UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
Poučevanje, poučevanje na razredni stopnji z angleščino
Ajda Dudáková
VPLIV SKAVTSKE METODE NA ODNOS DO SEBE, DRUGIH LJUDI IN NARAVE
Magistrsko delo
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
Poučevanje, poučevanje na razredni stopnji z angleščino
Ajda Dudáková
VPLIV SKAVTSKE METODE NA ODNOS DO SEBE, DRUGIH LJUDI IN NARAVE
Magistrsko delo
Mentorica: doc. dr. Darja Skribe Dimec
Ljubljana, 2021
ZAHVALA
Velika in iskrena hvala mentorici doc. dr. Darji Skribe Dimec za spodbudne besede, strokovne nasvete, hitro odzivnost in sodelovanje pri nastajanju magistrskega dela.
Hvala vsem sodelujočim skavtom in učencem ter njihovim skavtskim voditeljem in učiteljem, da ste mi omogočili izvedbo raziskave.
Hvala možu, družini, sestrični Barbari in sošolkam, da ste mi stali ob strani, me spodbujali in mi pomagali s koristnimi nasveti, kadar mi je zmanjkovalo energije za pisanje.
POVZETEK
Odnos, ki ga imamo posamezniki do sebe, do drugih ljudi in do narave vključuje skoraj vse odnose v našem življenju. Odnosi do česar koli so lahko pozitivni ali negativni. Pozitiven odnos pa ne pride kar sam po sebi. Treba ga je spodbujati in razvijati. Skavtska metoda je oblikovana tako, da spodbuja celostni razvoj mladostnikov, torej telesne, družbene, spoznavne, moralne, čustveno-motivacijske ter duhovne potenciale posameznika. Izvedli smo kvantitativno raziskavo in z anketnim vprašalnikom, zbrali odgovore 58 petošolcev, starih med 10 in 11 let. V raziskavo smo vključili 27 učencev, ki obiskujejo skavte, in 31 učencev, ki jih ne. Iz raziskave smo izključiti tiste učence, ki obiskujejo tabornike, ker nismo raziskovali njihove metode dela in nas je zanimal predvsem vpliv skavtske metode na kakovost posameznih odnosov. Ugotovili smo, da se večina anketiranih petošolcev dobro pozna in da se pozitivno samoovrednotijo. Prav tako smo ugotovili, da večina anketirancev spoštuje različnost in se je zmožna vživeti v drugega. Več razlik pa se je med skavti in neskavti pokazalo v odnosu do narave. Skavti so večinoma pokazali več spoštljivosti do narave in se bolje znajdejo v naravi kot neskavti. Pridobljeni rezultati so pokazali, da imajo petošolci večinoma pozitiven odnos do sebe in do drugih. Odnos do narave pa se med skavti in neskavti najbolj razlikuje. Skavti imajo bolj pozitiven odnos do narave kot neskavti.
Raziskava je tudi povratna informacija vsem vodjam skavtov, saj lahko vidimo, da uporaba trenutneskavtske metode skavtom pomaga izboljšati in poglobiti odnos do narave. Za odnos do sebe in do drugih ljudi bi bilo dobro razmisliti še o drugih možnostih.
KLJUČNE BESEDE: skavti, odnos do sebe, odnos do drugih ljudi, odnos do narave.
ABSTRACT
The attitudes we have towards ourselves, other people, and nature encompass almost all the relationships in our lives. Our attitudes can be positive or negative. Positive attitudes do not just come naturally. They need to be encouraged and developed. The Scout Method is designed to promote the holistic development of young people, i.e. the physical, social, cognitive, moral, emotional-motivational, and spiritual potentials of an individual.
A quantitative study was carried out. In it, questionnaires were used to collect responses from 58 fifth-grade pupils aged between 10 and 11 years. We included 27 pupils who attended Scouts and 31 pupils who did not.
We found that the majority of the surveyed fifth-graders knew themselves well and have a positive self-assessment. We also found that most of the respondents respect diversity and can empathize with others. However, more differences emerged between Scouts and non-Scouts in terms of attitudes towards nature. Scouts showed more respect for nature and are more comfortable in nature compared to non-Scouts. The results showed that fifth graders have mostly positive attitudes towards themselves and others. However, attitudes towards nature differ between Scouts and non-Scouts.
Scouts have a more positive attitude towards nature than non-Scouts. The survey also provides feedback to all Scout leaders, as it demonstrated that using the current Scouting method helps Scouts to improve and deepen their relationship with nature. For their relationship with themselves and with other people, however, it would be good to consider other options.
KEYWORDS: scouts, relationship to self, relationship to other people, relationship to nature.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
2 TEORETIČNI DEL ... 2
2.1 Skavti in taborniki ... 2
2.1.1 Taborniki ... 2
2.1.2 Skavti ... 3
2.1.3 Poslanstvo slovenskih skavtov ... 3
2.2 Skavtska metoda ... 4
2. 2. 1. Delo v majhnih skupinah ... 5
2. 2. 2. Obljuba in zakoni ... 5
2. 2. 3. Učenje z delom ... 5
2. 2. 4. Samovzgoja ... 6
2. 2. 5. Dejavni odnos med mladimi in odraslimi ter služenje v družbi ... 6
2. 2. 6. Dejavnosti na prostem ... 6
2.3 Skavtski kompetenčni model ... 7
2.4 Vrednote ... 13
2.5 Razvojne značilnosti otrok v skavtski starostni skupini od 7 do 11 let ... 15
2.6 Odnos do sebe ... 16
2.6.1 Poznavanje samega sebe ... 17
2.6.2 Samovrednotenje ... 17
2.6.3 Odnos do sebe in skavti ... 18
2.7 Odnos do drugih ljudi ... 19
2.7.1 Socializacija ... 19
2.7.2 Spoštovanje različnosti ... 20
2.7.3 Zmožnost vživljanja v drugega ... 21
2.7.4 Odnos do drugih ljudi in skavti ... 21
2.8 Odnos do narave ... 22
2.8.2 Naravna dediščina ... 24
2.8.3 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj ... 26
2.8.4 Različne metode in pristopi pouka na prostem ... 27
2.8.5 Izkustveno učenje v naravi ... 28
2.8.6 Metode, ki spodbujajo človekov odnos do narave ... 28
2.8.7 Spoštljiv odnos do narave ... 28
2.8.8 Zmožnost znajti se v naravi ... 33
3 EMPIRIČNI DEL ... 43
3.1 Opredelitev raziskovalnega problema ... 43
3.2 Raziskovalna vprašanja ... 45
3.3 Metoda in raziskovalni pristop ... 45
3.3.1 Opis vzorca ... 45
3.3.2 Opis postopka zbiranja podatkov in opis inštrumenta ... 46
3.4 Rezultati in interpretacija ... 48
3.4.1 Odnos do sebe ... 48
3.4.2 Odnos do drugih ljudi ... 52
3.4.3 Odnos do narave ... 59
4 ZAKLJUČEK ... 72
5 LITERATURA ... 76
6 PRILOGE ... 83
6.1 Soglasje staršev ... 83
6.2 Anketni vprašalnik za učence ... 84
7 IZJAVA O AVTORSTVU ... 88
KAZALO SLIK
Slika 1: Zavarovana območja v Sloveniji (prirejeno po Bizjak, 2008, str. 6 in 7). ... 26Slika 2: Zelena pika (Čepon in Berlot, 2016, str. 92). ... 30
Slika 3: Mobiusova zanka (Čepon in Berlot, 2016, str. 92). ... 30
Slika 4: Slika smetnjaka (Čepon in Berlot, 2016, str. 92). ... 30
Slika 5: Oznaka za nevarne odpadke (Čepon in Berlot, 2016, str. 93.). ... 32
Slika 6: Oznake za nevarne snovi (Čepon in Berlot, 2016, str. 93). ... 32
Slika 7: Simbol za Evrolist (Čepon in Berlot, 2016, str. 95). ... 33
