Tomo Dadič ŠPORT

(1)

Tomo Dadič

ŠPORT KOT ORODJE SOCIALNEGA DELA

U V O D

Napisati prispevek o vlogi š p o r t a v socialnem delu je z a m e skorajda n e m o g o č e , n e da bi m u d o d a l o s e b n o doživljajsko k o m p o n e n t o . Ž e m e d izbiro študija sta m e obe področji enako zanimali in odlo

čitev o pravi izbiri z a m e ni bila lahka. Ker s e m s š p o r t o m v taki ali d r u g a č n i obliki p o v e z a n n a d 3 0 let (tekmovalec, t r e n e r ) , so mi z njim povezane dejavnosti tudi v s o c i a l n e m delu v e d n o p o m e n i l e izziv. S š p o r t o m kot o r o d j e m v socialnem delu sem se t a k o prvič srečal o b k o n c u 8 0 . in n a začet

k u 9 0 . let v k l u b u zdravljenih alkoholikov Vihar- nik - Piran in v p r o g r a m i h Skupin mladih za zdra

vo življenje, ki sta jih ustanovila T o n e Kladnik in B r a n k a Knific s sodelavci. Z a m e je bila to dragoce

n a izkušnja, ki mi je v poznejših socialnodelavskih akcijah prišla n a d v s e prav. Z a č e t n o o b d o b j e mo

jega poklicnega delovanja na področju oseb s po

sebnimi p o t r e b a m i sovpada z ekspanzijo razvoja š p o r t a na p o d r o č j u o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i . Gibanje Specialne o l i m p i a d e je bilo v vse večjem z a m a h u , t a k o v kvantitativnem k a k o r tudi v kvali

t a t i v n e m smislu. Z a č e l a so se ligaška tekmovanja v n o g o m e t u m e d e k i p a m i varstveno delovnih cen

trov ( V D C ) . S k r a t k a , š p o r t je p o s t a l p o m e m b e n člen v življenju o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i . Po

m e m b n a p o v e z a v a m e d u p o r a b n i k i in z u n a n j i m okoljem na Obali so bile S k u p i n e mladih za zdra

vo življenje in d o b r e m e d č l o v e š k e o d n o s e . Nekaj u p o r a b n i k o v je bilo r e d n i h članov skupin ter so sodelovali pri r e d n i h (tudi š p o r t n i h ) aktivnostih skupin. Tako so sodelovali na veliko tekaških prire

ditvah, n a m e n j e n i h širokim m n o ž i c a m , d o m a in v Italiji. V letu 1994 je bila pri Judo klubu P o r t o r o ž ustanovljena p r v a G j u d o sekcija s 5 u p o r a b n i k i . To so bili z a m e t k i d a n a š n j e g a G j u d o gibanja, ki v Sloveniji vključuje okoli 6 0 oseb s p o s e b n i m i po

t r e b a m i , vključenih v običajne š p o r t n e kolektive.

Š P O R T V Š I R Š E M D R U Ž B E N E M K O N T E K S T U Š p o r t je v d a n a š n j e m času k o m p l e k s e n pojav, s katerim je p r e p l e t e n a celotna d r u ž b a . Vsakodnev

n o nas mediji zasipajo z različnimi informacijami, rezultati, dosežki t a k o tistih v r h u n s k i h k a k o r tudi m n o ž i č n i h š p o r t n i h d o g o d k o v . V s a k o d n e v n o se rojevajo novi športi, za k a t e r e je n a tržišču tudi v e d n o več (največkrat drage) nove š p o r t n e o p r e m e . N a tržišču se pojavlja tudi vse več najrazlič

n e j š i h p r e p a r a t o v , ki » p o m a g a j o « d o boljših d o s e ž k o v p o s a m e z n i k o v . N a m e n tega p r i s p e v k a je osvetliti vlogo š p o r t a ( k o n k r e t n o j u d a ) v kon

tekstu socialnega dela. Š p o r t kot orodje socialnega dela je p r i s o t n o v najrazličnejših p o d r o č j i h , ki jih o b r a v n a v a socialno delo (pri delu z m l a d i n o , od

visniki, o s e b a m i s p o s e b n i m i p o t r e b a m i , starost

niki ...). Verjetno ste tudi vi, s p o š t o v a n e b r a l k e in bralci tega p r i s p e v k a , pri svojem delu u p o r a b i l i k a k š n o o d š p o r t n i h dejavnosti, ali p a je (bil) š p o r t sestavni del izvajane dejavnosti.

K a k o r vse dejavnosti v življenju človeka, ima tudi š p o r t svoj smisel in n a m e n . T a k o je lahko k o m u vir z a s l u ž k a , k o m u p a zgolj r a z b r e m e n i t e v p o n a p o r n e m delu. N a s k o t socialne delavce se

veda z a n i m a p r e d v s e m njegova vloga v socialnem delu. D a bi si odgovorili na to v p r a š a n j e , je t r e b a verjetno poiskati s k u p n e točke - p r e s e k m e d so

c i a l n i m d e l o m , k i n e z i o l o g i j o k o t z n a n o s t j o o športu in obravnavanim u p o r a b n i k o m ali skupino.

