UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje, Predmetno poučevanje
Špela Osolnik
OBRAVNAVA VSEBIN ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA V PREDMETNIKU SLOVENSKE IN ČEŠKE OSNOVNE ŠOLE
Magistrsko delo
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Poučevanje, Predmetno poučevanje
Špela Osolnik
OBRAVNAVA VSEBIN ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA V PREDMETNIKU SLOVENSKE IN ČEŠKE OSNOVNE ŠOLE
HEALTHY LIFESTYLE CONTENTS IN SLOVENIAN AND CZECH PRIMARY SCHOOL CURRICULA
Magistrsko delo
Mentor: doc. dr. Stojan Kostanjevec
Ljubljana, 2021
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorju doc. dr. Stojanu Kostanjevcu za vso pomoč, strokovno usmerjanje, svetovanje, podporo in potrpežljivost pri izdelavi magistrskega dela.
Predvsem se zahvaljujem svojim staršem in partnerju, ki so me podpirali, spodbujali ter stali ob strani ob pisanju magistrskega dela.
Hvala.
POVZETEK
Življenjski slog je način življenja vsakega izmed nas. Zaradi različnih vrednot, okolja, kjer živimo, ožjih socialnih stikov ter ekonomskih dejavnikov vsak posameznik oblikuje svoj življenjski slog. Raziskave kažejo, da je obdobje odraščanja za mnoge kritično obdobje, zato je pomembno, da se otroci v času osnovnošolskega izobraževanja seznanijo z vsebinami zdravega življenjskega sloga in oblikujejo navade, ki jih bodo prenesli v odraslo dobo in bodo zdravju koristne. Z ozaveščanjem pomena zdravega načina življenja za dobro počutje in dobro zdravstveno stanje lahko preprečimo mnoge negativne posledice, kot so slabo duševno zdravje, nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, odvisnost od drog, slaba higiena ter mnoge druge.
Namen magistrskega dela je bil identificirati in primerjati vsebine zdravega življenjskega sloga, ki se pojavljajo v učnih načrtih obveznih in izbirnih predmetov osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji in na Češkem. V raziskavi sta bila analizirana slovenski in češki osnovnošolski predmetnik in učni načrti predmetov, kjer se pojavljajo vsebine zdravega življenjskega sloga.
Z analizo znanstvenih raziskav so bili pridobljeni podatki o vsebinah zdravega življenjskega sloga, ki jih obravnava zdravstvena stroka, z deskriptivno metodo pa so bili pridobljeni podatki o tem, pri katerih osnovnošolskih predmetih se v Sloveniji in na Češkem pojavljajo vsebine zdravega življenjskega sloga ter kateri cilji so zastopani v učnem načrtu posameznega predmeta. Glede na vsebine zdravega življenjskega sloga, ki jih podpira zdravstvena stroka, je bila izdelana klasifikacija dejavnikov, ki so: telesna dejavnost, načini prehranjevanja, količina spanja, duševno zdravje, sedeča vedenja, odgovoren odnos do drog in higiena. Ugotovljeno je bilo, da se v slovenskih učnih načrtih najpogosteje pojavljajo vsebine, ki obravnavajo pomen telesne dejavnosti, načine prehranjevanja in odgovoren odnos do drog in higiene, v češkem učnem načrtu pa so najpogostejše vsebine, ki obravnavajo pomen telesne dejavnosti, načine prehranjevanja, duševno zdravje, odgovoren odnos do drog in higiene. Vsebine, ki se v učnih ciljih slovenskih in čeških predmetov pojavljajo manj pogosto in bi jim morali v prihodnosti pripisati večji pomen, so zmanjšanje sedečih vedenj in pomen količine spanja.