Slika 8: Znak za Ecolabel (Čepon in Berlot, 2016, str. 95). ... 33
Slika 9: Tovorni vozel (Kompara in Bolta, 2016, str. 62). ... 36
Slika 10: Prusikov vozel (Kompara in Bolta, 2016, str. 62). ... 37
Slika 11: Kavbojski vozel (Kompara in Bolta, 2016, str. 63). ... 37
Slika 12: Napenjalni vozel (Kompara in Bolta, 2016, str. 63). ... 37
Slika 13: Ambulantni vozel (Kompara in Bolta, 2016, str. 63). ... 37
Slika 14: Dvojna osmica z zanko (Kompara in Bolta, 2016, str. 65). ... 38
Slika 15: Pridobivanje vode (Knap, 2016, str. 169). ... 39
Slika 16: Improviziran vodni filter (Grylls, 2013, str. 127). ... 39
Slika 17: Užitne rastline (Kos idr., 2016, str. 257 – 263). ... 40
Slika 18: Neužitne rastline (Kos idr., 2016, str. 257 – 263). ... 40
Slika 19: Živalske sledi (Girandon, 2016, str. 252 – 256). ... 42
KAZALO PREGLEDNIC IN GRAFOV
Preglednica 1: Skavtski kompetenčni model (Skavtski kompetenčni model, 2019). ... 12
Preglednica 2: Odpadki, ki sodijo oziroma ne sodijo v določen zabojnik (Čepon, Berlot, 2016, str. 91). ... 31
Preglednica 3: Kompetence, obravnavane v magistrskem delu (prirejeno po Skavtski kompetenčni model, 2019). ... 44
Graf 4: Anketirane skupine ... 45
Graf 5: Anketirane skupine glede na spol ... 46
Graf 6: Znam našteti tri stvari, ki so mi všeč. ... 48
Graf 7: Znam našteti tri stvari, ki si jih želim. ... 49
Graf 8: Kadar me nekaj moti, to povem. ... 49
Graf 9: Med svojimi vrstniki se počutim sprejet. ... 50
Graf 10: Znam povedati, katere so moje dobre lastnosti. ... 51
Graf 11: Druge ljudi vključujem k igri in pogovoru. ... 52
Graf 12: Zavedam se, da smo si ljudje med sabo različni. ... 53
Graf 13: Zdi se mi dobro, da smo si ljudje med sabo različni. ... 53
Graf 14: Sprejemam ljudi, ki so drugačni od mene. ... 54
Graf 15: Do drugačnih pristopam enako kot k sebi podobnim. ... 54
Graf 16: S preprostimi besedami znam povedati, kakšen se mi zdi sovrstnik. ... 56
Graf 17: S preprostimi besedami znam povedati, kako se moj sovrstnik počuti. ... 56
Graf 18: Prepoznam situacijo, ko je nekdo v stiski. ... 57
Graf 19: Ko vidim nekoga v stiski, mu ponudim pomoč. ... 57
Graf 20: Rad sem v naravi. ... 59
Graf 21: V gozdu najdem veliko idej za igro. ... 59
Graf 22: Naravo poskušam vedno pustiti za seboj tako, kot je bila pred mojim prihodom. .... 60
Graf 23: Kadar grem na izlet v naravo, pospravim odpadke za sabo. ... 61
Graf 24: V naravi ne trgam rastlin in ne uničujem dreves po nepotrebnem. ... 61
Graf 25: Znam pokazati smeri neba. ... 62
Graf 26: Vem, da so na planinskih poteh markacije, ki mi kažejo pravo pot do cilja. ... 63
Graf 27: Vem, da si lahko najdem zavetje pred dežjem pod krošnjo velike smreke. ... 63
Graf 28: Sam znam pripraviti in zakuriti ogenj. ... 64
Graf 29: Sam znam pripraviti palico za hrenovko in speči hrenovko na ognju. ... 64
Graf 30: V naravi prepoznam volčjo jagodo. ... 65
Graf 31: Vem, da je volčja jagoda strupena. ... 65
Graf 32: V naravi prepoznam rdečo mušnico. ... 66
Graf 33: Vem, da je rdeča mušnica strupena goba. ... 66
Graf 34: V naravi prepoznam gada. ... 67
Graf 35: Vem, da je gad strupena žival. ... 67
Graf 36: Vem, da je za gibanje v naravi potrebno imeti ustrezno opremo. ... 68
Graf 37: Znam narediti ambulantni vozel. ... 69
Graf 38: Znam narediti kavbojski vozel. ... 69
Graf 39: Znam narediti vozel osmico. ... 70
1
1 UVOD
Skavtska metoda dela je način dela z otroki in mladimi, ki me spremlja celo življenje. Skavte obiskujem od prvega razreda osnovne šole in kot otrok dveh skavtskih voditeljev sem veliko skavtskih dejavnosti doživela tudi doma, v družini. Čez leta se je skavtska metoda razvijala, jaz pa sem vedno bolj opažala razlike med obnašanjem skavtov in drugih sovrstnikov tako do sebe kot do drugih in narave. Na Pedagoški fakulteti smo se na smeri Razredni pouk veliko pogovarjali o vzgoji, motivaciji in metodah dela v šoli in nehote sem ves čas primerjala izkušnje, ki sem jih dobila pri skavtih. Na pedagoških praksah sem spoznala, da je skavtska metoda tako globoko zasidrana v meni, da jo v ključnih trenutkih vedno potegnem na plano in z učenci delam po njej. Zaradi pozitivnih odzivov učencev sem začela razmišljati, da ene in druge metode dela ni potrebno ločiti; lahko ju združim in z učenci v razredu izvajam tisto, kar v določenem trenutku bolj potrebujejo.
V magistrski nalogi sem želela bolje spoznati vpliv skavtske metode na posameznika ter njeno uspešnost pri vzgoji in izobraževanju. Ker se je v letu 2019 razvil Skavtski kompetenčni model, ki skavtom kaže smernice, kaj naj bi se v določeni starosti naučili glede na posameznikov osebni razvoj, sem z magistrskim delom želela raziskati, ali se pojavljajo razlike med učenci, ki obiskujejo skavte, in tistimi, ki jih ne, v njihovem odnosu do sebe, do drugih ljudi in do narave. Za vsako področje sem določila dve kompetenci, ki naj bi jih učenci v petem razredu, ki obiskujejo skavte, že osvojili.
Namen magistrskega dela je predstaviti skavtsko metodo dela in spretnosti, ki se jih pri skavtih učijo. Želela pa sem tudi ugotoviti, če bi bilo potrebno kakšen pristop izboljšati, da bi skavti in tudi drugi učenci poglobili in izboljšali svoj odnos do sebe, do drugih ljudi in do narave.
2
2 TEORETIČNI DEL
V teoretičnem delu bomo predstavili teoretična izhodišča, ki so pomembna za magistrsko delo. Na splošno bomo predstavili skavte in tabornike, bolj natančno opisali skavtsko metodo dela in njen vpliv na posameznike. Predstavili bomo tri različne odnosne vidike, in sicer odnos do sebe, do drugih ljudi in do narave. Podrobneje bomo opisali področje poznavanja samega sebe, samovrednotenja, spoštovanja različnosti, vživljanja v drugega, spoštljivega odnosa do narave ter končno področje o zmožnosti znajti se v naravi.
2.1 Skavti in taborniki
Konec 19. stoletja se je z razvojem meščanstva in industrije pojavila potreba, da bi se človek bolj približal naravi. Ljudje so se zaradi spremenjenega načina življenja začeli zavedati, kako pomemben vpliv ima narava na razvoj mladostnikov (Štajdohar in Zupan, 2003). Ernest Thompson Seton in Sir Robert Baden Powell sta bila zagovornika sožitja z naravo (prav tam) in sta težila po vzgoji, povezani z naravo (Zveza tabornikov Slovenije, b. d.). Ernest Thompson Seton je bil začetnik gozdovništva, ki se je razvilo nekaj let pred skavti in taborniki (prav tam), Sir Robert Baden Powell pa začetnik skavtstva in taborništva (Pugelj, 2016). Leta 1907 je organiziral prvi skavtski tabor za fante na otoku Brownsea, ki se šteje kot začetek skavtske in taborniške organizacije (Zveza tabornikov Slovenije, b. d.). Potem pa se je skavtsko gibanje zelo hitro razširilo po svetu (prav tam). Sprva je bilo skavtstvo namenjeno le mladim fantom, nekaj let kasneje pa je Baden Powellova sestra Agnes podobno gibanje ustanovila tudi za dekleta (Štajdohar in Zupan, 2003).