Prav t a k o lahko n a j d e m o povezave m e d oblikami dela o b e h strok (s p o s a m e z n i k o m , s k u p i n o , skup

nostjo ...). P o m e m b e n povezovalni element je tudi r a b a terminologije. Socialno delo in kineziologija imata še e n o zelo zanimivo (ne)naključno s k u p n o lastnost, in sicer to, da sta p r a v v zadnjih deset

letjih doživela velik r a z m a h .

Hitre d r u ž b e n e s p r e m e m b e , ki s m o jih doživeli

(2)

V o b d o b j u zadnjih desetih let, so terjale o d g o v o r e na p r e n e k a t e r a vprašanja. Nove situacije so zahte

vale nove, inovativne p r i s t o p e in orodja pri p o m o či ljudem v stiski in pri obravnavanju m a r g i n a l n i h skupin. N a t e m m e s t u m o r d a ni o d v e č p o u d a r i t i p o m e n interdisciplinarnega sodelovanja m e d stro

k a m i , ki imajo sicer s a m e o d g o v o r e na m n o g a vprašanja, vendar je vprašanje, ali so ti dovolj celo

stni. Tako P o š t r a k ( 1 9 9 4 : 3 2 5 ) citira G. Tomca, ki pravi, da »delitev znanosti na p o s a m e z n e disci

pline ne o d r a ž a n e k e delitve v sami realnosti, tem

več k o r e s p o n d i r a z interesi in z m o ž n o s t m i samih raziskovalcev. Delitev na biologijo, psihologijo in sociologijo ne o d r a ž a n e k e izvorne fragmentacije človeka. Človek je p r a v n a s p r o t n o celota vseh bioloških, psiholoških, d r u ž b e n i h danosti.«

Nadaljujemo lahko z ugotovitvijo Muleja (2000:

2 3 ) , »da soodvisnost ni s a m o zelo p o m e m b n a , a m p a k tudi pogosto spregledana lastnost!« Z zdru

ževanjem različnih z n a n o s t i , oblik in pristopov, ki n e i z o g i b n o p o m e n i j o tudi sodelovanje m e d različnimi ljudmi in njihovimi subjektivnimi izho

dišči, je m o g o č e bolje reševati m a r s i k a t e r i (so

cialni) p r o b l e m .

Tudi na š p o r t n e m polju se k a ž e m o č p o s a m e z nika ali skupine. Če gledamo na človeka kot celoto več r a z s e ž n o s t i (telesne, d u š e v n e , d u h o v n e , so

cialne ...), je šport sredstvo, ki ima n e d v o m n o vpliv na p r a v v s a k o o d njih. Torej n a m je lahko kot socialnim delavcem d o b e r p r i p o m o č e k pri delu z p o p u l a c i j o , ki jo o b r a v n a v a m o . D a n d a n e s ima kineziologija o d g o v o r e - p r i s t o p e , ki na p o d l a g i strokovnih spoznanj in rezultatov raziskav potrju

jejo p o m e m b n o vlogo š p o r t a v življenju najširše populacije, pa tudi m a r g i n a l n i h skupin (oseb s p o s e b n i m i p o t r e b a m i , o d v i s n i k o v . . . ) . H k r a t i zagotavljajo m o ž n o s t ukvarjanja s š p o r t o m in kar najbolj v a r n o , u č i n k o v i t o , p r i l a g o j e n o v a d b o v s a k e m u p o s a m e z n i k u .

D E F I N I C I J A Š P O R T A i o linr/.

Ni nujno, da je vsaka gibalna dejavnost že š p o r t . Š p o r t n i sociologi se v s p l o š n e m strinjajo s tole definicijo š p o r t a (Bednarik in sod. 2 0 0 0 : 3 2 - 3 3 ) :

» Š p o r t je i n s t i t u c i o n a h z i r a n a t e k m o v a l n a aktiv

nost, ki vključuje različne fizične aktivnosti in s p o s o b n o s t i p o s a m e z n i k o v . « D a lahko g o v o r i m o o institucionalizirani obliki š p o r t a , m o r a j o biti izpolnjeni ti pogoji:

• pravila aktivnosti p o s t a n e j o s t a n d a r d i z i r a n a

• pravila določajo in predpisujejo u s t r e z n e u r a d n o p r i z n a n e organizacije

• organizacijski in t e h n i č n i a s p e k t p o s t a n e p o m e m b e n

• učenje s p r e t n o s t i p o s t a n e f o r m a l i z i r a n o o b p o m o č i s t r o k o v n e g a t e a m a (trenerji, z d r a v n i k i , funkcionarji...)

