dostopni prek računalniškega kataloga, na domači strani NUK ter v listkovnih katalogih v prostorih knjižnice.

(10)

• Katalogizacija in klasifikacija - strokovno obdeluje gradivo v računalniško podprtem sistemu, pripravlja katalogizacijo v knjigi (CIP) in predstavlja državne centre za ISBN, ISSN in ISMN slovenskih publikacij.

• Referenčna dejavnost - zagotavlja dostop do informacijskih virov iz splošnih in tematskih referenčnih publikacij, opravlja poizvedbe iz slovenskih in tujih bibliografskih, referenčnih ali faktografskih baz podatkov (online ali na cederomih). Iskanje po javno dostopnih virih je brezplačno, stroške iskanja po komercialnih bazah podatkov krije uporabnik.

• Svetovalno-informacijske storitve - vključujejo posredovanje informacij iz katalogov, sekundarnih in terciarnih virov, izvajanje izobraževanja uporabnikov. Nudimo tudi strokovna vodenja po knjižnici.

• Medknjižnična izposoja - aktivno sodeluje z več kot 650 knjižnicami in informacijskimi centri doma in po svetu. Zagotavlja tudi elektronsko posredovanje dokumentov.

• Posebne zbirke - skrbijo za pridobivanje rokopisnega gradiva in starih tiskov, kartografskega, slikovnega, glasbenega in AV gradiva, drobnih tiskov, gradiva EU ter slovenskih uradnih in vladnih publikacij. Gradivo obdelujejo in izposojajo ter posredujejo informacije o njem.

• Bibliotekarski raziskovalni center - deluje kot koordinator in izvajalec raziskav in razvoja na temeljnih področjih knjižničarstva.

• Informacijski center za bibliotekarstvo - zagotavlja dostop do informacijskih virov in temeljne zbirke gradiva s tega področja.

• Oddelek za razvoj knjižnic - zagotavlja svetovanje in spremljanje delovanja knjižnic in pripravlja predloge splošnih pravnih predpisov s področja knjižničarstva.

• Bibliotekarski izobraževalni center - izvaja različne oblike dopolnilnega oziroma permanentnega izobraževanja knjižničarjev in uporabnikov knjižnic.

• Restavratorski oddelek - sodeluje v domačih in mednarodnih projektih, ki so namenjeni varovanju in zaščiti knjižničnega gradiva ter izvaja restavratorske in knjigoveške posege na gradivu.

INFORMACIJSKO SREDIŠČE S KATALOGI

Uporabnikom NUK so v informacijskem središču na voljo računalniške delovne postaje z dostopom do javnega kataloga OPAC in številnih drugih informacijskih virov. Lokalni katalog NUK že zajema večji del gradiva, ki ga hrani NUK, le v primeru, ko podatkov o iskanem gradivu ne najdete v računalniškem katalogu, preverite še listkovne kataloge (imenski, stvarni in UDK katalogi) in kataloge posebnih zbirk ter Slovenske bibliografije (npr. članki pred letom 1991).

Z izbiro lokalnega računalniškega kataloga poiščete podatke o gradivu, ki si ga želite izposoditi, iz kataloga pa gradivo tudi naročite oz. rezervirate. Podatke o gradivu, ki ga hranijo slovenske knjižnice, vključene v sistem COBISS, poiščete v vzajemnem računalniškem katalogu (COBIB) ali katalogih posameznih knjižnic. Starejše gradivo slovenskih knjižnic najdete v centralnem katalogu.

(11)

INFORMACIJSKI VIRI

V prostorih Velike čitalnice in v čitalnicah posebnih zbirk je uporabnikom na voljo bogata zbirka tiskanega referenčnega gradiva: splošne in posebne enciklopedije, leksikoni, imeniki, slovarji, atlasi, almanahi itn.

Študentom in osebju UL pa omogočamo tudi dostop do številnih elektronskih informacijskih virov, kjer so na razpolago podatki o znanstveni in strokovni literaturi

ter tudi besedila člankov in knjig in številne druge informacije.

Med najpomembnejše sodijo:

• znanstvene bibliografije (npr. FRANCIS, PsycINFO, ERIC, LISA, MLA, Sociological Abstracts itn.),

• tematske enciklopedije (npr. Encyclopedia of Psychology in Grove Music Online),

• servisi z elektronskimi znanstvenimi časopisi (npr. Emerald Library, EBSCO host, ScienceDirect, Proquest, GVIN itn.), ter

• slovarji, elektronske knjige, citatni indeksi, nacionalne bibliografije, katalogi knjižnic po svetu, različni iskalniki po internetu in drugo.

Aktivnim članom NUK je omogočen dostop do informacijskih virov s poljubne lokacije (doslej le iz lokacij NUK in Univerze v Ljubljani). Nekateri viri so nameščeni na strežniku za cederome NUK-CD, drugi so dostopni prek različnih servisov na internetu (npr. Webspirs). Do vseh naštetih virov vodijo spletne strani Mrežnika - kažipota po informacijskih virih. Odprite spletno stran http://www.nuk.uni- ljsi/nuk/mreznik.html in prišli boste na izhodišče iskanja informacij.

Poleg naštetega izvaja NUK bogato založniško in razstavno dejavnost.

Uporabnikom so na razpolago različne možnosti reproduciranja gradiva v Oddelku za reproduciranje knjižničnega gradiva (fotokopiranje, klasično in digitalno fotografiranje).

(12)

CENTRALNA TEHNIŠKA KNJIŽNICA UNIVERZE V LJUBLJANI

Trg republike 3, 1000 Ljubljana Telefon: 2003-400, 2514-072 Telefax: 4256-667

E-pošta: post@ctk.uni-lj.si

Spletna stran: http://www.ctk.uni-lj.si Direktor: dr. Matjaž Žaucer, univ. dipl. fiz.

Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK) je visokošolska knjižnica, ki deluje kot univerzitetna knjižnica na področju tehnike in nekaterih področij naravoslovja. Kot javna knjižnica je za osnovne storitve na voljo komurkoli, vstop je prost. Ustanovljena je bila leta 1949 pri tedanji Tehniški visoki šoli, od leta 1991 pa deluje kot samostojni javni zavod. Od leta 2003 je CTK pridružena članica Univerze v Ljubljani (UL). V knjižnici je zaposlenih okrog 50 bibliotekarjev, informacijskih specialistov in drugih sodelavcev. V njenem sklopu delujeta tudi Knjižnica Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Nemška čitalnica / Deutscher Lesesaal.