Skavtstvo in taborništvo sta gibanji, ki sta namenjeni vsem ne glede na raso ali versko pripadnost. Gibanji spodbujata medgeneracijsko sodelovanje, prostovoljstvo, razvijanje fizičnega, intelektualnega, socialnega in duhovnega potenciala posameznika (Cevc in Remškar, 2001). Razlika med taborništvom in skavtstvom je ta, da so taborniki laični, skavti pa so katoliška organizacija, vendar kljub temu sprejemajo člane ne glede na veroizpoved (Tirovič, 2019). Čeprav sta Zveza tabornikov Slovenije in Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov dve organizaciji, ki imata iste korenine, sta vedno delovali ločeno in se nista povezovali med seboj (Vičič, 1997).
2.1.1 Taborniki
V Sloveniji se je taborniško gibanje pojavilo leta 1922 in 1923 (Vičič, 1997). V času Jugoslavije so se taborniki imenovali Jugoslovanska gozdovniška liga in so izdajali glasilo z naslovom Ogenj (prav tam). Med obema vojnama je bilo delo organizacije prekinjeno, ponovno pa leta 1951 nastane Združenje tabornikov Slovenije, ki je predhodnik Zveze tabornikov Slovenije (Zgodovina taborništva v Sloveniji, b. d.). Leta 1994 je Zveza tabornikov Slovenije postala tudi del svetovnega skavtskega gibanja in vedno bolj izpopolnjuje svoj način in vsebino dela z mladimi, da bi čim bolj vključevali vzgojno poslanstvo skavtske organizacije (prav tam).
Okorn (2010) je zapisal definicijo: »Taborništvo je prostovoljno, nepolitično in vzgojno gibanje za mlade, odprto vsem, ne glede na poreklo, raso ali prepričanje, v skladu z namenom, načeli in metodo svetovnega skavtskega gibanja.« (str. 3). Namen taborništva je opredelil kot pomoč mladim, da bi znali samostojno razvijati svojo osebnost in najti
3
življenjsko pot in jim prav tako pomagati, da bi bili odgovori državljani ter člani lokalne, državne in mednarodne skupnosti. Naštel je tri taborniška načela. To so:
odgovornost do drugih,
odgovornost do duhovnosti ter
odgovornost do sebe (str. 4).
Na koncu opredelil še taborniško metodo, ki predstavlja sistem samoizobraževanja in je sestavljen iz naslednjih elementov:
prisega oziroma obljuba in zakoni;
sodelovanje v manjših skupinah;
stopnjevani program različnih dejavnosti;
učenje skozi delo;
odkrivanje, spoznavanje, spoštovanje in zaščita narave (str. 5).
Čeprav so namen, načela in metoda dela pri skavtih in tabornikih zelo podobni, smo se odločili, da se bomo v nadaljevanju osredinili na skavte, saj smo v raziskovanje vključili le člane Združenja slovenskih skavtinj in skavtov.
2.1.2 Skavti
Na slovenskem ozemlju se je skavtsko gibanje pojavilo že leta 1913 (Štajdohar in Zupan, 2003). V času Jugoslavije je obstajala Zveza skavtov kraljevine Jugoslavije in je izdajala glasilo z naslovom Skavtski glasnik (Vičič, 1997). Med okupacijo so bile vse tovrstne dejavnosti prekinjene (prav tam). Deset let kasneje, leta 1923, je potekal prvi tabor slovenskih skavtov v Kamniški Bistrici (Cevc in Remškar, 2001). V tem času skavtska organizacija ni bila politično vezana, vendar pa so skavte vzgajali v krščanskem duhu (prav tam). Ob začetku druge svetovne vojne so skavtsko organizacijo razpustili. Po končani vojni so počasi spet začeli obnavljati stare skupine in skupaj z mednarodno organizacijo za begunce pomagali v taborih beguncev in izseljencev (Cevc in Remškar, 2001). Leta 1951 se je oblikovalo Združenje tabornikov Slovenije (Štajdohar in Zupan, 2003), ki je poleg skavtske metode izvajalo tudi metode gozdovništva (Cevc in Remškar, 2001). Leta 1959 so svoja vrata odprli Slovenski koroški skavti in skavtinje v Avstriji, leta 1976 pa še Slovenska zamejska skavtska organizacija v Italiji (prav tam). Nazadnje so 31. 3. 1990 ustanovili Združenje slovenskih katoliških skavtov in skavtinj (ZSKSS) (prav tam).
2.1.3 Poslanstvo slovenskih skavtov
Združenje slovenskih katoliških skavtov in skavtinj (ZSKSS) je neformalna vzgojno- izobraževalna organizacija (Cevc in Remškar, 2001), ki dopolnjuje šolo in družino in ji rečemo tudi šola za življenje (Zveza tabornikov Slovenije, b. d.). Otroke in mladostnike uči različnih veščin in jih pripravlja na samostojno življenje (Alimuddin in Darman, 2015). V središče vzgoje in izobraževanja sta postavljena otrok in mladostnik (Cevc in Remškar, 2001).
Cevc in Remškar (2001) navajata, da skavti verjamejo, da ima vsak posameznik potenciale na šestih različnih področjih osebnostnega razvoja, in sicer na telesnem, družbenem, spoznavnem, moralnem, čustveno-motivacijskem in duhovnem področju. Vsak posameznik pa je unikaten, zato si skavtstvo prizadeva za individualno spremljanje napredka in spodbujanje razvijanja določenih potencialov. Mladostnike spodbuja k odgovornemu državljanstvu ter sodelovanju v krajevnih, narodnih in mednarodnih skupnosti. Posamezniku želi pomagati pri spoznavanju samega sebe, sprejemanju drugih in ga spodbuditi, da bi zavzel
4
konstruktivno vlogo v svetu (Scouting, b. d.). Skavtska vzgoja in izobraževanje naj bi posameznikom dala občutek pripadnosti skupini, naklonjenosti do domovine in ljubezni do narave. Prav tako naj bi posamezniku privzgojila osnovne delovne navade, disciplino in željo po pomoči drugim ljudem (Alimuddin in Darman, 2015).
Skavtsko izobraževanje temelji na vrednostnem sistemu, ki je oblikovan na podlagi skavtske obljube in desetih zakonov (Pugelj, 2015). Skavtska obljuba se glasi: »Pri svoji časti obljubljam, da si bom z božjo pomočjo prizadeval/a služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu ter vestno izpolnjevati skavtske zakone.« (Grahor idr., 2014, str. 6).
Skavtski zakoni pa so:
1. »Skavt si šteje v čast, da si pridobi zaupanje.
2. Skavt je zvest Bogu in domovini.
3. Skavt pomaga bližnjemu in naredi vsak dan vsaj eno dobro delo.
4. Skavt je prijatelj vsakomur in vsem skavtinjam in skavtom brat ali sestra.
5. Skavt je plemenit.
6. Skavt spoštuje naravo in vidi v njej Božje delo.
7. Skavt uboga starše in predstojnike ter vestno opravlja svoje dolžnosti.
8. Skavt si v težavah žvižga in poje.
9. Skavt je delaven in varčen.
10. Skavt je čist v mislih, besedah in dejanjih.« (Grahor idr., 2014, str. 3).
2.2 Skavtska metoda
Cevc in Remškar (2001) sta v priročniku za skavtske voditelje Dvigni peruti opredelili in opisali skavtsko metodo oziroma skavtski način doseganja zadanih ciljev. Celotno poglavje je povzeto po tem viru.
Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je organizirano tako, da ima vsaka krajevna enota lahko 5 starostnih skupin:
bobri in borovke (6 let);
volčiči in volkuljice (od 7 do 11 let);
izvidniki in vodnice (od 12 do 16 let);
noviciat (17 let) ter
popotniki in popotnice (od 18 do 21 let).
Vsaka starostna skupina je namenjena razvijanju določenih veščin in potencialov otrok ter mladostnikov. Dejavnosti so oblikovane glede na njihove razvojne značilnosti. Skavtska metoda vsebuje tudi več različnih oblik dela z otroki in mladostniki. To so delo v majhnih skupinah, obljuba in zakoni, učenje z delom, samovzgoja, simbolna govorica, dejaven odnos med mladimi in odraslimi, dejavnosti na prostem in služenje v družbi. Vsaka oblika dela se lahko uporablja v vsaki starostni skupini z nekaj prilagoditvami, a so nekatere bolj primerne za določeno starostno skupino.