B e d n a r i k ( 2 0 0 0 : 33) nadaljuje: »Presek m e d različnimi oblikami š p o r t a , ki imajo razHčne funk

cije, in oblikami š p o r t a , ki imajo tudi funkcijo tek

movanja in so o p r e d e l j e n e s svetovno p r i z n a n i m i n o r m a m i , torej pravili tekmovanja, je l a h k o mini

m a l e n . V e n d a r ta p r e s e k m o r a obstajati!« Če n e , p o t e m n e m o r e m o govoriti o š p o r t n i dejavnosti, t e m v e č le o n e k e vrste telesni aktivnosti. Tako je razlika m e d n a p r i m e r kolesarjenjem in vožnjo s k o l e s o m p o o p r a v k i h ali m e d hojo kot atletsko disciplino in sprostitveno hojo v naravi. S stališča p o s a m e z n i k a m o r d a sploh ni p o m e m b n a j a s n a umestitev. Z a p o s a m e z n i k a , ki doživlja ugodje v gibalni dejavnosti (ne nujno š p o r t n i ) , ni p o m e m b n o , kako je ta definirana. Ko p a govorimo o špor

tu v k o n t e k s t u socialnega dela, je p o m o j e m m n e nju ta opredelitev nujna. P o v e d a n o d r u g a č e : t r e b a je vztrajati pri njej! Z a k a j ?

Definiranje š p o r t a n a m daje t o č n o d o l o č e n e okvire, pravila, n o r m e obnašanja, vloge, ki v niče

m e r n e odstopajo o d vlog » n o r m a l n e « populacije.

D r u g a č n o s t ni več p o s e b n o s t ! D r u g a č n o s t ni več o z n a č b a , ki o s e b o s p o s e b n i m i p o t r e b a m i postav

lja v p o s e b e n (seveda m a n j v r e d e n , m a n j cenjen) p o l o ž a j . Torej ima tudi š p o r t n a dejavnost, ki jo gojijo o s e b e s p o s e b n i m i p o t r e b a m i , svojo vred

nost, ki v bistvu ni nič manjša o d v r h u n s k i h rezul

tatov. S k r a t k a , ko gre za š p o r t o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i , ne m o r e m o in ne s m e m o govoriti le o n e k i »gibalni« ali » t e r a p e v t s k i « dejavnosti. Še zlasti n e , če na to g l e d a m o kot na »terapevtski«

o d n o s . N e m o r e m si kaj, da n e bi o m e n i l b i z a r n e slike v eni slovenskih institucij, kjer je »terapevt«

v beli halji, stoječ p o d k o š e m , podajal ž o g o u p o r a b n i k u , ki je metal na koš. Seveda t a k a aktivnost s š p o r t o m n i m a n o b e n e p o v e z a v e ! i¡f •

Š P O R T IN O S E B E S P O S E B N I M I P O T R E B A M I Š p o r t n o rekreativna dejavnost ima v življenju oseb s p o s e b n i m i p o t r e b a m i p o m e m b n o m e s t o . N a s p l o š n o bi lahko rekli, da se je p o g l e d na š p o r t o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i spreminjal s k l a d n o

(3)

z nastajajočimi s p r e m e m b a m i in pristopi v stro- kaii, ki o m e n j e n o p r o b l e m a t i k o obravnavajo. Še n e dolgo tega (pred 15, 2 0 leti) je veljalo, da je za to populacijo p r i m e r n e j e , če se izogiba p r e t i r a n e m u n a p r e z a n j u , saj bi to utegnilo poslabšati njiho

vo z d r a v s t v e n o stanje. D a n e s te o s e b e sodelujejo v najrazličnejših š p o r t n i h (tudi v m a r a t o n u in borilnih š p o r t i h ) ter tekmujejo n a najrazličnejših ravneh tekmovanj (od lokalnih do svetovnih iger).

Seveda je t e k m o v a l n a k o m p o n e n t a le e n a o d po

m e m b n i h .

V p r e t e k l e m o b d o b j u mojega delovanja v špor

tu o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i se je n a b r a l o kar nekaj z g o d b , d o g o d k o v in a n e k d o t , ki bi se jih dalo kvalitativno obdelati ter razjasniti vlogo špor

ta v njihovem življenju. M e d tisoči kilometrov za v o l a n o m kombija, ko s m o se vračali z najrazlič

nejših tekmovanj ( d o m a in n a tujem), je bilo v k o m e n t a r j i h š p o r t n i k o v slišati m a r s i k a t e r o misel, ki m e je d o d o b r a p r e s u n i l a . »Vse sem zajebal jaz s e m kriv, d a s m o izgubili!« je m o g o č e e n a o d izjav, ki govori o vsej resnosti doživljanja š p o r t n e aktivnosti pri uporabnikih. »Ne b o m odstopil, tudi če m e peljejo v bolnico,« je naslednji k o m e n t a r , ki mi ga je ponavljal u p o r a b n i k (oseba s cerebral

n o p a r a l i z o ) , ko sva tekla mali m a r a t o n (21 k m ) .

»Ko b o m zaigral za K o p e r , b o z a m e navijal cel stadion!« je še e n a , ki še k a k o opisuje p o m e n š p o r t a v njihovem življenju. Takim in p o d o b n i m izjavam s e m p r i č a n a skoraj v s a k i š p o r t n i ak

tivnosti.