Pomembnejše storitve in naslovi CTK:

Telefon E-pošta

splošne informacije 200 34 01

izposoja in podaljšanje gradiva 200 34 00 izposoja@ctk.uni-lj.si naročanje gradiva po telefonu 200 34 00, 200 34 08

avtomatski telefonski odzivnik 031 90 90 74

medknjižnična izposoja 200 34 02 illctk@ctk.uni-lj.si tematske poizvedbe iz tehnike 200 34 30 info-center@ctk.uni-lj.si

standardi 200 34 04 standard@ctk.uni-lj.si

Nemška čitalnica 200 34 28 brane.cop@ctk.uni-lj.si

tehnična pomoč 200 34 44 help-desk@ctk.uni-lj.si

EDUROAM 200 34 39 tomaz.fidler@ctk.uni-lj.si

Digitalna knjižnica UL 200 34 39 200 34 44

miro.pusnik@ctk.uni-lj.si uros.kunaver@ctk.uni-lj.si usposabljanje uporabnikov 200 34 45 maticna-sluzba@ctk.uni-lj.si

uprava 200 34 05 post@ctk.uni-lj.si

Urnik za uporabnike:

Čitalnice

ponedeljek – petek* 7.30 - 21.30

sobota 8.00 - 13.00

julij, avgust 7.30 - 15.00 Izposoja gradiva na dom in v čitalnico

ponedeljek – petek sobota julij - avgust iz skladišča 7.30 - 20.00 8.00 - 12.30 7.30 - 14.30 iz prostega pristopa 7.30 - 21.00 8.00 - 12.30 7.30 - 14.30 iz standardoteke* 7.30 - 15.00 zaprto 7.30 - 14.30

* Standarde izposojamo samo v čitalnico.

Informacijske storitve in medknjižnična izposoja ponedeljek - petek 8.00 - 15.00

sobota zaprto julij, avgust 8.00 - 15.00

(13)

Prostori knjižnice

Knjižnica se nahaja v centru Ljubljane, v neposredni bližini Cankarjevega doma in Nove Ljubljanske banke. Vhod v knjižnico je s ploščadi med stolpnico TR3 in Cankarjevim domom. Prijetni študijski prostori so odprti do 21.30, ob sobotah do 13. ure. Nemška čitalnica se nahaja v 2. nadstropju prizidka stolpnice TR3, dostop pa je iz glavnega vhoda stolpnice.

Novejše knjige, zadnji letnik revij in standardi so obiskovalcem prosto dostopni v prostorih knjižnice, starejše gradivo pa je shranjeno v skladišču. Uporabnikom priporočamo, da gradivo naročajo oz.

rezervirajo vnaprej preko računalniškega kataloga COBISS.

V knjižnici je na voljo 170 čitalniških mest in 43 računalnikov. V multimedijski sobi lahko uporabniki pregledujejo elektronske vire informacij in uporabljajo različne programske pakete kot npr. programi paketa Microsoft Office, SolidWorks in ArchiCad. V dveh študijskih sobah lahko uporabniki študirajo v skupinah, ne da bi pri tem motili ostale uporabnike. Študijske sobe so opremljene z računalniki, ki imajo dostop do elektronskih virov informacij ter programov paketa Microsoft Office. Za uporabo multimedijske sobe in študijskih sob je potrebna predhodna prijava pri informatorju. Članom knjižnice je na voljo več samopostrežnih storitev, tako, da so pri uporabi knjižnice čimbolj samostojni. S knjigomatom si lahko sami izposodijo ali vračajo gradivo, z avtomatskim telefonskim odzivnikom pa podaljšujejo izposojevalni rok gradiva.

V prostorih CTK-ja je uporabnikom na voljo tudi brezžični dostop do interneta - Eduroam, ki omogoča varno, preprosto in brezplačno uporabo interneta s prenosnimi računalniki. Vsi uporabniki, ki jim je geslo podelila fakulteta, lahko uporabljajo brezžično omrežje v CTK-ju in drugih članicah Eduroam-a brez posebne prijave na povsem enak način kot v matični organizaciji. Če pa izbrana fakulteta še ni vključena v Eduroam, lahko uporabnik s te fakultete, član CTK-ja, uporabniško ime in geslo za uporabo brezžičnega omrežja v CTK-ju dobi pri nas.

Uporabniki

CTK je imel v letu 2005 okrog 11.000 aktivnih članov, med katerimi so v veliki večini prednjačili študentje UL. V celem letu je knjižnico obiskalo okoli 200.000 obiskovalcev, ki so si izposodili 230.000 enot gradiva. Iz leta v leto narašča uporaba elektronskih informacijskih virov v spletnem okolju, zlasti člankov iz elektronskih revij.

Za uporabo knjižničnih in informacijskih storitev potrebujejo obiskovalci veljavno člansko izkaznico, za nekatere storitve (naročanje in rezervacija gradiva v COBISS-u, oddaljeni dostop do elektronskih informacijskih virov) pa tudi osebno geslo, ki ga dobijo ob vpisu. Vpis je mogoč vsak dan pri izposojevalni mizi. Študentje predložijo indeks in študentsko ali osebno izkaznico ter plačajo letno članarino. Za študente UL velja enotna članarina, ki jo plačajo na matični fakulteti ob vpisu v višji letnik. S pomočjo veljavne študentske izkaznice si lahko izposojajo gradivo v CTK-ju, v NUK-u ter ostalih knjižnicah UL.

Knjižnična zbirka

CTK pridobiva tiskano in elektronsko gradivo s področja tehnike in naravoslovja za raziskovalne in pedagoške potrebe UL ter druge uporabnike. Bogata zbirka knjig, revij in podatkovnih zbirk obsega različna strokovna področja: arhitekturo, gradbeništvo, urbanizem, ekologijo, fiziko, matematiko, astronomijo, kemijo, elektrotehniko, računalništvo in informatiko, strojništvo in naravoslovne vede.

Knjižnica hrani okrog 230.000 enot knjižničnega gradiva. Od tega je polovica knjig, okoli 32.000 letnikov revij ter 60.000 standardov. V okviru knjižnice deluje tudi PATLIB center evropskega patentnega urada, ki ponuja bogato zbirko patentov. Knjižnica redno prejema okrog 600 naslovov revij v tiskani obliki, s pomočjo različnih ponudnikov pa omogoča uporabnikom dostop do več kot 3000 naslovov elektronskih revij. Velika večina gradiva je obdelana v računalniškem katalogu COBISS.

(14)

Informacijske in druge storitve

Informacijsko dejavnost opravljajo informacijski specialisti v okviru Osrednjega specializiranega informacijskega centra za tehniko. Po naročilu izdelujejo tematske poizvedbe iz slovenskih ali tujih podatkovnih zbirk in servisov, vsebinsko obdelavo dokumentov, urejajo bibliografijo raziskovalcev ter izvajajo usposabljanje uporabnikov v okviru CTK-ja ali v sodelovanju s fakultetami. Sodelujejo tudi v servisu "Vprašaj knjižničarja". Sodelavci informacijskega centra urejajo tudi obsežno zbirko standardov, izdelujejo tematske poizvedbe s področja standardizacijske dokumentacije ter posredujejo verificirane kopije standardov v sodelovanju z Slovenskim inštitutom za standardizacijo (SIST).