V magistrskem delu smo se osredinili na raziskovanje otrok v drugi starostni skupini, od 7 do 11 let, zato bomo v nadaljevanju podrobneje predstavili skupino volčičev in volkuljic. To so otroci, ki jim je domišljijski svet bližje od realnega; njihova osnovna dejavnost je igra. Zato vse veščine, vrednote, pravila in moralne norme spoznavajo skozi domišljijski svet džungle.
5
Njihova skupina se imenuje krdelo; njihovi voditelji so stari volkovi; oni so volčiči in volkuljice v svojih gručah. Podlaga za džungelski svet je Knjiga o džungli, ki jo je za delo s to starostno skupino izbral Robert Baden Powell.
V nadaljevanju so opisane različne oblike dela v skavtski metodi. Najprej je na splošno opisan namen te oblike dela, zakaj jo skavti uporabljajo pri svoji metodi ter kaj z njo želijo doseči.
Potem je opisan še konkretni pristop z določenim načinom dela v starostni skupini od 7 do 11 let.
2. 2. 1. Delo v majhnih skupinah
Vsaka skavtska starostna skupina je razdeljena na več majhnih skupin. Skupine so oblikovane premišljeno in načrtno z namenom, da bi se otroci in mladostniki lažje odprli drug drugemu, da bi lažje razvijali svoje talente in bili bolj opaženi. V majhnih skupinah se posamezniki lažje učijo drug od drugega. Vsak ima določeno odgovornost, nalogo, ki jo mora opraviti tudi za dobro drugih v skupini. Posamezniki gradijo prijateljske vezi in krepijo občutek pripadnosti.
Starostna skupina od 7 do 11 let naj bi imela od 12 do 24 članov. Znotraj te skupine so člani razdeljeni še na manjše skupine, imenovane gruče. Te navadno štejejo od 4 do 7 članov. V gručah so volčiči in volkuljice različnih starosti in spola. Te skupine so stalne vse leto.
Namenjene so prenosu znanja najstarejših volčičev in volkuljic na najmlajše, vključevanju novih članov ter spremljanju napredka vsakega posameznega člana. V majhni skupini se posamezniki navadno počutijo varno in sprejeto.
2. 2. 2. Obljuba in zakoni
Skavtska obljuba in zakoni povzemajo glavna načela skavtstva. Obljubo mora vsak skavt povedati prostovoljno in se zavedati njenega pomena. S tem namenom je besedilo obljube in zakonov prilagojeno vsaki starostni skupini.
Starostna skupina od 7 do 11 let ima pravo skavtsko obljubo še nekoliko poenostavljeno, zapisano v preprostem jeziku, ki ga otroci lahko razumejo.
Obljuba se glasi: »Obljubljam, da bom z Božjo pomočjo naredil (naredila), kar najbolje morem za svoje poboljšanje, da bom pomagal (pomagala) drugim in izpolnjeval (izpolnjevala) zakona krdela.«
Zakona krdela sta naslednja:
1. Volčič (volkuljica) misli na drugega kakor na samega (samo) sebe.
2. Volčič (volkuljica) živi v krdelu v veselju in poštenosti.
Pomembno je, da vsak otrok razume pomen besed, ki jih obljublja, saj se le tako lahko odloči, da bo poskusil tako tudi zares živeti. Volčičja obljuba in zakona krdela so namenjeni učenju življenjskih pravil in življenja v skupnosti.
2. 2. 3. Učenje z delom
Učenje z delom je skavtska metoda, ki omogoča učenje z lastno izkušnjo. Vedno se začne z zgledom ali razlago, zaključi pa z vrednotenjem. To je učenje, ki vključuje vse čute. Otroci in mladostniki določeno stvar vidijo, o njej slišijo in se pogovarjajo; ne nazadnje jo tudi
6
preizkusijo v varnem okolju. Cevc in Remškar (2001, str. 57) sta zapisali: »Učenje z delom vzgaja h konkretnosti, iznajdljivosti, vztrajnosti, natančnosti, potrpežljivosti, pobudništvu;
omogoča odkrivanje in razvoj lastnih sposobnosti; daje občutek poznavanja in samozavesti;
obenem se povezuje z vsakdanjim življenjem skavtov.« Pri učenju z delom nismo vedno uspešni, zato je zelo pomembno, da vsako delo zaključimo z vrednotenjem, da pojasnimo uspehe in neuspehe ter celotni skupini pomagamo k še dodatni poglobitvi razumevanja nastale težave. Pri vsakem učenju z delom ima voditelj pomembno vlogo spodbujevalca, svetovalca in vzornika. Skrbeti mora tudi za primerno varnost.
V starostni skupini od 7 do 11 let se učenje z delom najbolj izraža v izkušenjskem učenju.
Volčiči in volkuljice svoje znanje in spretnosti pridobivajo s praktičnim delom, lastno dejavnostjo, s poskušanjem in sodelovanjem. Omogočiti jim želimo doživetje in izkušnjo odrivanja in jih hkrati spodbuditi, da se naučijo novih spretnosti in sposobnosti, ki so potrebne za življenje v krdelu in v vsakdanjem življenju. Tako že od vsega začetka skavte spodbujamo k odkrivanju svoje zmogljivosti, jih učimo varnega rokovanja z najrazličnejšimi orodji, spodbujamo njihovo domišljijo, ustvarjalnost, jih učimo življenja v skupini, izražanja ter postavljanja in izpolnjevanja kratkoročnih ciljev.
2. 2. 4. Samovzgoja
Vsak posameznik ima svoje potenciale in tudi svoje želje, kaj želi z njimi doseči. Skavti v mlajših starostnih skupinah se vseh svojih potencialov še ne zavedajo. Takrat je vloga voditelja, da jih spodbudi, navduši in jim svetuje, na katerem področju bi lahko napredovali.
»V ospredju samovzgoje je torej spodbujanje samoiniciativnosti skavtov,« sta zapisali Cevc in Remškar (2001, str. 58) v svojem priročniku. Samovzgoja je namenjena odkrivanju še neodkritih talentov, sposobnosti ter razvijanju že poznanih. Otroci in mladostniki se morajo naučiti prevzemati odgovornost za lastno osebno rast; v veliko pomoč pri tem jim je lahko spodbuda in spremljanje voditeljev. Vsak zastavljeni cilj mora biti časovno in vsebinsko opredeljen. Ko posameznik nalogo opravi oziroma se izteče časovni rok, ki si ga je zastavil, sledi vrednotenje. Takrat se posameznik z voditeljem pogovori, kaj mu je uspelo, kaj mu ni in zakaj je tako.
2. 2. 5. Dejavni odnos med mladimi in odraslimi ter služenje v družbi
Skavti vzgajajo skozi dejaven odnos med mladimi in odraslimi. To pomeni, da si voditelji prizadevajo biti zgled otrokom in mladim ter da z njimi razvijajo osebni odnos. Tako otroke in mladostnike učijo spoštovanja človeških oseb, zaupanja in komunikacije.
Služenje v družbi se tako kot vsi ostali elementi skavtske metode s starostjo stopnjuje od vsakdanjih dobrih del do pripravljenosti pomagati drugim, ne da bi za to zahtevali plačilo. V starostni skupini od 7 do 11 let otroke spodbujamo, da bi postopno premagali osredotočenost sami nase in se potrudili z majhnimi dejanji osrečiti druge. Naloga vsakega volčiča in volkuljice je, da naredi vsak dan vsaj eno dobro delo.
2. 2. 6. Dejavnosti na prostem
Med dejavnosti na prostem sodijo vse skavtske dejavnosti, ki se izvajajo na prostem. To so lahko gozd, travnik, park in tudi cesta in ulica. Ta del skavtske metode je namenjen odkrivanju povezav med elementi določenega okolja, spoznavanju vloge človeka v določenem okolju ter razvijanju občutka za pustolovščino, preprostost, bistvenost in solidarnost. S preprostimi dejavnostmi na prostem lahko otroke in mladostnike spodbujamo k
7
uporabi skavtskih veščin, pomoči drugemu človeku, spoprijemanju s težavami ter k razvijanju osebnosti (sodelovanje v skupini, potrpežljivost, iznajdljivost, odločnost, pobudništvo …).