Ključne besede: Slovenija, Češka, zdrav življenjski slog, dejavniki, osnovna šola, predmetnik, učni načrt
ABSTRACT
Lifestyle is a way in which a person lives. Due to different values, living circumstances, social connections, and economic factors, each individual shapes its own lifestyle. Research shows, that for most people, the adolescence phase is of the upmost importance, and that children should learn about a healthy lifestyle and shape good habits that they will take into their adulthood during primary education. By raising awareness of how following a healthy lifestyle can impact your well-being and your health, we can prevent many negative consequences such as mental health problems, development of chronic diseases, drug addiction, poor hygiene, and many more.
The purpose of this master’s thesis was to identify and compare the content of a heathy lifestyle that appear in curriculums of compulsory and recommended subjects in primary education in Slovenia and Czech Republic. Syllabuses and curriculums that include healthy lifestyle contents from both countries were analysed in the research. Contents of a healthy lifestyle addressed by the medical profession was obtained through the analysis of scientific researches.
The data on primary school subjects in Slovenia and Czech Republic which contain the contents of a healthy lifestyle, and the goals that were represented in the curriculum of these subjects, were obtained by the descriptive method. The classification of factors was based on the content of a healthy lifestyle supported by the medical profession, it includes: physical activity, diet, amount of sleep, mental health, sedentary lifestyle, a responsible attitude towards drugs, and hygiene. It was found that the content which talks about the importance of physical activity, diet, responsible attitude towards drugs and hygiene, appears in the Slovenian curriculum.
Whereas in Czech Republic, the curriculum contains topics related to the importance of mental health, in addition to physical activity, diet, responsible attitude towards drugs and hygiene.
Contents, that appear the rarest, and should be given greater importance in the learning objectives in both, Slovenia and Czech Republic, are reduction of sedentary behaviours, and the importance of the amount of sleep.
Key words: Slovenia, Czech Republic, helathy lifestyle, factors, primary education, syllabus, curriculum
Kazalo vsebine
POVZETEK ... iv
ABSTRACT ... v
KAZALO PREGLEDNIC ... viii
KAZALO SLIK ... 2
1 UVOD ... 1
2 TEORETIČNI DEL ... 2
2.1 Zdrav življenjski slog ... 2
2.1.1 Zdravje ... 2
2.1.2 Determinante zdravja ... 3
2.1.2.1 Socialno–ekonomsko okolje ... 4
2.1.2.2 Fizično okolje... 4
2.1.2.3 Posameznikove značilnosti in vedenja ... 5
2.1.3 Pomen zdravega življenjskega sloga ... 6
2.2 Dejavniki zdravega življenjskega sloga ... 7
2.2.1 Telesna dejavnost... 8
2.2.2 Načini prehranjevanja ... 9
2.2.3 Druga vedenja ... 12
2.2.3.1 Količina spanja ... 12
2.2.3.2 Duševno zdravje ... 14
2.2.3.3 Sedeča vedenja ... 16
2.2.3.4 Odgovoren odnos do drog ... 17
2.2.3.5 Higiena ... 20
2.3 Pomen izobraževanja za zdrav življenjski slog ... 21