Knjige ali revije, ki jih CTK nima, lahko uporabniki naročijo v oddelku za medknjižnično izposojo. Ta letno posreduje okrog 11.000 enot knjižničnega gradiva iz drugih knjižnic v Sloveniji ali iz tujine.

Vedno več člankov prejmejo uporabniki v digitalni obliki po elektronski pošti.

Poleg knjižnične in informacijske dejavnosti izvaja knjižnica še usposabljanje uporabnikov in knjižničarjev, svetovanje drugim knjižnicam, organiziranje posvetovanj, izdajo publikacij v elektronski ali tiskani obliki. Knjižnica tesno sodeluje z drugimi knjižnicami UL pri različnih projektih, kot so nabavni konzorciji, projekt enotne knjižnične izkaznice UL, projekt izgradnje digitalne knjižnice UL, skupni nastopi na sejemsko-izobraževalnih prireditvah itd.

CTK kot digitalna knjižnica

Kot večina sodobnih univerzitetnih knjižnic si tudi CTK prizadeva razširiti ponudbo elektronskega gradiva in storitev na daljavo. Uporabniki CTK-ja lahko v skladu z licenčnimi pogoji do večine elektronskih virov informacij dostopajo od doma ali z delovnega mesta. Z oddaljenim dostopom so uporabnikom CTK na voljo še naslednje storitve: rezervacija in podaljševanje izposojenega gradiva v računalniškem katalogu COBISS, obveščanje uporabnikov o prispelem rezerviranem gradivu po elektronski pošti, naročanje informacijskih poizvedb, pošiljanje naročil za medknjižnično izposojo, posredovanje člankov v digitalni obliki po elektronski pošti, odgovarjanje na vprašanja uporabnikov v slovenskem servisu "Vprašaj knjižničarja".

V zadnjih letih postaja za raziskovalce in študente vse bolj pomemben dostop do elektronskih virov informacij s celotnimi besedili, zlasti do znanstvenih in strokovnih revij v elektronski obliki.

Uporabniki CTK-ja imajo na voljo dostop do okoli 3.300 elektronskih revij <http://www.ctk.uni- lj.si/revije/> v okviru sledečih paketov:

• American Chemical Society

• American Physical Society

• Emerald Management

• IEEE/IET Electronic Library

• Ingenta Select

• Nature Publishing Group

• OCLC ECO Print Selection

• PNAS

• SAGE Journals Online

• ScienceDirect

• Science Online

• Scientific American

• SpringerLink

• Wiley InterScience

Za enostavnejšo uporabo elektronskih revij CTK v sodelovanju z drugimi knjižnicami UL Portal e- revij Univerze v Ljubljani <http://ejournals.ebsco.com/>.

CTK je med prvimi knjižnicami v Sloveniji, ki uporabnikom omogočajo dostop do elektronskih knjig

<http://www.ctk.uni-lj.si/knjige/>. Uporabniki CTK-ja imajo na voljo dostop do okoli 600 elektronskih knjig iz paketov CRC, Refrex Engineering in NetLibrary. Med uporabniki z Univerze v

(15)

Ljubljani so zelo popularni tudi različni spletni jezikovni slovarji založbe DZS (ponudnik Amebis)

<http://www.ctk.uni-lj.si/slovarji/>.

Uporabniki CTK-ja lahko uporabljajo preko dvajset bibliografskih podatkovnih zbirk

<http://www.ctk.uni-lj.si/zbirke />. Med najpogosteje uporabljenimi zbirkami so:

• Chemical Abstracts in SciFinder (kemija),

• Compendex in INSPEC – dostop preko servisa Engineering Village (tehnika),

• ICONDA (graditeljstvo),

• DOMA (strojništvo),

• PIRA - Paper, Printing & Packaging Database (papir in tisk),

• Perinorm International (standardi),

• Web of Science (indeks citiranosti) Dostop do elektronskih virov CTK-ja

Pri uporabi vseh elektronskih virov morajo uporabniki spoštovati licenčne pogoje založnika.

Dovoljena je uporaba za študijske in raziskovalne namene, prepovedano pa je kopiranje, distribucija, prodaja ali gradnja osebnih podatkovnih zbirk za komercialne namene.

Do večine elektronskih virov CTK-ja je možen dostop iz prostorov CTK-ja in NUK-a, študentje in zaposleni na UL pa lahko do elektronskih virov CTK-ja dostopajo tudi z računalnikov, nameščenih v prostorih UL, brez da bi formalno morali opraviti vpis v eno izmed knjižnic UL.

Z oddaljenim dostopom lahko do večine bibliografskih podatkovnih zbirk in elektronskih knjig CTK- ja v skladu z licenčnimi pogoji dostopajo člani CTK-ja, NUK-a in ostalih knjižnic UL z geslom, ki ga pridobijo ob vpisu v eno izmed omenjenih knjižnic. Do celotnih besedil elektronskih revij pa lahko z oddaljenim dostopom dostopajo le zaposleni in študentje UL, člani CTK-ja, NUK-a in ostalih knjižnic UL z geslom, ki ga pridobijo ob vpisu v eno izmed omenjenih knjižnic.

(16)

ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZE V LJUBLJANI

Kersnikova 4, 1000 Ljubljana tel.: (01) 438 02 00

faks: (01) 438 02 02

Informacijska pisarna: (01) 438 02 05 internet: http://www.sou-lj.si e-mail: info@sou-lj.si

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) je skupnost študentk in študentov ljubljanske univerze, v kateri lahko ti uresničujejo svoje pravice in interese na področjih visokega šolstva, študentske sociale, obštudijskih dejavnosti ter širše civilne družbe.

ŠOU v Ljubljani za študente izvaja projekte in dejavnosti ter podpira projekte in dejavnosti študentov na področjih kulture, športa, izobraževanja, turizma, mednarodnega sodelovanja, javnih glasil, civilne iniciative. S svojim delovanjem vpliva na oblikovanje zakonodaje in predpisov, ki urejajo področja študija in študentske sociale. Pri oblikovanju kakovostnega visokošolskega prostora strokovno sodeluje z univerzo in drugimi visokošolskimi institucijami ter partnerji v visokošolskem procesu. Z aktivnostmi na področju študentske sociale in s Fundacijo Študentski tolar, Ustanovo ŠOU v Ljubljani, pa si prizadeva za sistemske rešitve na področju socialne podpore študentom.