Dejavnosti na prostem nam nudijo tudi veliko možnosti za vzgojo za odgovorno ravnanje z naravo, za skrb za naravo in za učenje življenja z naravo. »Pri vsakem skavtu moramo najprej vzbuditi odgovoren odnos do narave,« je zapisal Černgoj (1997) in nadaljeval: »Narava ni le poligon za naše aktivnosti, ampak obzirnega ravnanja vreden prostor, ki nas bogati samo, če smo se pripravljeni podrediti njegovim pravilom igre.« (str. 13).
Otrokom, starim od 7 do 11 let, želimo z obiski v naravi vzbuditi občutljivost za naravo.
Naučiti jih želimo, kako pomembno je biti spoštljiv ter odgovoren do narave, v kateri smo. Pri tem so nam v pomoč tudi njihova obljuba in zakona. In pa seveda voditeljev zgled o tem, kako ravnati v naravi in z naravo.
2.3 Skavtski kompetenčni model
Bečar in Polda (2015) sta zbrala in zapisala izsledke iz mednarodne raziskave Rast, na kateri so člani slovenske skavtske organizacije sodelovali leta 2015. Poleg Slovenije so sodelovale še Romunija, Norveška, Irska in Poljska. Namen raziskave je bil ugotoviti, kaj v skavtstvu je tisto, kar privlači člane, kaj bi bilo treba spremeniti, da bi pridobili več novih otrok in mladostnikov ter čim dlje obdržali že včlanjene osebe. Eden izmed razlogov, da so otroci in mladostniki prenehali hoditi na skavte, je bilo neupoštevanje njihovih razvojnih značilnosti.
Kot rešitev so oblikovali skavtski kompetenčni model (preglednica 1) s štirimi načeli – pristnost, samostojnost, odgovornost in zdrav način življenja, ki so povzeti po Baden- Powellovih (2015).
8 CILJ SKAVTSKE
VZGOJE
KOMPETENCA BOBER IN BOBROVKA VOLČIČ IN VOLKULJICA IZVIDNIK IN VODNICA POPOTNIK IN POPOTNICA
PRISTNOST Vem, kdo sem in kaj mi je pomembno.
Vem, kje živim, kdo so člani moje ožje družine; vem, kaj imam rad in česa ne maram.
Vem, kaj pomeni moj prijatelj, moj sorodnik, moj sošolec, moji stari starši. Vem, da živim v Sloveniji. Vem, kaj mi je všeč, kaj si želim, kaj me zmoti.
Poznam širše okolje, v katerem živim in delujem. Vem, kako se odzivam na občutke in okolje. Znam si vzeti dovolj časa za stvari, ki jih rad počnem. Imam svoje konjičke, izbiram interesne dejavnosti.
Vem, katere izkušnje so me oblikovale. Poznam svoje strasti in zmorem prepoznati, kaj me ne zanima.
Pomembne stvari so tiste, ki me vlečejo
naprej in ključno sooblikujejo moje odločitve. Počutim se vrednega in cenjenega.
Živim v skladu s svojimi vrednotami.
Trudim se, da sem dober, da dobro mislim in da dobro delam.
Si prizadevam misliti na druge toliko kot na samega sebe in živeti kot vesel in pošten volčič.
Dobro poznam skavtske zakone in se trudim živeti po njih. Znam ubesediti, katere so moje vrednote in zakaj.
Poznam svoja prepričanja in vrednote, na katerih slonijo. Zmožen sem zavestno zavračati misli in dejanja, ki niso v skladu z mojimi vrednotami.
Skavtsko obljubo izrekam z vsem, kar sem, in jo živim v vsakem trenutku. Skrbim za svoje dostojanstvo in samospoštovanje (vedenje in ravnanje).
Znam ubesediti svoja
čustva in počutje. Poznam nekaj osnovnih čustev: veselje
– žalost, strah – jeza.
Pokažem jih na svojem obrazu.
Zavedam se, da je doživljanje in izražanje čustev odvisno od posameznika in kulture. Poznam razliko med čustvi, razpoloženji in občutki. Vem tudi, kaj so afekti.
Zmorem razumeti in si razložiti notranje dogajanje. Znam se prilagoditi.
Prepoznati in ubesediti znam sestavljena čustva, kot so ljubezen, sovraštvo, ponos, prezir, krivica in krivda. Čustva
uporabljam v komunikaciji z drugimi – tako preko besed kot telesne govorice.
Zavedam se, da ljudje stvari doživljamo različno in da je izražanje čustev odvisno tudi od okolja, ki me oblikuje.
Poznam razliko med čustvi, razpoloženji, občutki in afekti. Razumem svoje notranje dogajanje in ga ustrezno izražam.
Skrbim za svojo osebno rast. Rad se učim in se udeležujem različnih dejavnosti.
Raziskujem in sprašujem.
Preizkušam se na različnih področjih.
Vem, kaj je pomembno za moje napredovanje, zdravje in srečo. Krepim svoje talente.
Vem, katere so moje močne in šibke točke. Imam jasne cilje in jih aktivno uresničujem.
Imam oseben odnos z Bogom.
Vem, da molitev pomeni pogovor z Bogom. Zmorem se mu zahvaliti in ga prositi za pomoč. Vem, da
obstaja nekdo, ki je večji od človeka – Bog.
Boga vidim kot sogovornika v lepih in težkih trenutkih. Zmorem moliti tudi s svojimi besedami in ne samo z molitvenim obrazcem. Molim za ljudi, ki so prisotni v mojem življenju. Boga prepoznavam tudi v malih stvareh.
Zavedam se, da je Bog vedno in povsod z menoj. Bogu zaupam svoja hrepenenja in grehe. Znam odpuščati z Božjo pomočjo – sebi in drugim.
Vera v Boga mi pomeni vir moči, upanja in ljubezni.
Znam ga povabiti v svoja razmišljanja in odnose ter skupaj z njim iščem življenjsko poklicanost. Zavedam se prisotnosti božjega blagoslova v skavtski obljubi.
Živim skavtsko duhovnost. Poznam svojega osebnega zavetnika in se mu
priporočam. Znam molitev svoje skavtske skupine.
Poznam zavetnika veje. Po svoji zmožnosti sodelujem pri skavtski maši.
Poznam svojega osebnega zavetnika in se mu priporočam.
Znam molitev in zavetnika svoje skavtske skupine. Po svoji zmožnosti sodelujem pri skavtski maši.
Poznam svojega osebnega zavetnika in se mu priporočam. Znam molitev in
zavetnika svoje skavtske skupine. Zmorem sodelovati in sooblikovati skavtsko sveto mašo. Osebna molitev je del mojega vsakdana.
Poznam svojega osebnega zavetnika in se mu
priporočam. Znam molitev in zavetnika svoje skavtske skupine. Sooblikujem skavtsko mašo. Iščem priložnosti za svojo duhovno rast. Ponosno in zgledno živim svojo katoliško identiteto.
Sem iskren. Vem, da obstajata resnica in laž. Vem, kdaj govorim resnico in kdaj lažem.
Poskušam biti pravičen do sebe in do drugih. Govorim resnico, tudi kadar mi je to težko.
Odkrito pokažem in povem, kar čutim, da je pomembno. Trudim se, da neprijetnih občutkov ne zadržujem v sebi. Z drugimi govorim iskreno, a spoštljivo.
Komuniciram in delujem z občutkom pravičnosti do drugih in zvestobe do tega, v kar verjamem in kakršen sem. Zavedam se, da je iskrenost do sebe in drugih vrednota, ki ni samoumevna. Sem zgled iskrenosti.
Zmorem si pridobiti zaupanje.
Zavedam se, da je dobro in lepo, da držiš obljubo.
Znam poskrbeti, da naloge opravim pravočasno in do konca. Ko nekaj obljubim, se to trudim izpolniti.
Sprejmem dolžnosti in jih vestno opravljam.
Prepoznam naloge, kjer sem odvisen od drugih ali pa drugi od mene. Zaupanje vežem na svojo čast.
Znam izpolniti pričakovanja sebe in drugih. Izkazujem pripadnost in zvestobo. Kar govorim, tudi naredim.
Sem skrben in vesten.
9 Spoštujem različnost in
sprejemam ljudi, kakršni so.
Vem, da je svet velik in raznolik. Do drugačnih od sebe sem prijazen.