2.4 Sistem izobraževanja na Češkem in v Sloveniji ... 22
2.4.1 Osnovnošolski sistem na Češkem ... 22
2.4.1.1 Cilji in načela šolanja na Češkem ... 23
2.4.2 Osnovnošolski sistem v Sloveniji ... 24
2.4.2.1 Cilji in načela šolanja v Sloveniji ... 25
3 EMPIRIČNI DEL ... 27
3.1 Opredelitev raziskovalnega problema ... 27
3.1.1 Cilji raziskave ... 27
3.1.2 Raziskovalna vprašanja ... 27
3.2 Metoda raziskovanja ... 28
3.2.1 Vzorec ... 28
3.2.2 Inštrument ... 28
3.2.3 Potek raziskave ... 28
4 REZULTATI ... 30
4.1 Vsebine zdravega življenjskega sloga v predmetniku slovenske osnovne šole ... 30
4.2 Cilji osnovnošolskih predmetov glede na vsebinska področja zdravega življenjskega sloga v Sloveniji ... 35
4.2.1 Analiza izobraževalnih ciljev, ki obravnavajo telesno dejavnost po predmetih ... 35
4.2.2 Analiza izobraževalnih ciljev, ki obravnavajo način prehranjevanja po predmetih ... 36
4.2.3 Analiza izobraževalnih ciljev, ki obravnavajo količino spanja po predmetih.. 40
4.2.4 Analiza izobraževalnih ciljev, ki obravnavajo duševno zdravje po predmetih ... 40
4.2.5 Analiza izobraževalnih ciljev, ki obravnavajo sedeča vedenja po predmetih . 45 4.2.6 Analiza izobraževalnih ciljev, ki obravnavajo odgovoren odnos do drog po predmetih ... 45
4.2.7 Analiza izobraževalnih ciljev, ki obravnavajo higieno po predmetih ... 46
4.2.8 Analiza vsebin zdravega življenjskega sloga, s katerimi se učenci seznanijo med obiskovanjem osnovne šole v Sloveniji ... 50
4.3 Vsebine zdravega življenjskega sloga v predmetniku češke osnovne šole ... 51
4.4 Cilji osnovnošolskih predmetov glede na vsebinska področja zdravega življenjskega sloga na Češkem ... 55
4.4.1 Analiza izobraževalnih ciljev, ki obravnavajo telesno dejavnost po predmetih ... 55
4.4.2 Analiza izobraževalnih ciljev, ki obravnavajo načine prehranjevanja po predmetih ... 56
4.4.3 Analiza izobraževalnih ciljev, ki obravnavajo duševno zdravje po predmetih ... 57
4.4.4 Analiza izobraževalnih ciljev, ki obravnavajo sedeča vedenja po predmetih . 60 4.4.5 Analiza izobraževalnih ciljev, ki obravnavajo odgovoren odnos do drog po predmetih ... 61
4.4.6 Analiza izobraževalnih ciljev, ki obravnavajo higieno po predmetih ... 62
4.4.7 Analiza vsebin zdravega življenjskega sloga, s katerimi se učenci seznanijo med obiskovanjem osnovne šole na Češkem ... 65
5 RAZPRAVA ... 67
6 ZAKLJUČEK ... 71
7 VIRI IN LITERATURA ... 73
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Priporočena količina spanja ljudi v različnih starostnih skupinah (Foley, 2020). ... 12 Preglednica 2: Učne vsebine zdravega življenjskega sloga. ... 29 Preglednica 3: Pojavljanje vsebin zdravega življenjskega sloga v slovenskih osnovnošolskem
izobraževanju. ... 31 Preglednica 4: Učni cilji predmetov slovenskih osnovnih šol, ki spodbujajo pomen telesne dejavnosti.
... 35 Preglednica 5: Učni cilji predmetov slovenskih osnovnih šol, ki spodbujajo pomen načina
prehranjevanja. ... 36 Preglednica 6: Učni cilji predmetov slovenskih osnovnih šol, ki spodbujajo pomen količine spanja. .. 40 Preglednica 7: Učni cilji predmetov slovenskih osnovnih šol, ki spodbujajo pomen duševnega zdravja.