S svojo organiziranostjo je ŠOU v Ljubljani ena najbolj reprezentativnih univerzitetnih študentskih organizacij v Evropi. Organe ŠOU v Ljubljani sestavljajo študentski zbor - najvišje študentsko predstavniško telo, predsedstvo - določevalec strategij delovanja organizacije, direktor - skrbnik zakonitega poslovanja in organi nadzora.

Strategije ŠOU v Ljubljani uresničuje pet študentskih ministrstev.

Resor za študijsko problematiko se zavzema za brezplačen, kakovosten in mednarodno primerljiv študij, ki bo zanimal posameznega študenta in mu po koncu študija omogočil zaposlitev.

Resor za mednarodno sodelovanje predstavlja in zastopa interese slovenskih študentov v mednarodnih mrežah in organizacijah, pripravlja aktivnosti za tuje študente (Recepcija za tuje študente) ter organizira strokovne mednarodne konference in kongrese (zveza mednarodnih organizacij KOMISP).

Resor za socialo in zdravstvo zastopa interese študentske populacije ter se zavzema za boljši socialni položaj študentov na področjih bivanjske problematike, študentske prehrane, štipendiranja, zaposljivosti in zdravstva.

Resor za obštudijske dejavnosti skrbi za pestrost življenja študentov zunaj okvira študijskih programov na področjih kulture, založništva in obštudijskega izobraževanja ter turizma in športa ter svetuje študentom pri izpeljavi različnih projektov.

Resor za študentske organizacije visokošolskih zavodov (ŠOVZ) vzpostavlja mrežo študentskih organizacij visokošolskih zavodov ter zagotavlja finančno in organizacijsko pomoč pri njihovem delovanju.

Študentom je na ŠOU v Ljubljani na voljo tudi vrsta brezplačnih storitev, kot so socialno, pravno in psihološko svetovanje ter svetovanje o študiju v tujini Študentske svetovalnice, pomoč pri iskanju namestitev m2- posredovalnice sob, brezplačen dostop do interneta in elektronski predal Komunikacijsko-informacijskega središča – KISS, organizacija pa izvaja tudi prodajo bonov za študentsko prehrano.

ŠOU v Ljubljani je ustanoviteljica zavodov: Zavod Šouhostel-Hostel Celica, Študentski radio, Študentska založba, ŠOU Šport, izobraževalni zavod ŠOLT, kulturna ustanova K6/4 in Modri študentski servis Ljubljana, ki izvajajo programe študentske kulture, založništva, mladinskega turizma, športa, izobraževanja in študentskega dela. Ti programi pomembno sooblikujejo slovenski kulturni prostor in so ključnega pomena za zaposljivost in kompetence študentov na trgu dela.

Na ŠOU v Ljubljani pa dobijo finančno in infrastrukturno podporo pri izvedbi svojih projektov tudi številna študentska društva.

(17)

EVROPSKI KREDITNI SISTEM

(European Credit Transfer and Accumulation System = ECTS) http://europa.eu.int/comm/education/programmes/socrates/usersg_en.html

V Seznamu predavanj je tudi točkovanje po ECTS sistemu. Pričujoči predlog so članice UL naredile v skladu s težnjo ljubljanske univerze po kreditni ureditvi študija in s tem možnim

vključevanjem v evropski kreditni sistem (ECTS). S sklepom Senata UL z dne 26. maja 1998 je Univerza v Ljubljani privzela model točkovanja po ECTS sistemu in s tem omogočila mednarodno primerljivost javno veljavnih študijskih programov. Hkrati bo ta sistem v začetku olajšal mednarodno izmenljivost študentov tako na dodiplomskih kot tudi podiplomskih študijih.

ECTS sistem je nastal zaradi dejstva, da je bila večina študijskih programov na mnogih evropskih univerzah razdrobljena. Zato je bila študijska obremenitev študentov v povprečju prevelika (preveliko število predmetov in posledično preveliko število študijskih obveznosti v posameznih letnikih). Hkrati naj bi ECTS sistem olajšal prehodnost med posameznimi evropskimi univerzami in vzpodbudil boljše študente po 2. letniku študija, da bi določene predmete oziroma semestre obiskovali na tujih univerzah.

Baziral naj bi na načelu recipročnosti in na podpisanih bilateralnih pogodbah ter dogovorih med različnimi univerzami.

Letna celotna študijska obremenitev študentov (obiskovanje predavanj, opravljanje seminarskih in laboratorijskih vaj, seminarjev, samostojno učenje doma, obisk knjižnic, priprave za kolokvije in izpite, pisanje poročil, esejev ipd...) naj bi bila od 1500 do 1800 ur (za 40 študijskih tednov). To je v povprečju 37,5 do 45 ur na delovni teden oz. 7,5 do 9 študijskih ur na dan. Ta obremenitev naj bi ustrezala 60 kreditnim točkam (ECTS) v enem študijskem letu oz. 30 kreditnim točkam v enem semestru. Na osnovi tega dejstva se lahko predmetom pripiše ustrezno število točk. Minimalno število kreditnih točk za posamezen predmet naj bi bilo na UL 3. Število kreditnih točk naj bi odražalo celoten povprečen čas, ki ga je porabil študent za posamezen predmet. Ena kreditna točka ECTS ustreza 25 do 30 uram študijskega dela povprečnega študenta.

Vsi podiplomski študijski programi ljubljanske univerze so bili kreditno ovrednoteni v skladu z ECTS sistemom 1999. leta. V Seznamu predavanj 2006/2007 so podani predlogi kreditnih točk za dodiplomske študijske programe, ki jih je potrdil Senat UL julija 2002 in z njimi aprila 2003 soglašal Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije. Študijski programi, ki so prirejeni na osnovi načel Bolonjske deklaracije (1999), pa že imajo kreditni sistem, ki je v skladu z "ECTS Users' Guide" (EU, feb. 2005) in v skladu z Merili za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, Merili za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS, Merili za ocenjevanje pedagoških študijskih programov, njihovem obsegu in strukturi in z Merili za prehode med študijskimi programi (2005), ki so posledica novele Zakona o visokem šolstvu (2004). Ta vsebuje načela bolonjske deklaracije ter hkrati omogoča izpolnitev zahtev Berlinskega (sept. 2003) in Bergenskega (maj 2005) komunikeja v zvezi z zagotavljanjem kakovosti študija, uvedbo študija v dveh oziroma treh stopnjah in priznavanjem študija in diplom, pridobljenih drugod.