Sprejemam ljudi, ki so drugačni od mene. K njim pristopam enako kot k sebi podobnim.
Druge vključujem k igri in pogovoru.
V različnosti vidim priložnost za učenje in zanimiva spoznanja. Odprt sem za nova prijateljstva.
Skupaj z različnimi ljudmi odkrivam bogastvo raznolikosti. Sprejemam vse in jih vključujem v svoje življenje brez razlik. Drugačnost pozitivno vrednotim.
Sem spoštljiv do drugih ne glede na drugačne vrednote in prepričanja.
Zavedam se pomena skavtstva za svojo osebno rast.
Vem, da si pri skavtih lahko najdem prijatelje. Zavedam se, da me skavti spodbujajo k igri in odkrivanju novih stvari.
Znam našteti, kaj mi je pri skavtih všeč.
Zavedam se, da z opravljanjem skavtskih nalog in drugih
izzivov odkrivam in krepim svoje talente. Znam ubesediti, zakaj so mi pri skavtih nekatere stvari všeč in druge ne.
Zmorem prepoznati, kaj se pri skavtih naučim in v čem bi še lahko napredoval.
Vem, da je postavljanje in doseganje ciljev pomembno.
Zavedam se, kako skavtstvo oblikuje moj odnos do sebe, drugih in do Boga. Ker sem skavt, se vedno in povsod trudim napredovati.
Skrbim za ohranjanje
dediščine. Zanimam se za zgodbe svojih
staršev, starih staršev in drugih ljudi, ki so starejši od mene.
Znam zapeti kakšno ljudsko pesem.
Raziskujem družinske tradicije in običaje. Aktivno sodelujem pri ohranjanju dediščine, povezane s katoliškimi tradicijami. Poznam junake slovenskih ljudskih pripovedk.
Poznam glavna zgodovinska dejstva svojega kraja. Sodelujem pri ohranjanju kulturne dediščine lokalne skupnosti. Znam zapeti kakšno cerkveno ljudsko pesem.
Znam vsaj pet slovenskih pregovorov in razumem njihov pomen. Znam skuhati preprosto tradicionalno jed.
Spoštujem izročilo svojih staršev. Razumem pomen ohranjanja kulturne dediščine in družinske tradicije.
Znam pripraviti prazniku primerne tradicionalne jedi.
Poznam svojo domovino. Znam narisati slovensko zastavo.
Večkrat obiščem kakšne
znamenitosti v domači okolici in v Sloveniji. Znam povedati kaj lepega o Sloveniji. Znam zapeti slovensko himno.
Ne uničujem javnega premoženja.
Poznam osnovne zgodovinske mejnike svoje države. Obeležujem državne praznike.
Poznam osnovne zgodovinske mejnike osamosvajanja Slovenije. Imam spoštljiv odnos do državnih simbolov in domovine. Tujcem znam predstaviti razloge, zakaj obiskati našo deželo (zmorem našteti vsaj 10 zanimivih dejstev o svoji državi). Kot skavt/skavtinja želim služiti domovini.
SAMOSTOJNOST Zmorem poskrbeti zase v vsakodnevnih situacijah.
Znam se umiti, obleči, nahraniti, si zapolniti prosti čas.
Vem, kaj potrebujem za dnevne dejavnosti in si znam to
pripraviti sam.
Sam vem, kdaj in kako poskrbeti zase v različnih situacijah. Sam si pripravim stvari za večdnevne (skavtske) dejavnosti.
Zavedam se svoje večdimenzionalnosti in znam poskrbeti za ravnovesje v vsakdanu. Z neznanimi
situacijami se aktivno soočam. Ob skrbi zase mislim tudi na druge. Sposoben sem prevzeti odgovornost za mlajše.
Poznam svoje prednosti in slabosti.
Vem, v čem sem dober in kaj rad počnem.
Prepoznavam področja, ki me zanimajo in kjer se lahko izkažem.
Prepoznavam, v čem sem šibek in kaj lahko izboljšam.
Ozaveščam svoje prednosti in slabosti, ker vem, da lahko le tako napredujem.
Sprejemam izzive zunaj svoje cone udobja.
Na podlagi svojih prednosti in slabosti si postavljam svoje cilje, s čimer odpiram prostor za nova znanja, veščine in lastnosti. Aktivno se soočam s stvarmi, v katerih sem šibek.
Postavljam si cilje, jim sledim in pri tem ne obupam.
Ob pomoči starejših razumem, kaj je cilj, in si zadam
preproste naloge, ki jih opravim.
Ob pomoči starejših si zastavim cilj in se potrudim, da ga dosežem.
Znam oblikovati cilje, ki bodo konkretni in časovno opredeljeni.
Vem, da lahko cilj dosežem na različne načine.
Znam predvideti najboljšo možno pot do doseganja cilja.
Zavedam se pomena procesa pri uresničevanju cilja. Ne obupam zlahka.
Sposoben sem ustvarjalnega razmišljanja.
Aktivno sodelujem pri zbiranju predlogov. Znam najti in predlagati preproste rešitve.
Iščem različne načine za
opravljanje naloge. Znam najti in ubesediti več idej za rešitev istega problema.
Vzamem si čas za ustvarjalno razmišljanje in prepoznavam vrednost novih idej tako pri sebi kot pri prijateljih. Sem odprt tudi za navidezno nore ideje/situacije.
Razmislim, preden kaj rečem.
Namerno in celovito razmišljam zunaj vzorcev in prispevam inovativne rešitve za probleme/izzive – osebne, skupinske, družbene.
Znam komunicirati z različnimi ciljnimi skupinami.
Vem, da imamo ljudje na svetu različne vloge in naloge. S starejšimi se pogovarjam bolj vljudno kot s prijatelji.
Spoštujem starše, voditelje, učitelje. V pogovoru s svojimi prijatelji sem prijazen in z njimi lepo govorim. Z ljudmi, ki jih ne poznam, se pogovarjam bolj previdno.
Poznam osnovna pravila komuniciranja v različnih okoljih. V družini se trudim za spoštljiv odnos. S prijatelji se trudim dajati zgled iskrenosti in znam poskrbeti za zabavnost. V širši družbi in javnosti se pogovarjam vljudno in zmerno. Trudim se jasno izražati in pozorno poslušati.
Kjer koli sem, vzpostavljam spoštljivo komunikacijo in gradim prijetne odnose. Ne sodim ljudi in njihovih izjav
"na prvo žogo", temveč sodbe odložim. Znam dobro poslušati in povzemati slišano.
Znam utemeljiti svoja stališča in prepričanja.
Znam povedati vsaj en razlog, zakaj tako mislim ali čutim.
Zavedam se, da imam lahko svoje stališče, četudi se razlikuje od drugih. Znam ubesediti svoja prepričanja in se o njih pogovarjati.
Znam jasno izraziti svoja stališča in prepričanja. Poznam njihov izvor in znam zbrati informacije, da stališča logično argumentiram. Dopuščam si stališče ali prepričanje spremeniti, če bo to pozitivno
Znam izraziti in utemeljiti svoja stališča, vrednote,
prepričanja in vero. Iščem razumske razlage in jih delim z drugimi, a se hkrati zavedam, da vsega ni mogoče
razložiti samo z razumom. Stališč in prepričanj ne spreminjam za vsako ceno, temveč zgolj po temeljitem
10
vplivalo na mojo rast. premisleku.
Znam ukrepati v konfliktnih situacijah.
Znam se opravičiti in sprejeti opravičilo. Vem, kaj pomeni prepir in nesporazum.
Ko pride do neprijetne situacije, se ne ustrašim. Sprejmem jo kot nekaj, iz česar se lahko vsi nekaj naučimo. Poslušam stisko drugega in izrazim svojo. Znam se
pobotati.
Ko zaznam konflikt, ga poskušam obrniti v dobro vseh ne glede na to, ali sem vpleten ali ne. Trudim se, da obe sprti strani slišita potrebe drugega in pomagam pri snovanju rešitve.
Zavedam se, da je konflikt lahko priložnost za učenje. To delim tudi z drugimi in dajem pobudo za mirno
razreševanje. Razloge za konflikt sem sposoben dobro raziskati in presoditi, katere potrebe vpletenih se skrivajo za razlogi. Preko pogovora znam rešiti večino konfliktov oz. oblikovati rešitve zanje.