... 41 Preglednica 8: Učni cilji predmetov slovenskih osnovnih šol, ki spodbujajo pomen zmanjšanja sedečih vedenj. ... 45 Preglednica 9: Učni cilji predmetov slovenskih osnovnih šol, ki spodbujajo pomen odgovornega odnosa do drog. ... 45 Preglednica 10: Učni cilji predmetov slovenskih osnovnih šol, ki spodbujajo pomen higiene. ... 47 Preglednica 11: Pregled obravnavanih učnih vsebin zdravega življenjskega sloga v slovenskih
osnovnih šolah. ... 50 Preglednica 12: Pojavljanje vsebin zdravega življenjskega sloga v češkem osnovnošolskem
izobraževanju.. ... 54 Preglednica 13: Učni cilji predmetov čeških osnovnih šol, ki spodbujajo pomen telesne dejavnosti. .. 55 Preglednica 14: Učni cilji predmetov čeških osnovnih šol, ki spodbujajo pomen načinov
prehranjevanja. ... 56 Preglednica 15: Učni cilji predmetov čeških osnovnih šol, ki spodbujajo pomen duševnega zdravja. . 57 Preglednica 16: Učni cilji predmetov čeških osnovnih šol, ki spodbujajo pomen zmanjšanja sedečih vedenj. ... 61 Preglednica 17: Učni cilji predmetov čeških osnovnih šol, ki spodbujajo pomen odgovornega odnosa do drog. ... 61 Preglednica 18: Učni cilji predmetov čeških osnovnih šol, ki spodbujajo pomen higiene. ... 62 Preglednica 19: Pregled obravnavanih učnih vsebin zdravega življenjskega sloga v čeških osnovnih šolah. ... 65
KAZALO SLIK
Slika 1: Prehranska piramida. ... 11
1
1 UVOD
Posameznik v obdobju otroštva in mladostništva razvija vedenjske vzorce, ki vplivajo na njegov način življenja. Pri tem ima pomembno vlogo družina in vzgojno-izobraževalne institucije, še posebej osnovna šola, ki jo učenci obiskujejo ravno v obdobju, ko so najbolj dovzetni za sprejemanje vrednot, ki imajo lahko velik vpliv na njihovo zdravstveno stanje v prihodnosti.
Dejavniki, ki opisujejo zdrav življenjski slog, so: redna telesna dejavnost, primeren način prehranjevanja, skrb za higieno, zdravo duševno stanje, izogibanje stresnim situacijam, odgovorno odločanje o uživanju alkohola, tobaka in drugih drog, zmanjšanje tveganih sedečih vedenj (gledanje televizije, uporaba drugih elektronskih naprav), izogibanje nevarnim situacijam, zadostna količina počitka in spanja.
Učni načrti vsebujejo napotke in navodila za izvajanje pouka posameznih predmetov v vseh razredih osnovne šole. V učnem načrtu je zapisana snov, ki jo morajo pri posameznem predmetu učenci usvojiti, poleg tega pa so navedeni tudi predlogi za različne oblike poučevanja, ki prispevajo k pestrosti in raznolikosti podajanja učne snovi. Učenci s pomočjo učnih načrtov razvijajo svoje učno, čustveno, socialno, gibalno in moralno področje.
Namen magistrskega dela je bil identificirati in primerjati vsebine zdravega življenjskega sloga, ki se pojavljajo v učnih načrtih obveznih in izbirnih predmetov osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji in na Češkem. Vsebine zdravega življenjskega sloga so vključene v predmetnik osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji in na Češkem, vendar se vsebinam pripisuje različen pomen. S pregledom učnih ciljev posameznih predmetov smo ugotovili, s katerimi vsebinami zdravega življenjskega sloga se učenci spoznajo med šolanjem. Z analizo znanstvenih raziskav so bili pridobljeni podatki o klasifikaciji vsebin zdravega življenjskega sloga, ki jih obravnava zdravstvena stroka, z deskriptivno metodo pa so bili pridobljeni podatki o tem, pri katerih osnovnošolskih predmetih se v Sloveniji in na Češkem pojavljajo vsebine zdravega življenjskega sloga ter kateri cilji so zastopani v učnem načrtu posameznega predmeta. Analizirani so bili trenutno veljavni predmetniki in učni načrti osnovnošolskega programa z enakovrednim izobrazbenim standardom čeških in slovenskih osnovnih šol. V raziskavi je bilo ugotovljeno, katere vsebine se pojavljajo v učnih načrtih posameznih predmetov in glede na to je bilo zaključeno, katere vsebine bi bilo smiselno dodatno vključiti v učne načrte v skladu s potrebami sodobne družbe ter ozaveščenostjo mladostnikov in širše družbe o pomenu zdravega življenjskega sloga in o zdravstvenih problemih, ki jih prinaša nezdrav življenjski slog.