V noveli zakona je zapisan nov tristopenjski sistem študija. Prva stopnja ima 180-240 ECTS kreditnih točk (3-4 leta), druga stopnja pa ustrezno 120 oziroma 60 kreditnih točk (2-1 leto). Nadalje ima doktorska stopnja 180 ECTS kreditnih točk (3 leta). Vstopni pogoj za doktorski študij je zbranih (akumuliranih) 300 ECTS točk. Prva bolonjska stopnja bo ohranila binarnost (univerzitetni oz.

visokošolski strokovni študijski programi), na drugi stopnji pa bo študij enoten (magistrski študijski programi). Vsi novi študijski programi morajo upoštevati navedene zakonske spremembe, vsi študijski programi pa se bodo morali spremeniti najkasneje do študijskega leta 2009/2010. Uzakonjen je tudi ECTS točkovni sistem in obvezno izdajanje Priloge k diplomi. Obstaja pa tudi omejeno število javno veljavnih študijskih programov, ki so delno določeni z direktivami EU ("regulirani poklici z

(18)

Vpisna mesta na Univerzi v Ljubljani – 1. letnik, 2007/2008

VISOKOŠOLSKI ZAVOD / Študijski program Redni Izredni Σ

AKADEMIJA ZA GLASBO 90 30 120

Glasbena pedagogika – UN 30 - 30

Kompozicija in glasbena teorija – UN 2 1 3

Dirigiranje – UN 2 1 3

Petje - UN 4 2 6

Inštrumenti s tipkami (klavir, orgle) - UN 10 5 15

Godala in drugi inštrumenti s strunami (violina, viola,

violončelo, kontrabas, harfa, kitara) – UN 20 10 30

Pihala, trobila in tolkala (flavta, oboa, klarinet, fagot, saksofon,

trobenta, rog, pozavna, tuba, tolkala) – UN 18 9 27

Cerkvena glasba – UN 4 2 6

AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO 22 - 22

Dramska igra in umetniška beseda – UN 10 - 10

Gledališka in radijska režija – UN 3 - 3

Filmska in televizijska režija – UN 3 - 3

Dramaturgija - UN 6 - 6

AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE 62 12 74

Slikarstvo – UN 15 1 16

Kiparstvo – UN 7 3 10

Restavratorstvo – UN 10 2 12

Oblikovanje - UN 30 6 36

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA 765 80 845

Biotehnologija – UN 50 - 50

Kmetijstvo – agronomija – UN 60 - 60

Kmetijstvo – agronomija in hortikultura – VS 75 40 115

Biologija – UN 70 - 70

Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri – UN 40 - 40

Gozdarstvo – VS 40 - 40

Krajinska arhitektura – UN 30 - 30

Lesarstvo – UN 60 - 60

Tehnologije lesa in vlaknatih kompozitov – VS 100 40 140

Kmetijstvo - zootehnika – UN 60 - 60

Kmetijstvo - živinoreja – VS 60 - 60

Mikrobiologija – UN 50 - 50

Živilstvo in prehrana – UN 70 - 70

EKONOMSKA FAKULTETA 900 850 1750

Univerzitetna poslovna in ekonomska šola – UN 540 200 740 Visoka poslovna šola – VS

- Ljubljana 360 250 610

- študijska središča zunaj Ljubljane - 400 400

FAKULTETA ZA ARHITEKTURO 133 45 178

Arhitektura – enoviti magistrski študijski program 133 45 178

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE 540 205 745

Analitska politologija – UN 40 15 55

Analitska sociologija – UN 40 15 55

Družboslovna informatika – UN 40 20 60

Evropske študije – družboslovni vidiki – UN 50 25 75

Komunikologija – medijske in komunikacijske študije – UN 40 10 50

(19)

VISOKOŠOLSKI ZAVOD / Študijski program Redni Izredni Σ Komunikologije – tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi – UN 40 10 50

Kulturologija – UN 40 15 55

Mednarodni odnosi – UN 50 15 65

Novinarstvo – UN 40 15 55

Politologija – analiza politik in javna uprava – UN 40 15 55

Politologije – obramboslovje – UN 40 15 55

Sociologija – kadrovski management – UN 40 15 55

Družboslovna informatika – VS 40 20 60

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 700 - 700

Elektrotehnika – UN 300 - 300

Elektrotehnika – VS 330 - 330

Multimedijske komunikacije – VS

- Nova Gorica 70 - 70

FAKULTETA ZA FARMACIJO 210 - 210

Farmacija – UN 160 - 160

Laboratorijska biomedicina – VS 50 - 50

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO 450 90 540

Gradbeništvo – UN 180 - 180

Gradbeništvo – VS 120 50 170

Vodarstvo in komunalno inženirstvo – UN 70 - 70

Geodezija – UN 40 - 40

Geodezija – VS 40 40 80

FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO

TEHNOLOGIJO 510 125 635

Kemija – UN 120 - 120

Kemijsko inženirstvo – UN 100 - 100

Biokemija – UN 40 - 40

Kemijska tehnologija – VS 120 60 180

Varstvo pri delu in požarno varstvo – VS 130 65 195

FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO 425 30 455

Matematika bolonjski– UN 80 - 80

Finančna matematika – UN 40 - 40

Matematika – UN 60 - 60

Praktična matematika – VS 50 - 50

Fizika – UN 135 15 150

Fizikalna merilna tehnika – VS 60 15 75

FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET 380 130 510

Tehnologija prometa – UN 80 10 90

Transportna logistika – UN 40 10 50

Tehnologija prometa – VS 170 85 255

Pomorstvo – navtika – VS 50 15 65

Pomorstvo – ladijsko strojništvo – VS 40 10 50

FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 375 75 450

Računalništvo in informatika – UN 180 - 180

Računalništvo in informatika – VS

- Ljubljana 135 45 180

- Sežana 60 30 90

(20)

Socialno delo – UN 130 65 195

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 780 100 880

Strojništvo – UN 300 - 300

Strojništvo – VS

- Novo mesto 60 - 60

- Nova Gorica - 40 40

FAKULTETA ZA ŠPORT 260 50 310

Športna vzgoja – UN 180 30 210

Športno treniranje – VS 80 20 100

FAKULTETA ZA UPRAVO 450 600 1050

Uprava – UN

- Ljubljana 225 100 325

- študijska središča - 100 100

Uprava – VS

- Ljubljana 225 100 325

- študijska središča - 300 300

FILOZOFSKA FAKULTETA 1311 356 1667

Univerzitetni enopredmetni programi 683 191 874

Angleški jezik in književnost 50 - 50

Arheologija 33 5 38

Bibliotekarstvo in informatika 60 20 80

Etnologija in kulturna antropologija 50 25 75

Filozofija 35 10 45

Geografija 50 30 80

Medjezikovno posredovanje

- usmeritev slovenščina-angleščina-nemščina 40 20 60

- usmeritev slovenščina-angleščina-francoščina 20 3 23

- usmeritev slovenščina-angleščina-italijanščina 20 3 23

Muzikologija 20 5 25

Nemški jezik in književnost 45 20 65

Pedagogika

- Andragogika 30 15 45

- Pedagogika 30 15 45

Primerjalna književnost 20 5 25

Psihologija 55 - 55

Slovenski jezik in književnost 60 10 70

Splošno jezikoslovje 5 - 5

Umetnostna zgodovina 30 5 35

Zgodovina 30 - 30

Univerzitetni dvopredmetni programi 628 165 793

Angleški jezik in književnost 70 - 70

Češki jezik in književnost 30 10 40

Filozofija 70 20 90

Francoski jezik in književnost 70 30 100

Geografija 50 20 70

Grški jezik in književnost 20 5 25

Hrvaški, srbski in makedonski jezik in književnosti 60 20 80

Italijanski jezik in književnost 50 20 70

Latinski jezik in književnost 30 5 35

Muzikologija 10 3 13

(21)