Zmorem vestno opravljati poverjene naloge.
Z veseljem prevzamem in izpolnim preprosto nalogo.
Znam pomiti posodo po obroku.
Trudim se držati tega, kar sem obljubil. Prosim za pomoč, če jo potrebujem.
Zmorem opraviti poverjene naloge tudi brez nadzora starejših. Pri opravljanju nalog dajem zgled vodnika. Sporočim, če česa ne morem opraviti.
Sprejemam zahtevnejše naloge in jih vestno opravljam.
Znam poiskati pomoč v različnih okoljih. Sem vztrajen in ne obupam, dokler naloge ne opravim do konca.
Znam voditi krajše procese v skupini.
Zmorem dati navodila za lažje igre in dejavnosti.
Znam samostojno razložiti pravila in izvesti krajšo dejavnost za sovrstnike. Spodbujam pogovor in iskanje idej. Znam motivirati prijatelje z veseljem in lastnim navdušenjem.
Poznam osnove načrtovanja. Znam sodelovati s skupino in biti pobudnik za dokončanje kakšne naloge. Znam glasno in jasno povedati, kar mislim in kar
pričakujem od drugih.
Prepoznam potrebe v skupini in zmorem poiskati načine, da nanje kot skupina odgovorimo. Pozorno poslušam mnenja in ideje drugih ter jasno izražam svoje. Dobro povzemam oz. nadgrajujem povedano, kar mi pomaga pri vodenju različnih skupin. Med več nalogami znam postaviti prioritete. Znam si zastaviti in predstaviti namene, cilje in bistvo procesa. Znam razmejiti čas za delo in čas za zabavo.
Zmorem preživeti v naravi. V gozdu najdem veliko idej za igro. Vem, da so na planinskih poteh markacije, ki mi kažejo pravo pot do cilja. Vem, da si lahko najdem zavetje pred dežjem pod krošnjo velike smreke. Znam pokazati strani neba.
Znam si sam pripraviti in speči hrenovko in tvist na ognju.
Prepoznam najbolj nevarne rastline (zlatica, šmarnica, volčja jagoda), gobe (mušnica) in živali (gad) v naravi. Z živalmi spoštljivo ravnam. Vem, da je za gibanje v naravi potrebno imeti ustrezno opremo. Znam narediti vozle:
osmico, ambulantni in kavbojski vozel. Poznam razliko med vozlom in vezavo. Poznam osnovna potna znamenja.
V naravi si zmorem najti hrano in pijačo. Iz divjih rastlin si znam pripraviti čaj, solato, začimbe.
Poznam vsaj 5 drevesnih vrst. Vem, kaj je sušica. Orientiram se po zvezdah in soncu.
Znam postaviti in pospraviti šotor v vsakem vremenu. Znam postaviti bivak iz naravnih materialov za eno osebo. Znam uporabljati križno, vzporedno in diagonalno vezavo.
Znam pripraviti primerno netivo za ogenj in zakuriti z eno vžigalico. Zmorem izbrati in si sam pripraviti ustrezno opremo za gibanje v naravi. V naravi sem pazljiv.
V naravi zmorem preživeti vsaj 5 dni z osnovnimi
potrebščinami (šotorka, nož, gorilnik, nekaj malega hrane in pijače, prva pomoč). Znam zakuriti ogenj brez
vžigalnika. Znam postaviti bivak iz naravnih ali umetnih materialov za več oseb. Znam postaviti vsaj 4 različne vrste ognjev. Poznam osnove orientacije in osnovne vozle.
V primerih prve pomoči ustrezno ukrepam. Skrbim za higieno.
ODGOVORNOST Dejavno sooblikujem skupnosti, ki jim pripadam.
Prispevam svojo radovednost, navdušenje in kakšno zabavno idejo.
Izražam zanimanje, vstopam v pogovor z ljudmi okrog sebe.
Na podlagi svojega znanja prispevam ideje za aktivnosti in izboljšave.
S svojimi talenti in močnimi točkami prispevam k skupnosti, ker se zavedam, da je to moja odgovornost.
Poznam svoje lastnosti in vem, kje sem lahko koristen širši skupnosti. Udeležujem se volitev.
Zavedam se širših posledic svojih dejanj.
Trudim se biti pošten in pravičen.
Vem, da to, kar rečem ali naredim, vpliva tudi na druge ljudi.
Poskušam oblikovati odgovorne odločitve in premislim, preden ukrepam.
Zmorem predvideti konkretne posledice svojih dejanj. Na lastno dejanje sem zmožen pogledati iz različnih zornih kotov. Zmorem ga ovrednotiti objektivno (najti tako dobre kot slabe lastnosti in priložnosti za izboljšave).
Imam spoštljiv odnos do narave.
Ne uničujem cvetlic in dreves po nepotrebnem.
Pospravljam svoje odpadke.
Rad sem v naravi.
Naravi poskušam pomagati s svojimi dejanji in besedami.
Skrbim za okolje vsak dan.
Naravo poskušam vedno pustiti za seboj še lepšo, kot sem jo prejel.
Uporabljam naravi prijazna čistila za dom in sredstva za osebno nego.
Ni mi vseeno za druge.
Pozoren sem do drugih.
Sovrstnike povabim k igri.
Pomagam krepiti veselje v skupini.
V šoli in pri skavtih spodbujam sovrstnike tam, kjer jim ne gre najbolje. Skrbim za dobro vzdušje in da se vsi v skupini počutijo dobro.
Sprejemam in upoštevam različne telesne zmožnosti in zdravstvene posebnosti ljudi okoli sebe. Opazim, če kdo ne pride do besede, in mu pomagam, da dobi priložnost. Pomagam sošolcu, ki težko sklepa prijateljstva ali ima učne težave.
Upoštevam različne potrebe ljudi okoli sebe. V dialogu se posvečam sogovorniku in ga pozorno poslušam ter povzemam njegove besede z namenom boljšega razumevanja.
11 Zmorem se vživeti v
drugega.
Vem, da na svetu nisem sam.
Na obrazu prepoznam čustva drugih. Izraziti znam
zaskrbljenost tako, da vprašam, kaj je narobe.
S preprostimi besedami znam povedati, kakšen se mi zdi sovrstnik in kako se počuti.
Prepoznam situacijo, ko je nekdo v stiski. Ko vidim koga v stiski, mu ponudim pomoč.
Skušam razumeti, zakaj se nekdo počuti tako, kot se. Spodbujam iskren pogovor med sovrstniki. Zavedam se, da moj vtis ni vedno pravi in da moram vprašati, preden postavljam zaključke. Sposoben sem prispevati k iskanju skupne teme, ki me povezuje z drugimi.
Sposoben sem interpretirati in razumeti sporočila, ki mi jih daje bližnji, tudi tista nebesedna. Vešč sem v
nenasilni komunikaciji. Dobro znam predvideti obnašanje druge osebe. Izogibam se ustvarjanju
predsodkov in stereotipnih pogledov v odnosu do drugih.
Odzivam se na dogajanje okrog sebe.
Zanima me, kaj se dogaja v moji družini, z mojimi prijatelji, v mojem domačem kraju.
Zanima me, kaj se dogaja v moji šoli, občini. Če me kaj skrbi, se o tem pogovorim z odraslo osebo.
Prepoznam trenutek, ko se moram oglasiti. Po svojih najboljših močeh se odzivam na pobude drugih. Vedno sporočim svoje stališče ali zmožnosti sodelovanja, ko se to od mene pričakuje.
Zanima me, kaj se dogaja v svetu. Odprt sem za spoznavanje novih krajev, dežel, dejstev in idej.
Udejstvujem se v mednarodni razsežnosti skavtstva, mladinskega dela ter človekoljubnih, nevladnih in političnih organizacij.
Prepoznam potrebo po pomoči in se nanjo odzovem.
Če me kdo prosi za pomoč, pomagam po svojih najboljših močeh.
Če vidim, da kdo potrebuje pomoč, pomagam po svojih najboljših močeh.
Ne čakam, da pride prošnja za pomoč do mene; aktivno opazujem svet okoli sebe in ponudim svojo pomoč, kjer čutim, da lahko prispevam.
Poznam osnove prve pomoči in sem zmožen primerno ukrepati v težavah. Vem, na koga se obrniti za različne vrste pomoči.