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Zdrav življenjski slog
2.1.1 Zdravje
Pojem »zdravje« ima za ljudi različen pomen. V priročniku za trenerje se pri definiranju in razumevanju besede zdravje najpogosteje pojavljata dva modela zdravja. V biomedicinskem modelu zdravja, ki prevladuje v zdravniški stroki, je zdravje opredeljeno kot »odsotnost bolezni in/ali odsotnost invalidnosti«, samo zdravstveno stanje pa se opisuje s patološkimi procesi in fiziološkimi dejavniki tveganja. Model, ki v definicijo zdravja poleg bioloških in psiholoških dejavnikov vključuje tudi socialno okolje, v katerem posameznik živi, pa se imenuje biopsihosocialni model. Zdravniško opredelitev tako nadgradijo način življenja posameznika in njegovi odnosi v družbi. Po biopsihosocialnem modelu je posameznik zdrav, »dokler se ne poruši njegovo telesno, duševno in zaznavno ravnotežje« (Milenković Kikelj, Mrak Merhar, Peloza, Primožič in Pugelj, 2015).
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je po drugi svetovni vojni zdravje opredelila kot stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje in ne le kot odsotnost bolezni. Definicija je nastala na osnovi posledic, ki jih je pustila takratna vojna. Glavni vzroki smrtnosti so bile bolezni srca in ožilja, nalezljive bolezni in rakava obolenja. Strokovnjaki na zdravstvenem področju takrat niso poudarjali zdravstvenih posledic kajenja, debelosti in virusa HIV. Prav tako se ljudje niso zavedali pomembnega vpliva socialnih dejavnikov, okolja, v katerem posameznik živi, posameznikovih značilnosti ter posledic razvoja tehnologije na področju medicine, transporta in komunikacije. Od takrat številni kritiki podajajo alternativne poglede na razumevanje zdravja (Krahn idr., 2021).
Sartorius (2006) navaja tri opredelitve zdravja, ki so najpogosteje v uporabi:
1. Zdravje pomeni odsotnost kakršnekoli bolezni ali telesne okvare.
2. Zdravje je stanje, ki posamezniku omogoča zmožnost opravljati dnevne življenjske potrebe.
3. Zdravje je stanje ravnovesja, ki ga posameznik vzpostavi v samem sebi ter med seboj in socialno-fizičnim okoljem.
Sartorius (2006) opozarja na pomanjkljivost v prvi definiciji, kjer ni opredeljen pomen posameznikovega počutja, torej njegovo zaznavanje lastnega stanja. Bolezen ali telesno okvaro prepozna zdravniško osebje, kadar se njihova opažanja skladajo z določenimi kriteriji bolezni in okvar, ki jih je oblikovala medicinska stroka. Pomanjkljivost druge definicije je, da obstajajo
3
posamezniki, ki imajo telesne okvare, vendar se zaradi tega ne počutijo slabo in lahko samostojno opravljajo življenjske potrebe. Obstajajo pa tudi posamezniki, ki se počutijo slabo in so nezmožni opravljati vsakodnevne življenjske potrebe, ni pa definiranega bolezenskega stanja. Pri ljudeh je lahko bolezensko stanje prisotno, vendar zanj ne vedo, vseeno pa so opredeljeni kot zdravi posamezniki. Sartorius se zavzema za zadnjo definicijo, ki obravnava zdravje kot stanje ravnovesja. Pri tej definiciji posameznike z bolezenskimi okvarami uvrščamo med zdrave posameznike, če so zmožni vzpostaviti notranje ravnovesje, ki jim omogoča, da svoje življenje, kljub prisotnosti bolezni, kar najbolje izkoristijo. Poudarek ni na samem pojavu bolezenskega stanja, pač pa na tem, kako se posameznik trudi ublažiti ali odstraniti bolezenske znake ter kljub bolezenskem stanju vzpostavi ravnovesje v sebi ter med seboj in okoljem.