Ž a l je d o m a č i h r a z i s k a v s p o d r o č j a vpliva š p o r t a na osebe s p o s e b n i m i p o t r e b a m i zelo malo.

To še p o s e b e j velja za p o d r o č j e o s e b z m o t n j o v d u š e v n e m razvoju. Pa v e n d a r je tudi n a t e m po

dročju čutiti p o v e č a n i n t e r e s , saj je že k a r nekaj diplomskih del na različnih fakultetah ljubljanske univerze namenjenih tej tematiki. O m e n i t i je treba l o n g i t u d i n a l n o študijo strokovnjakov s Fakultete za š p o r t (Berčič in sod. 1 9 8 3 ; 1 9 8 8 ; 1 9 9 6 ) , ki je p o k a z a l a , da šport in š p o r t n a rekreacija pozitivno vplivata na o s e b e s t e l e s n o prizadetostjo na vseh stopnjah rehabilitacije. O b c e l o s t n e m p r i s t o p u ima š p o r t o z i r o m a š p o r t n a rekreacija p o m e m b n e funkcije v različnih stopnjah rehabilitacije. Študija je p o m e m b n a p r e d v s e m z vidika celostnega pri

s t o p a k o b r a v n a v a n i p r o b l e m a t i k i , saj je obrav

navala socialnoekonomski položaj in zdravstveno stanje v p o v e z a v i s š p o r t n o - r e k r e a t i v n o dejav

nostjo.

K A K Š N A JE P R I M E R N A Š P O R T N A D E J A V N O S T Z A O S E B E

S P O S E B N I M I P O T R E B A M I ? O d g o v o r n a to vprašanje bi najlažje p o n a z o r i l i s citatom direktorja Specialne O l i m p i a d e Slovenije Marijana Lačna: » N o b e n a oseba z motnjo v dušev

n e m razvoju n i m a takih težav s s r c e m , da n e bi tudi tekla, n o b e n a tudi t a k i h težav z epilepsijo, d a n e bi tudi plavala - seveda v skladu s svojimi s p o s o b n o s t m i ! «

O b p r i m e r n e m - c e l o s t n e m p r i s t o p u k vsa

k e m u p o s a m e z n i k u skorajda ni š p o r t n e aktivno

sti, ki bi je osebe s p o s e b n i m i p o t r e b a m i ne mogle izvajati. Seveda je nujno zagotoviti vse p o t r e b n e ( v a r n o s t n e , zdravstvene, organizacijske) pogoje.

To p o m e n i , da morajo izvajalci š p o r t n e dejavnosti vsakega p o s a m e z n i k a d o b r o p o z n a t i (zdravstvene in ostale p o s e b n o s t i ) . D a p a bi zadostili omenje

nim p o g o j e m , je t r e b a zagotoviti d o b r o sodelo

vanje m e d trenerji, z d r a v s t v e n i m o s e b j e m , starši in strokovnimi delavci v institucijah, ki jih o s e b e s p o s e b n i m i p o t r e b a m i obiskujejo.

Dejstvo je, d a je v času o b v e z n e g a šolanja za ukvarjanje s š p o r t n o aktivnostjo r a z m e r o m a do

b r o p o s k r b l j e n o (ure š p o r t n e vzgoje). Težave na

stopijo s p r e h o d o m v v a r s t v e n o delovne c e n t r e , ki jim pristojno ministrstvo (Ministrstvo za d e l o , d r u ž i n o in socialne zadeve) n e namenja p o s e b n i h s r e d s t e v (niti k a d r a ) za izvajanje š p o r t n o - r e k r e a - tivne dejavnosti. Po drugi strani p a je pri p o p u l a ciji o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i p r o b l e m r a v n o pomanjkanje gibanja. Če sledimo n a č e l o m Svetov

ne zdravstvene organizacije ( W H O ) , ki p r i p o r o č a p r i b l i ž n o pol u r e t e l e s n e ( š p o r t n e ) a k t i v n o s t i d n e v n o večino dni v t e d n u , lahko r e č e m o , d a je telesna aktivnost za osebe s p o s e b n i m i p o t r e b a m i še p o s e b e j priporočljiva.

Torej sta naša poglavitna cilja ohranjanje zdrav

ja in telesnih s p o s o b n o s t i (samostojnega življenja v d e l o v n e m in d o m a č e m okolju).

P o v e d a n o d r u g a č e , r e d n o in o r g a n i z i r a n o uk

varjanje s š p o r t n o aktivnostjo zahteva o d vsakega u p o r a b n i k a dolgotrajen n a p o r , ki p a je b o g a t o p o p l a č a n (ohranjanje zdravja, samostojnost, vklju

č e n o s t v »običajno š p o r t n o sfero«, več m o g o č i h življenjskih izbir, navezovanja stikov...). In r a v n o to je kvaliteta, ki n a m jo p o n u j a šport. Tej kom

p o n e n t i je t r e b a dodati še vsaj dve. D r u g a je šport- nikova s a m o p o d o b a . Biti š p o r t n i k , t e k m o v a l e c , daje u p o r a b n i k o m več m o ž n o s t i sodelovanja p r i r a z l i č n i h t e k m o v a n j i h , d r u ž e n j u , s p o z n a v a n j u

(4)

novih ljudi in krajev in s k l e p a n j u novih prija

teljstev.