Nemški jezik in književnost 60 - 60

Pedagogika 30 15 45

Poljski jezik in književnost 30 10 40

Primerjalna književnost 50 5 55

Primerjalno jezikoslovje 50 5 55

Primerjalno slovansko jezikoslovje 30 5 35

Ruski jezik in književnost 40 20 60

Slovaški jezik in književnost 30 10 40

Slovenski jezik in književnost 60 26 86

Sociologija 40 10 50

Sociologija kulture 85 10 95

Splošno jezikoslovje 50 5 55

Španski jezik in književnost 50 25 75

Umetnostna zgodovina 20 - 20

Vzhodnoazijske študije

- Japonologija 50 5 55

- Sinologija 50 5 55

Zgodovina 70 40 110

MEDICINSKA FAKULTETA 260 - 260

Medicina – UN 200 - 200

Dentalna medicina – UN 60 - 60

NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA 560 130 690

Geologija – UN 50 - 50

Geotehnologija in rudarstvo – UN 35 - 35

Rudarstvo in geotehnologija – VS 30 20 50

Metalurgija in materiali – UN 70 10 80

Metalurške tehnologije – VS 75 30 105

Načrtovanje tekstilij in oblačil – UN 55 - 55

Grafične in interaktivne komunikacije – UN 55 30 85

Oblikovanje tekstilij in oblačil – UN 30 - 30

Proizvodnja tekstilij in oblačil – VS 100 - 100

Grafična in medijska tehnika – VS 60 40 100

PEDAGOŠKA FAKULTETA 550 30 580

Razredni pouk – UN 120 - 120

Socialna pedagogika – UN 40 - 40

Specialna in rehabilitacijska pedagogika – UN 45 - 45

Biologija in gospodinjstvo – UN 30 - 30

Kemija in biologija – UN 30 - 30

Matematika in tehnika – UN 45 - 45

Matematika in računalništvo – UN 60 - 60

Matematika in fizika – UN 30 - 30

Fizika in tehnika – UN 30 - 30

Kemija in fizika – UN 30 - 30

Likovna pedagogika – UN 30 - 30

Predšolska vzgoja – VS 60 30 90

PRAVNA FAKULTETA 380 200 580

(22)

- Maribor 25 10 35

Teologija – univerzitetni dvopredmetni program

- Maribor 35 10 45

Teologija – VS

- Maribor 20 10 30

VETERINARSKA FAKULTETA 70 - 70

Veterinarstvo – UN 70 - 70

VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO 320 120 440

Babištvo – VS 30 - 30

Delovna terapija – VS 40 - 40

Fizioterapija – VS 40 - 40

Radiologija – VS 45 - 45

Sanitarno inženirstvo – VS 45 - 45

Zdravstvena nega – VS 120 120 240

Vpisna mesta za nadaljevanje študija po merilih za prehode na Univerzi v Ljubljani

VISOKOŠOLSKI ZAVOD / Študijski program Redni Izredni BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

Kmetijstvo – agronomija in hortikultura VS (3. letnik) 20 45

Gozdarstvo UN (2. letnik) 10 -

Lesarstvo UN (3. letnik) 10 -

Lesarstvo VS (3. letnik) 30 40

Kmetijstvo – zootehnika UN (3. letnik) 12 -

EKONOMSKA FAKULTETA

Študij na daljavo

Visoka poslovna šola VS (2., 3. letnik) Število vpisnih mest je omejeno s številom vpisnih mest v 1. letnik Visoke poslovne šole.

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Redni Izredni

Elektrotehnika UN (3. letnik) 40 -

Elektrotehnika VS (3. letnik) - 150

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO

Gradbeništvo VS (3. letnik) - 20

FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO

Kemija UN – smer Kemijsko izobraževanje (3. letnik) 20 5

Kemijska tehnologija VS (3. letnik) 20 20

Usnjarsko-predelovalna tehnologija VS (3. letnik) 10 10 Varstvo pri delu in požarno varstvo VS (3. letnik) 10 5 FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO

Matematika UN (3. letnik) 10 -

Fizika UN (3. letnik) 10 -

FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET

Tehnologija prometa UN (3. letnik) 15 15

Transportna logistika UN (3. letnik) 15 15

Tehnologija prometa VS (3. letnik) 20 20

Pomorstvo – navtika VS (3. letnik) 10 15

(23)

VISOKOŠOLSKI ZAVOD / Študijski program Redni Izredni

Pomorstvo – ladijsko strojništvo VS (3. letnik) 10 15

Tehnologija prometa UN (4. letnik) 20 20

Transportna logistika UN (4. letnik) 10 10

FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Računalništvo in informatika UN (3. letnik) 60 -

FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO

Socialno delo UN (3. letnik) - 30

Socialno delo UN (4. letnik) - 90

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

Strojništvo UN (3. letnik) 30 -

Strojništvo VS – Ljubljana (3. letnik) 30 -

FAKULTETA ZA UPRAVO

Uprava UN – Ljubljana (4. letnik) 40 50

Uprava VS – Ljubljana (2. letnik) - 20

Uprava VS – študijska središča (2. letnik) - 20

Javna uprava VS – Ljubljana (3. letnik) - 40

FILOZOFSKA FAKULTETA

Bibliotekarstvo UN (3. letnik) - 20

NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA

Rudarstvo in geotehnologija UN (3. letnik) 10 -

Rudarstvo in geotehnologija VS (3. letnik) 10 -

Metalurške tehnologije VS (3. letnik) - 10

Redni Izredni Metalurgija in materiali UN (3. letnik) Število vpisnih mest je omejeno s

številom vpisanih v 1. letnik - Tekstilna tehnika VS (3. letnik) Število vpisnih mest je omejeno s

številom vpisanih v 1. letnik - Konfekcijska tehnika VS (3. letnik) Število vpisnih mest je omejeno s

številom vpisanih v 1. letnik

- Grafična tehnika VS (3. letnik) Število vpisnih mest je omejeno s

številom vpisanih v 1. letnik

- Tekstilstvo in grafična tehnologija – smer

tekstilstvo UN (3, letnik)