Zdravje je torej tisto, ki nam omogoča kakovostno življenje. Potrebe po zagotavljanju zdravja v družbi se skozi čas spreminjajo. Zanj je odgovoren vsak posameznik, nanj pa vplivajo tudi okolje in razmere, v katerih živimo. To so predvsem kulturne, socialne, psihološke, demografske, politične in civilizacijske razmere, katerim spremembam sledi zdravstveni sistem, da lahko družbi zagotovi ustrezno zdravstveno podporo (Zdrav življenjski slog, 2019).
2.1.2 Determinante zdravja
Na neenakost v zdravstvenem stanju med posamezniki vpliva veliko dejavnikov oz.
determinant. SZO determinante zdravja razdeli v tri večje skupine: socialno in ekonomsko okolje, fizično okolje in posameznikove značilnosti in vedenja. Zdravstveno stanje ljudi ni odvisno od njih samih, zato za slabo zdravstveno stanje ne moremo kriviti le posameznika, pač pa na stanje vpliva veliko dejavnikov. Socialno in ekonomsko okolje posameznika je odvisno od njegovega dohodka ter posledično socialnega statusa (večji dohodek in višji socialni status običajno pomenita tudi boljše zdravstveno stanje). S tem je povezana tudi izobrazba, saj je nižja stopnja izobrazbe povezana s slabim zdravjem, več stresa in slabšo samozavestjo. Na socialno okolje posameznika imajo velik vpliv tudi podpora družine, prijateljev in znancev v posameznikovem okolju ter različne kulturne navade, ki imajo na zdravje lahko pozitiven (npr.
prepovedano uživanje alkohola v islamski kulturi) ali negativen vpliv (npr. slabi higienski pogoji življenja v nekaterih afriških kulturnih skupnostih). Na zdravstveno stanje ljudi vplivajo tudi pogoji, v katerih posamezniki živijo: pitna in zdrava voda, čistost zraka, varno življenje v skupnostih in soseskah, delovni pogoji ter mnogi drugi. Genetske predispozicije posameznika so pomemben faktor zdravja, saj dedovanje vpliva na možnost pojava določene bolezni. Kljub genetskim značilnostim pa lahko posameznik z uravnoteženo prehrano, primerno količino
4
gibanja ter izogibanjem kajenju, alkoholu in stresnim dejavnikom pripomore k boljšemu zdravstvenemu stanju (The Determinants of Health, b. d.).
2.1.2.1 Socialno–ekonomsko okolje
Dejavniki, ki vplivajo na socialno okolje posameznika in so povezani z zdravjem, se nanašajo na občutek varnosti, moči in red znotraj družbe. Imajo pa tudi bolj specifičen vpliv na posameznika, saj vplivajo na način, kvaliteto in stabilnost socialnih povezav, ki jih posameznik gradi in utrjuje v okolju, kjer živi in dela. Pozitivni odnosi in medsebojno razumevanje so pomemben vir podpore in imajo pozitiven vpliv na posameznikov način življenja. V nasprotnem primeru lahko negativni odnosi med ljudmi vplivajo na nastanek različnih obolenj in nasilno vedenje v družbi (Woolf in Aron, 2013).
Najpomembnejši socialno-ekonomski dejavniki, ki vplivajo na življenje in s tem tudi zdravje ljudi, so raven dohodka in ekonomska varnost, status zaposlitve, spol in starost. Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca je pogosto povezan z življenjskim standardom posameznika.