Poznam skavtsko gibanje, njegove temelje in pomen za družbo.
Vem, da je naloga skavtov vedno in povsod delati dobro.
Pomagam po svojih najboljših močeh. Vem, da se skavti trudimo vsak dan biti boljši. Znam našteti vse skupine v lokalni skavtski organizaciji. Vem, da se pri skavtih veliko naučimo.
Poznam skavtsko simboliko (oblačila, zastave, rutka, lilija in deteljica). Vem, da skavti opravljajo dobra dela in se trudijo za mir na svetu. Znam povedati obljubo in 10 skavtskih zakonov.
Poznam strukturo svoje organizacije in voditelje, ki jo vodijo. Znam našteti tri temeljna načela skavtstva, ki so skupna vsem skavtskim organizacijam. Zavedam se, da je bistvo skavtstva vzgoja za aktivno in odgovorno
državljanstvo.
Zmorem premagovati svojo sebičnost.
Znam počakati, da pridem na vrsto.
Zmorem deliti svoje stvari z drugimi. Upoštevam pravila igre (tako v šoli kot tudi doma in med prijatelji).
Zavedam se, da moja dejanja vplivajo na ljudi v moji bližnji in daljni okolici.
Delujem tako, da nikomur in ničemur ne škodim.
Vem, kaj pomeni žrtvovati se za drugega, žrtvovati svoj čas, stvari in denar. S pomočjo služenja se večkrat spomnim na skavtsko načelo odgovornosti do drugega.
Znam in zmorem kritično razmišljati.
Izražam zanimanje za stvari, postavljam vprašanja.
Znam navesti več kot en razlog, zakaj sem se za nekaj odločil.
Vem, da lahko drugi okrog mene stvari vidijo drugače.
Trudim se razumeti pomen tega, kar rečejo ljudje okrog mene. Novic v medijih ne jemljem "na prvo žogo".
Razlikujem med pojmoma dejstvo in domneva.
Poznam aktualne izzive v svetu blizu sebe in daleč stran.
Zavedam se, da okolje in izkušnje pomembno vplivajo na stališča in zaznave. Znam postavljati težja vprašanja, kot so: "Kaj je namen te izjave?" "Zakaj je to poudarjeno?"
"Iz kakšnega vira in konteksta to izhaja?"
Pri sprejemanju dolžnosti upoštevam svoje časovne obremenitve.
Vem, da določene naloge zahtevajo več časa, določene pa manj.
Zavedam se preteklosti, sedanjosti in prihodnosti ter časa. Učim se prepoznavati časovno zahtevnost posameznih nalog.
Odgovorno razporejam šolske, domače, skavtske in prostočasne dejavnosti.
Pripraviti znam seznam stvari, ki jih moram postoriti. Učim se nadzorovati porabo časa.
Skrbim za učinkovito izrabo časa s pomočjo dobrega načrtovanja in z uporabo ciljno usmerjenih dejavnosti.
Znam postavljati prioritete in se jih tudi držati.
Vzpostavljam in stalno izboljšujem svoje časovne navade.
ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA
Krepim pozitivno samopodobo.
Zavedam se, kaj pomeni pohvala in se ob pohvali dobro počutim. Znam si pridobiti pohvalo.
Znam povedati, katere so moje dobre lastnosti. Zavedam se, da smo ljudje različni in da s tem ni nič narobe. Najdem si prostor v skupini.
Svojo različnost dojemam kot bogastvo in jo zmorem uporabljati v svoj prid. Najdem si vlogo v skupini. Vem, kaj me
napolnjuje s pozitivno energijo.
Skrbim za svojo osebno rast. O sebi imam dobro mnenje. V svojem telesu se dobro počutim. Urejen sem. S svojim življenjskim slogom dajem zgled vrstnikom in bližnjim.
Zdravo se prehranjujem. Jem zmerno in raznovrstno.
Izogibam se čezmernemu uživanju sladkarij in slanih prigrizkov. Dovolj pijem.
Znam si sam pripraviti enostaven obrok, kot je na primer zajtrk (namazati kruh, speči jajca, skuhati čaj).
Znam si sam pripraviti topel obrok. Vem, da obstaja
prehranska piramida in razumem, kaj nas uči.
Znam sestaviti dnevni jedilnik in sam skuhati jed. Skrbim, da vsak dan s hrano vnesem dovolj energije in da je hrana raznolika. Učim se o sestavinah živil in pijač. Zaužijem vsaj 2 l tekočine dnevno.
Ločim med kakovostnim in nekakovostnim živilom.
Sem zmeren pri slanih in sladkih jedeh. Cenim polnovredno hrano. Sposoben sem našteti jedi z določenimi vitamini. Znam si količinsko in časovno razporediti obroke čez dan.
Z rednim gibanjem skrbim za svoje telo.
Vsaj 1 uro na dan skačem, tečem, se lovim, se skrivam, brcam, plavam, kolesarim …
Zavedam se svojega telesa in ga vsak dan bolj spoznavam.
Čutim potrebo po gibanju in se ga veselim. Veliko se igram zunaj.
V svoj prosti čas načrtno vključujem tudi telovadbo. Vsak dan poskrbim vsaj za 30 minut gibanja.
Ne glede na potek dneva poskrbim, da čez dan fizično razgibam vse dele telesa. Vsak dan načrtno namenim gibanju vsaj 30 minut. Izberem si vsaj en rekreativni šport, ki ga treniram vsaj 1 uro na teden. Sposoben sem prehoditi vsaj 10 km na dan.
12 Izogibam se vedenju, ki
škodljivo vpliva na moje zdravje.
Vsak dan poskrbim za osebno higieno.
Skrbim za pravilno držo telesa.
Izogibam se pretirani uporabi računalnika in se zavedam škodljivosti tega početja.
Razvijam zdravo razmerje do različnih medijev (TV, internet, mobilni telefoni). Sposoben sem se odpovedati kakšni razvadi.
Sposoben sem omejiti svoj čas uporabe elektronskih naprav. Ne uživam alkohola in tobaka. Zmorem ločiti nezdravo okolje od tistega, ki je zame varno in spodbudno.
Poskrbim za primerno količino spanja. Zaznam odvisnost (kakršno koli) in zmorem ustrezno ukrepati, da jo
preprečim. Moje vodilo pri sprejemanju odločitev sta zmernost in zdrav razum.
Vzpostavljam in gradim odnose z drugimi.
Čutim potrebo, da se družim s prijatelji. Pogovarjam se spoštljivo in uporabljam lepe besede.
Znam tekmovati z drugimi na zdrav način. Odgovarjam na vprašanja drugih in jih tudi sam kaj vprašam.
Drugih ljudi se ne izogibam, ampak k njim prijazno pristopam. Zmorem se pogovarjati z drugimi o različnih temah. Skrbim za veselje oz. pozitivno vzdušje v družbi.
Zavedam se, da moje družbeno udejstvovanje prav tako pomembno prispeva k mojemu zdravju kot skrb za fizično telo. Trudim se vzpostavljati in negovati pozitivne in sproščene odnose z ljudmi okoli mene. V odnose vstopam kot enakovreden partner. V odnosih z drugimi ohranjam svojo identiteto.
Zmorem kritično presojati družbene norme in
pričakovanja (tako drugih kot lastna).
Razumem, da ljudje in okolica od mene nekaj pričakujejo. Zavedam se, da lahko postavljam vprašanja glede česarkoli.
Vem, da so pravila na svetu zato, da lažje živimo skupaj.
Raziskujem jih. Poskušam jih razumeti in si jih po svoje razložiti. Znam si ustvariti lastno mnenje.
Zmorem zbrati informacije za razlage z različnih virov. Ne gradim gradov v oblakih glede lastnega napredovanja in zmožnosti. Zmorem realno in motivacijsko upravljati pričakovanja do sebe.
Zavedam se, da so velike razlike med kulturami in družbami tega sveta. Znam presoditi, kaj je v nekem trenutku zelo pomembno in kaj ne. Zmorem postavljati pametna vprašanja in predlagati nove rešitve. Čutim odgovornost do svojega zdravja in si zato dovolim, da od sebe pričakujem ravno prav (ne preveč, ne premalo).
Preglednica 1: Skavtski kompetenčni model (Skavtski kompetenčni model, 2019).