Tretja p o m e m b n a k o m p o n e n t a je m o ž n o s t vključevanja u p o r a b n i k o v v običajne š p o r t n e ko

lektive. R a v n o n a t e m p o d r o č j u i m a m o n a Obali (Judo klub K o p e r in Judo klub Portorož) izkušnjo, ki b o m o r d a n e k o č p r e r a s l a v o r g a n i z i r a n sistem vključevanja o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i v obi

čajne š p o r t n e kolektive.

Vključitev v običajen š p o r t n i kolektiv je s sta

lišča integracije in doživljanja o s e b e s p o s e b n i m i p o t r e b a m i še k a k o p o m e m b n a . O s e b a s posebni

mi p o t r e b a m i i m a seveda e n a k e pravice in dolž

nosti kot ostali člani k l u b a . Ko govorim o sociali- zacijski k o m p o n e n t i , mislim zlasti n a doživljanje p r i p a d n o s t i š p o r t n i k a kolektivu in širši d r u š č i n i športnikov, s k a t e r i m i se srečuje, d r u ž i , prijate

ljuje. G r e za p r e v z e m vlog v d r u ž b i , ki naj bi n e bile n a m e n j e n e tej populaciji. Vsakič z n o v a n a s navduši o b č u t e k , ki ga doživimo, ko v i d i m o n a š e j u d o i s t e , ko p o m e š a n i z ostalimi, v e č i n o m a po

klicnimi š p o r t n i k i k o r a k a j o p o h o d n i k i h š p o r t n e d v o r a n e Bonifika. In oboji doživljajo t o kot nekaj običajnega.

O s e b e s p o s e b n i m i p o t r e b a m i se udeležujejo treningov v p r o s t e m času, v o b i č a j n e m š p o r t n e m kolektivu. V d o l g o l e t n e m š p o r t n e m ukvarjanju z o s e b a m i s p o s e b n i m i p o t r e b a m i s m o vse bolj p r e p r i č a n i , d a ni več n o b e n e dileme o t e m , k a m sodi š p o r t o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i . To n a m dokazujejo p r i m e r i , ki s m o jih imeli trenerji j u d a p r i l o ž n o s t videti n a N i z o z e m s k e m in v Veliki Bri

taniji. M o r d a n a t e m m e s t u ni o d v e č p o v e d a t i , d a imajo tudi veliki evropski n o g o m e t n i klubi sekcije o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i . Se več, imajo z a p o slene celo p r o f e s i o n a l n e trenerje zanje.

Judo je torej šport, kjer n a m je to najprej uspe

lo. P o d o b n a sodelovanja n a č r t u j e m o še z neka

terimi d r u g i m i š p o r t i ( n o g o m e t , plavanje).

O S E B E S P O S E B N I M I P O T R E B A M I I N T E K M O V A L N I Š P O R T

T e k m o v a l n a k o m p o n e n t a š p o r t a je e n a p o m e m b nejših. Tekmovati p o m e n i primerjati se z d r u g i m i ali s samim sabo. G r e za naravno človeško p o t r e b o ali motiv. Seveda so lahko cilji in želje različni. V d e s e t l e t n e m delu v š p o r t u z o s e b a m i s p o s e b n i m i p o t r e b a m i sem pri športnikih zaznaval sorazmerje m e d p o t r e b o (želje) p o š p o r t n e m udejstvovanju in željo p o t e k m o v a n j u . Specialna olimpiada je

gibanje, ki je n a p o d r o č j u š p o r t a o s e b z m o t n j o v d u š e v n e m razvoju najbolj z a s l u ž n o za uvajanje in širitev š p o r t n e aktivnosti m e d o m e n j e n o p o p u lacijo. Tudi v Sloveniji i m a Specialna o h m p i a d a bogato tradicijo. Je regijsko organizirana in omogo

ča treninge in tekmovanja vsem o s e b a m z motnjo v d u š e v n e m razvoju, če je to seveda njihov interes.

Tudi specialna olimpijska prisega vsebuje t e k m o valno k o m p o n e n t o š p o r t a : »Pustite mi z m a g a t i ! Če n e m o r e m z m a g a t i , naj b o m p o g u m e n v svo

j e m p o s k u s u ! « D r u g o p o m e m b n o gibanje je para- olimpijsko gibanje, ki je p r v e n s t v e n o n a m e n j e n o d r u g i m v r s t a m p r i z a d e t o s t i , i m a p a p r a v t a k o p r i n a s b o g a t o tradicijo.