Število vpisnih mest je omejeno s številom vpisanih v 1. letnik

- Tekstilstvo in grafična tehnologija – smer

grafična tehnologija UN (3. letnik) Število vpisnih mest je omejeno s

številom vpisanih v 1. letnik - Oblikovanje tekstilij in oblačil UN (3. letnik) Število vpisnih mest je omejeno s

številom vpisanih v 1. letnik -

PEDAGOŠKA FAKULTETA Redni Izredni

Socialna pedagogika UN (3. letnik) - 30

Predšolska vzgoja VS (3. letnik) - 60

VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO

Fizioterapija VS (3. letnik) - 60

Delovna terapija VS (3. letnik) - 30

Vpisna mesta za vzporedni študij in študij diplomantov na Univerzi v Ljubljani

VISOKOŠOLSKI ZAVOD / Študijski program Redni Izredni

(24)

VISOKOŠOLSKI ZAVOD / Študijski program Redni Izredni AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO 8 -

Dramska igra in umetniška beseda UN 2 -

Gledališka in radijska režija UN 2 -

Filmska in televizijska režija UN 2 -

Dramaturgija UN 2 -

AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE 3 -

Slikarstvo UN - -

Kiparstvo UN 1 -

Restavratorstvo UN 1 -

Oblikovanje UN 1 -

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA 41 -

Biotehnologija UN 3 -

Kmetijstvo – agronomija UN 3 -

Kmetijstvo – agronomija in hortikultura VS 4 -

Biologija UN 4 -

Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri UN 2 -

Gozdarstvo VS 2 -

Krajinska arhitektura UN 2 -

Lesarstvo UN 3 -

Tehnologija lesa in vlaknatih kompozitov VS 5 -

Kmetijstvo – zootehnika UN 3 -

Kmetijstvo – živinoreja VS 3 -

Mikrobiologija UN 3 -

Živilstvo in prehrana UN 4 -

EKONOMSKA FAKULTETA 45 23

Univerzitetna poslovna in ekonomska šola UN 27 10

Visoka poslovna šola VS – Ljubljana 18 13

FAKULTETA ZA ARHITEKTURO 6 -

Arhitektura – enoviti magistrski študijski program 6 -

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE 26 -

Analitska politologija UN 2 -

Analitska sociologija UN 2 -

Družboslovna informatika UN 2 -

Evropske študije – družboslovni vidiki UN 2 -

Komunikologija – medijske in komunikacijske študije UN 2 - Komunikologija – tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi UN 2 -

Kulturologija UN 2 -

Mednarodni odnosi UN 2 -

Novinarstvo UN 2 -

Politologija – analiza politik in javna uprava UN 2 -

Politologija – obramboslovje UN 2 -

Sociologija – kadrovski menedžment UN 2 -

Družboslovna informatika VS 2 -

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 34 -

Elektrotehnika UN 15 -

Elektrotehnika VS 16 -

Multimedijske komunikacije VS 3 -

FAKULTETA ZA FARMACIJO 9 -

(25)

Farmacija UN 7 -

Laboratorijska biomedicina VS 2 -

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO 21 -

Gradbeništvo UN 8 -

Gradbeništvo VS 5 -

Vodarstvo in komunalno inženirstvo UN 4 -

Geodezija UN 2 -

Geodezija VS 2 -

FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO 21 5

Kemija UN 5 -

Biokemija UN 2 -

Kemijsko inženirstvo UN 4 -

Kemijska tehnologija VS 4 3

Varstvo pri delu in požarno varstvo VS 6 2

FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO 20 -

Matematika UN 3 -

Matematika UN (bolonjski) 2 -

Finančna matematika UN 2 -

Praktična matematika VS 3 -

Fizika UN 7 -

Fizikalna merilna tehnika VS 3 -

FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET 20 8

Tehnologija prometa UN 4 1

Transportna logistika UN 2 1

Tehnologija prometa VS 9 4

Pomorstvo – navtika VS 3 1

Pomorstvo – ladijsko strojništvo VS 2 1

FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 19 3

Računalništvo in informatika UN 9 -

Računalništvo in informatika VS

- Ljubljana 7 2

- Sežana 3 1

FRI IN FMF 3 -

Računalništvo in matematika UN 3 -

FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO 2 3

Socialno delo UN 2 3

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO 37 5

Strojništvo UN 15 -

Strojništvo VS

- Ljubljana 19 3

- Novo mesto 3 -

- Nova Gorica - 2

FAKULTETA ZA ŠPORT 5 4

Športna vzgoja UN 3 2

Športno treniranje VS 2 2

FAKULTETA ZA UPRAVO 22 -

Uprava UN 11 -

(26)

FILOZOFSKA FAKULTETA 75 4

Univerzitetni enopredmetni programi 39 2

Angleški jezik in književnost UN 3 -

Arheologija UN 2 -

Bibliotekarstvo in informatika UN 3 -

Etnologija in kulturna antropologija UN 3 1

Filozofija UN 2 -

Geografija UN 3 -

- usmeritev slovenščina-angleščina-nemščina UN 2 -

- usmeritev slovenščina-angleščina-francoščina UN 1 -

- usmeritev slovenščina-angleščina-italijanščina UN 1 -

Muzikologija UN 1 1

Nemški jezik in književnost UN 2 -

Pedagogika

- Andragogika UN 2 -

- Pedagogika UN 2 -

Primerjalna književnost UN 1 -

Psihologija UN 3 -

Slovenski jezik in književnost UN 3 -

Splošno jezikoslovje UN 1 -

Umetnostna zgodovina UN 2 -

Zgodovina UN 2 -

Univerzitetni dvopredmetni programi 36 2

Češki jezik in književnost UN 2 -

Filozofija UN 4 -

Francoski jezik in književnost UN 4 -

Geografija UN 3 -

Grški jezik in književnost UN 1 -

Hrvaški, srbski in makedonski jezik in književnosti UN 3 -

Italijanski jezik in književnost UN 3 -

Latinski jezik in književnost UN 2 -

Muzikologija UN 1 1

Pedagogika UN 2 -

Poljski jezik in književnost UN 2 -

Primerjalno jezikoslovje UN 3 -

Primerjalno slovansko jezikoslovje UN 2 -

Ruski jezik in književnost UN 2 -

Slovaški jezik in književnost UN 2 -

Sociologija UN 2 -

Sociologija kulture UN 4 -

Španski jezik in književnost UN 3 -

(27)