O S E B E S P O S E B N I M I P O T R E B A M I I N O B I Č A J N I Š P O R T N I K O L E K T I V Dejstvo je, d a so p r i n a s š p o r t n i klubi ( d r u š t v a ) , n e glede n a stopnjo organiziranosti in nivo tekmo

vanja, usmerjeni k r e z u l t a t o m . T e m u so p o d r e j e n e tudi aktivnosti klubov. Žal se je treba n a t e m m e s t u d o t a k n i t i tudi t e m n e plati š p o r t a , ki je njegov ne

izogibni spremljevalec, k a d a r višji, n e z d r a v i cilji nadvladajo zdrav š p o r t n i d u h . Pa v e n d a r je r a v n o š p o r t n i klub p r o s t o r , kjer je najbolj c e l o s t n o in s t r o k o v n o poskrbljeno za izvajanje š p o r t n e p a n o ge. Seveda se n a t e m m e s t u k a r s a m o ponuja vpra

šanje: »Imajo v š p o r t n e m k l u b u m e s t o tudi o s e b e s p o s e b n i m i p o t r e b a m i ? « O d g o v o r je seveda: D a ! V e n d a r m o r a j o biti za to izpolnjeni d o l o č e n i po

goji.

L e p p r i m e r tovrstne integracije s m o videli tre

nerji juda, ki s m o se udeležili seminarja v Cardiffu.

Organizacija Welsh Integrated Sports Plan (WISP) je bila u s t a n o v l j e n a leta 1 9 8 8 z n a m e n o m , d a vzpostavi in vzdržuje m r e ž o integriranih š p o r t n i h sekcij in klubov, ki bi o m o g o č a l i š p o r t n o udejstvo- vanje o s e b a m s p o s e b n i m i p o t r e b a m i , in sicer v različnih š p o r t i h .

Organizacijsko so aktivnosti v e z a n e n a obsto

j e č o i n f r a s t r u k t u r o in strokovni k a d e r v klubih, kjer p o s a m e z n i š p o r t gojijo. Tako š p o r t n i k i , ki trenirajo v teh klubih, prihajajo n a t r e n i n g e inte

g r i r a n i h sekcij in t r e n i r a j o skupaj z o s e b a m i s po

s e b n i m i p o t r e b a m i in n a r o b e .

Aktivnosti potekajo v judu, košarki, n o g o m e t u , sabljanju, dviganju u t e ž i in ragbiju. Temeljna iz

h o d i š č a W I S P so:

• O s e b e s p o s e b n i m i p o t r e b a m i niso s a m o s p o s o b n e sodelovati v š p o r t u oz. fizičnih aktivno-

(5)

stih, n e k a t e r e m e d njimi lahko postanejo v š p o r t u , ki so ga izbrale, celo zelo d o b r e .

• O s e b e s p o s e b n i m i p o t r e b a m i m o r a j o imeti pravico izbire športa, ki ga b o d o gojile, v najširšem smislu svojih s p o s o b n o s t i kot tekmovalci, rekrea- tivci, p o m o č n i k i , administratorji ali u r a d n e osebe.

• Š p o r t n a aktivnost o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i n e s m e biti razumljena o z k o kot terapevtska dejavnost, a m p a k v smislu vseh p r e d n o s t i , ki jih p r i n a š a š p o r t , in sicer: vzpostavljanja socialnih k o n t a k t o v , zdravja, z a b a v e , m o ž n o s t i p o t o v a n j , afirmacije.

' • Z a n e k a t e r e s k u p i n e o s e b ali p o s a m e z n i k e s p o s e b n i m i p o t r e b a m i je p o m e m b n o , da trenirajo n a z a č e t k u v ločenih sekcijah. M o g o č e se b o t a k a s k u p i n a ali p o s a m e z n i k šele p o z n e j e želela vklju

čiti v i n t e g r i r a n o sekcijo. ;

P R I M E R V K L J U Č E V A N J A O S E B S P O S E B N I M I P O T R E B A M I V O B I Č A J E N Š P O R T N I K O L E K T I V

I N P A N O Ž N O Z V E Z O

G sekcija pri J u d o k l u b u K o p e r deluje o d decem

b r a 2 0 0 0 . O b že obstoječi sekciji pri J u d o k l u b u P o r t o r o ž delujeta še dve. P r v a pri J u d o k l u b u Zmajčki v Ljubljani, d r u g a p a pri Judo klubu Jese

nice. Skupaj v p r o j e k t u vključevanja (gan: vklju- čevalna, ju: m e h k a , d o : p o t ) deluje 8 trenerjev.

Prav t a k o p a je pri J u d o zvezi ustanovljena ko

misija za j u d o o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i . Torej gre s stališča socialnega dela za bistven p r e m i k , ko se p o s a m e z n i k š p o r t n o n e udejstvuje oz. zdru

žuje n a p o d l a g i vrste p r i z a d e t o s t i , a m p a k n a pod

lagi š p o r t a , ki si ga je izbral! T r d i m torej, d a m o r a p a n o ž n a zveza z d r u ž e v a t i vse razUčnosti posa

meznikov, ki se želijo ukvarjati z d o l o č e n i m špor

t o m . Seveda n a s v praksi n a t e m p o d r o č j u č a k a še veliko dela. G r e p r a v z a p r a v za miselni preskok, ki postavlja n a glavo veliko stvari v š p o r t u o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i .