VISOKOŠOLSKI ZAVOD / Študijski program Redni Izredni Vzhodnoazijske študije

- Japonologija UN 3 -

- Sinologija UN 3 -

Zgodovina UN 4 2

MEDICINSKA FAKULTETA 5 -

Medicina UN 3 -

Dentalna medicina UN 2 -

NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA 30 -

Načrtovanje tekstilij in oblačil UN 3 -

Grafične in interaktivne komunikacije UN 3 -

Oblikovanje tekstilij in oblačil UN 2 -

Proizvodnja tekstilij in oblačil VS 5 -

Grafična in medijska tehnika VS 3 -

Metalurgija in materiali UN 4 -

Metalurške tehnologije VS 3 -

Geotehnologija in rudarstvo UN 2 -

Rudarstvo in geotehnologija VS 2 -

Geologija UN 3 -

PEDAGOŠKA FAKULTETA 26 -

Biologija in gospodinjstvo UN 2 -

Fizika in tehnika UN 2 -

Kemija in biologija UN 2 -

Kemija in fizika UN 2 -

Likovna pedagogika UN 2 -

Matematika in fizika UN 2 -

Matematika in računalništvo UN 3 -

Matematika in tehnika UN 2 -

Predšolska vzgoja VS 2 -

Razredni pouk UN 4 -

Socialna pedagogika UN - -

Specialna in rehabilitacijska pedagogika UN 3 -

PRAVNA FAKULTETA 10 10

Pravo UN 10 10

TEOLOŠKA FAKULTETA 10 5

Teologija enopredmetni UN

- Ljubljana 4 1

- Maribor 1 1

Teologija dvopredmetni UN

- Ljubljana 2 1

- Maribor 2 1

Teologija VS

- Ljubljana 2 1

- Maribor 1 1

VETERINARSKA FAKULTETA 3 -

Veterinarstvo UN 3 -

VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO 16 6

Babištvo VS 2 -

(28)

Sanitarno inženirstvo VS 2 -

Zdravstvena nega VS 6 6

Vpisna mesta za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce (državljane držav nečlanic Evropske unije) na Univerzi v Ljubljani

AKADEMIJA ZA GLASBO 5 2

Vsi univerzitetni programi razen glasbene pedagogike 3 2

Glasbena pedagogika UN 2 -

AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO 4 -

Dramska igra in umetniška beseda UN 1 -

Gledališka in radijska režija UN 1 -

Filmska in televizijska režija UN 1 -

Dramaturgija UN 1 -

AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE 2 3

Slikarstvo UN - -

Kiparstvo UN - 1

Restavratorstvo UN - -

Oblikovanje UN 2 2

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA 41 -

Biotehnologija UN 3 -

Kmetijstvo – agronomija UN 3 -

Kmetijstvo – agronomija in hortikultura VS 4 -

Biologija UN 4 -

Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri UN 2 -

Gozdarstvo VS 2 -

Krajinska arhitektura UN 2 -

Lesarstvo UN 3 -

Tehnologije lesa in vlaknatih kompozitov VS 5 -

Kmetijstvo – zootehnika UN 3 -

Kmetijstvo – živinoreja VS 3 -

Mikrobiologija UN 3 -

Živilstvo in prehrana UN 4 -

EKONOMSKA FAKULTETA 45 53

Univerzitetna poslovna in ekonomska šola UN 27 13

Visoka poslovna šola VS

- Ljubljana 18 15

- študijska središča - 25

FAKULTETA ZA ARHITEKTURO 7 -

Arhitektura – enoviti magistrski študijski program 7 -

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE 26 26

Analitska politologija UN 2 2

Analitska sociologija UN 2 2

Družboslovna informatika UN 2 2

Evropske študije – družboslovni vidiki UN 2 2

Komunikologija – medijske in komunikacijske študije UN 2 2 Komunikologija – tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi UN 2 2

Kulturologija UN 2 2

(29)

Mednarodni odnosi UN 2 2

Novinarstvo UN 2 2

Politologija – analiza politik in javna uprava UN 2 2

Politologija – obramboslovje UN 2 2

Sociologija – kadrovski menedžment UN 2 2

Družboslovna informatika VS 2 2

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO 34 -

Elektrotehnika UN 15 -

Elektrotehnika VS 16 -

Multimedijske komunikacije VS 3 -

FAKULTETA ZA FARMACIJO 7 -

Farmacija UN 5 -

Laboratorijska biomedicina VS 2 -

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO 21 -

Gradbeništvo UN 8 -

Gradbeništvo VS 5 -

Vodarstvo in komunalno inženirstvo UN 4 -

Geodezija UN 2 -

Geodezija VS 2 -

FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO 21 5

Kemija UN 5 -

Biokemija UN 2 -

Kemijsko inženirstvo UN 4 -

Kemijska tehnologija VS 4 3

Varstvo pri delu in požarno varstvo VS 6 2

FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO 22 -

Matematika UN 3 -

Matematika (bolonjski) UN 4 -

Finančna matematika UN 2 -

Praktična matematika VS 3 -

Fizika UN 7 -

Fizikalna merilna tehnika VS 3 -

FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET 20 8

Tehnologija prometa UN 4 1

Transportna logistika UN 2 1

Tehnologija prometa VS 9 4

Pomorstvo – navtika VS 3 1

Pomorstvo – ladijsko strojništvo VS 2 1

FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 19 5

Računalništvo in informatika UN 9 -

Računalništvo in informatika VS

- Ljubljana 7 -

- Sežana 3 5

FRI IN FMF 3 -

Računalništvo in matematika UN 3 -

FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO 6 2

Socialno delo UN 6 2

(30)

- Novo mesto 3 -

- Nova Gorica - 2

FAKULTETA ZA ŠPORT 4 -

Športna vzgoja UN 2 -

Športno treniranje VS 2 -

FAKULTETA ZA UPRAVO 22 30

Uprava UN

- Ljubljana 11 5

Uprava VS

- Ljubljana 11 5

FILOZOFSKA FAKULTETA 74 9

Univerzitetni enopredmetni programi 38 3

Arheologija UN 1 -

Bibliotekarstvo in informatika UN 3 -

Etnologija in kulturna antropologija UN 3 2

Filozofija UN 2 -

Geografija UN 3 -

- usmeritev slovenščina-angleščina-nemščina UN 2 -

- usmeritev slovenščina-angleščina-francoščina UN 1 -

- usmeritev slovenščina-angleščina-italijanščina UN 1 -

Muzikologija UN 1 1

Pedagogika

- Andragogika UN 2 -

- Pedagogika UN 2 -

Psihologija UN 3 -

Zgodovina UN 2 -

Univerzitetni dvopredmetni programi 36 6

Češki jezik in književnost UN 2 -

Filozofija UN 4 -

Francoski jezik in književnost UN 4 -

Geografija UN 3 -

Grški jezik in književnost UN 1 -

Hrvaški, srbski in makedonski jezik in književnosti UN 3 -

Italijanski jezik in književnost UN 3 -

Latinski jezik in književnost UN 2 -

Muzikologija UN 1 1

Pedagogika UN 2 -

Poljski jezik in književnost UN 2 -

Primerjalno jezikoslovje UN 3 -