Seveda p a je p r o b l e m zelo k o m p l e k s e n in zah

teva veliko priprav. V s a m e m š p o r t n e m kolektivu, ki je praviloma rezultatsko orientiran, je t r e b a (ob k a d r u , s u p o r t u itn.) ustvariti klimo, ki b o vklju

čitev p o s a m e z n e o s e b e s p o s e b n i m i p o t r e b a m i d e j a n s k o sprejela kot n o v o kvaliteto. N a š e izku

šnje kažejo, d a je res t a k o . Vključevanje je v klubu sprožilo še cel s p e k t e r v z p o r e d n i h , p o s l e d i č n i h dogajanj, ki jih trenerji n i s m o pričakovali o z i r o m a o njih n i s m o razmišljali (npr. pozitivna identifika

cija članov prvega moštva z G sekcijo, kohezivnost m e d sekcijami in znotraj njih itn.).

O j u d u (ali k a t e r e m koli d r u g e m š p o r t u ) torej n e m o r e m o govoriti kot o zgolj terapevtski dejav

nosti, o z i r o m a o o d n o s u t e r a p e v t a (trenerja), ki

»daje« terapijo š p o r t n i k u (ki to »terapijo p o t r e buje«). O b vseh ostalih p r e d n o s t i h p r e d d r u g i m i š p o r t i ima j u d o še to, d a so si z v s t o p o m v dojo ( d v o r a n o ) vsi u d e l e ž e n c i m e d s a b o enaki. Stroge n o r m e o b n a š a n j a n a m r e č temeljijo n a m e d s e b o j n e m spoštovanju, torej tudi spoštovanju d r u g a č nosti. R a v n o to je o b č u t e k , ki s m o ga nastopajoči čutili m e d letošnjim n a s t o p o m na evropskem prven

stvu v M a r i b o r u . Vsi udeleženci s m o p r e d vstopom dobili e n a k e akreditacije kot ostali tekmovalci.

P r e d n a s t o p o m s m o se ogrevali v istih p r o s t o r i h , n a istem tatamiju (blazini) kot tekmovalci, ki so čakali svoje finalne n a s t o p e . Ogrevali s m o se sku

paj z olimpijskimi in svetovnimi p r v a k i ! Z g o d b a zase je tudi topel sprejem, ki so n a m ga n a m e n i l i organizatorji evropskega prvenstva, in odziv p u b like, ki je spremljala n a š n a s t o p . Z a p l a v z o m je bila nagrajena d o m a l a vsaka p r i k a z a n a p o t e z a n a p r e d s t a v i t v e n e m t r e n i n g u .

Trenerji s m o z p r i k a z o m m e t o d i k e t r e n i n g a v m a r s i k o m »odprli k a k š n o novo dimenzijo« v doje

manju j u d a in š p o r t a oseb s p o s e b n i m i p o t r e b a m i . Tudi sebi. : • • • - м ^ г / h . ,

U M E Š Č E N O S T G S E K C I J E V J U D O K L U B K O P E R

Sekcijo »obdajajo« z a i n t e r e s i r a n i subjekti (Varst

v e n o delovni c e n t e r K o p e r , Sožitje, Sklad Silva in O b a l n o d r u š t v o za c e r e b r a l n o p a r a l i z o ) . Pred

stavniki teh z a i n t e r e s i r a n i h subjektov sestavljajo skupaj s trenerji ( o d g o v o r n i m i za strokovni del) k o o r d i n a c i j o , ki skrbi za izvajanje dejavnosti. G sekcija je torej le e d e n o d p r o g r a m o v kluba, ki jih gojimo v klubu (drugi zadevajo pionirje, mladince, člansko e k i p o , v e t e r a n e itn.). P o d o b n a organizi

r a n o s t G sekcij p o t e k a še v t r e h klubih ( P o r t o r o ž , Zmajčki in Jesenice). Skratka, gre za zagotavljanje pogojev delovanja G sekcije z n o t r a j običajnega š p o r t n e g a kolektiva. Klub se n a višji ravni nave

zuje n a p a n o ž n o z v e z o , v n a š e m p r i m e r u J u d o zvezo Slovenije, ki s komisijo za osebe s p o s e b n i m i p o t r e b a m i varuje interese judoistov, ki so o s e b e s p o s e b n i m i p o t r e b a m i .

M o d e l je m o g o č e presHkati n a k a t e r o koli š p o r t n o p a n o g o o z i r o m a klub. O b že o m e n j e n e m

(6)

W I S P imajo p r a k s o vključevanja tudi v r h u n s k i n o g o m e t n i klubi E v r o p e . Še več, z a p o s l e n e imajo celo trenerje za o s e b e s p o s e b n i m i p o t r e b a m i .

Z a n i m i v o je o b r a v n a v a n j e medijev, ko p o r o čajo o š p o r t n i h p r i r e d i t v a h ali d o s e ž k i h o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i . D a omenjene novice objav

ljajo š p o r t n e redakcije medijskih hiš, je bolj izjema kot pravilo. Š p o r t »invalidov« k a r n e k a k o »ne so

di« na š p o r t n e strani. Izjema so p o mojih opaža

njih poročanja s Paraolimpijskih iger. O š p o r t n e m d o g o d k u oseb s p o s e b n i m i p o t r e b a m i b e r e m o zgolj vestičke v r u b r i k a h »Iz naših krajev« in po

d o b n e . N e k o č je neki regijski list objavil p o r o č i l o z evropskega turnirja v judu v rubriki »Saj ne b o d o objavili« ob članku, ki je govoril o t e m , k a k o je neki g o b a r našel izjemno velikega j u r č k a . Zgled p o r o č a n j a o istem d o g o d k u je N e d e l o ( 2 0 0 1 ) , ki je č l a n e k objavilo na š p o r t n i h s t r a n e h , tik o b poročilu z zgodovinske z m a g e naših n o g o m e t a š e v z R o m u n i j o . -

S K L E P

Verjetno se na k o n c u v s a k e m u o d n a s postavlja vprašanje, kako je lahko oseba s tako ali d r u g a č n o oviranostjo rezultatsko » k o n k u r e n č n a « športniku t e k m o v a l c u ? V e n d a r to ni p r a v o vprašanje, na ka

t e r e g a bi bilo t r e b a odgovoriti, in bi ga bilo t r e b a zato obrniti. Torej - zakaj o s e b a s tako ali drugač

no oviranostjo ne bi sodelovala, trenirala v običaj

n e m š p o r t n e m kolektivu? Ko govorimo o ukvarja

nju o s e b s p o s e b n i m i p o t r e b a m i s š p o r t o m , je t r e b a p o u d a r i t i , da hočejo biti te o s e b e le šport

niki, tako kot vsi ostali, ki jih določen šport navdu

šuje, in nič d r u g e g a ! Z a t o je še k a k o p o m e m b n o v t e m k o n t e k s t u j a s n o potegniti mejo m e d t. i.

» š p o r t n o aktivnostjo« o z i r o m a »terapevtskim de

lovanjem - pozitivnim vplivom določenega š p o r t a na p o s a m e z n i k a « in š p o r t o m , ki nosi v sebi celo

ten s p e k t e r dogajanj in procesov. To v praksi po

m e n i , da š p o r t daje tudi osebi s p o s e b n i m i po

t r e b a m i p r i l o ž n o s t , da t r e n i r a , potuje, t e k m u j e , doživlja u s p e h e in n e u s p e h e , veselja in žalosti.

D a bi imel š p o r t p r a v o v r e d n o s t , g l e d a n o v p r e s e k u s socialnim d e l o m , m o r a to biti način življenja.

In tu je p o m o j e m m n e n j u o d g o v o r na d i l e m o , ali o s e b e s p o s e b n i m i p o t r e b a m i sodijo v običajen š p o r t n i kolektiv.

Področje socialnega dela je v s e k a k o r z a d o s t i široko in o d p r t o za nove p r i s t o p e in ideje, ki p o magajo pri reševanju p o s a m e z n i h težav celotne populacije. Tudi za kineziologijo velja, da je veda, ki proučuje zelo široko področje športa - od vrhun

skega t e k m o v a l n e g a š p o r t a , šolskega š p o r t a d o rekreacije - , in proučuje tudi vpliv športa na razne m a r g i n a l n e s k u p i n e . Torej p r e s e k m e d socialnim d e l o m in kineziologijo obstaja. N a strokovnjakih o b e h ved je, da n a j d e m o sinergijske u č i n k e in izkoristimo d a n e priložnosti.

(7)

Š P O R T K O T O R O D J E S O C I A L N E G A D E L A

LITERATURA

BEDNARIK, J. ( 2 0 0 0 ) , Izdatki za šport v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za š p o r t .

BERČIČ, H . , A Ž M A N , D . , ŠAVRIN, R . , TUŠAK, M . , VELIČKOVIČ-PERAT, M., VUTE, R . ( 1 9 9 6 ) , Šport in športna

rekreacija v funkciji kakovosti življenja telesno prizadetih. Ljubljana: Fakulteta za š p o r t Univerze v Ljubljani, Inštitut z a kineziologijo.

MuLEj, M. ( 2 0 0 0 ) , Dialektična in druge mehkosistemske teorije. Maribor: E k o n o m s k o poslovna fakulteta Univerze v M a r i b o r u .

PETROVIČ, K., DOUPONA, M. (1996), Sociologija športa. Ljubljana: Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani.

POŠTRAK, M. ( 1 9 9 4 ) , V z n a m e n j u trojstev. Socialno delo, 3 3 , 4 : 3 2 5 - 3 4 2 .

SOZZI, G . ( 1 9 9 4 ) , Ragazzi difficili? C r e m o n a : C e n t r o di F o r m a z i o n e Professionale e C e n t r o Socio E d u c a t i v o di C r e m o n a .