Raziskava je pokazala, da se stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja z nižjim dohodkom ljudi močno povečuje, kar kaže na zdravstveno neenakost. V državah, v katerih je povprečni letni BDP na prebivalca nižji od 20.000 $, je stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja nad evropskim povprečjem, kar vpliva na gospodarski razvoj države. V raziskavi o oceni lastnega zdravstvenega statusa 15-letnikov v različnih državah so raziskovalci ugotovili, da so v primerjavi z dekleti fantje svoj zdravstveni status ocenili bolje, kar kaže na razlike v spolnih vlogah znotraj posameznih družb. Raziskava je pokazala tudi, da so dekleta, ki prihajajo iz držav z nižjim BDP-jem od povprečnega, svoj zdravstveni status ocenila slabše od tistih, ki prihajajo iz držav z višjim BDP-jem od povprečnega. Brezposelnost je kazalnik, ki odraža gospodarske in ekonomske zmožnosti države, ki so tesno povezane s socialnimi determinantami zdravja. Naraščajoča brezposelnost lahko predstavlja dodatne izzive za zdravstveni sistem, saj lahko prispeva k pogostejšim zdravstvenim težavam ljudi, ki se zaradi družbene izključenosti spopadajo z dodatnim stresom ali posegajo po nezdravem načinu življenja (prekomerno uživanje alkohola, kajenje in druga neželena vedenja). Če je zdravstveni sistem preobremenjen, zdravstvene težave ljudi pa vse bolj številčne, ob slabi podpori, lahko privede do nezadostne zdravstvene oskrbe, daljših čakalnih vrst in zamud pri iskanju oskrbe (World Health Organization, 2012).
2.1.2.2 Fizično okolje
Okolje kjer posameznik biva, je še ena izmed pomembnih determinant zdravja. Raziskava iz leta 2004 je pokazala, da je vzroke za nastanek različnih bolezni možno v kar 13- 20 % najti v
5
okoljskih dejavnikih. To so: dostop do čiste in pitne vode, vzdrževane higienske sanitarije, stanovanjsko-bivanjske razmere, kakovost zraka, delovno okolje ter izpostavljenost ekstremnim vremenskim razmeram. Slabša kakovost teh dejavnikov lahko povzroči izpostavljenost patogenim organizmom, ki povzročajo epidemije (npr. kolera, šigeloza, hemolitični uremični sindrom), in hospitalizacijo okuženih, kar pa ne vpliva le na obremenjenost zdravstvenega sistema, pač pa tudi na gospodarsko izgubo (World Health Organization, 2012).
Da okoljski dejavniki vplivajo na način življenja in naše zdravje, je dokazala raziskava, v kateri so v različnih državah z visokim deležem BDP raziskali povezavo med uporabo transportnih sredstev in pojavom debelosti, sladkorne bolezni in srčno-žilnih obolenj. Načini in uporaba transportnih sredstev v ZDA se v primerjavi z državami v Evropi, kjer je visok BDP (npr. v Nemčiji), zelo razlikuje. Med letoma 2001 in 2002 ter 2008 in 2009 se delež ljudi, ki v ZDA kot način transporta uporabljajo hojo, ni spremenil (18,5 %), medtem ko se je v Nemčiji delež ljudi, ki pešačijo, povečal iz 36,5 % na 42,3 %. V isti raziskavi so primerjali tudi delež kolesarjev, ki je v ZDA ostal zelo nizek, in sicer 1,8 %, v Nemčiji pa se je iz 12,1 % povečal na 14,1 %. Ker možnosti uporabe transporta vplivajo na našo telesno aktivnost, imata lahko promocija in izboljšanje transportnih možnosti za hojo in kolesarjenje pomemben vpliv na zmanjševanje nastanka srčno-žilnih bolezni, debelosti in sladkorne bolezni. Na omenjene bolezni pa ne vpliva le fizična aktivnost ljudi, pač pa tudi hrana, ki jo zaužijemo. Tudi na odločitev o tem, katera živila bomo kupili in zaužili, vpliva okolje, kjer živimo. Ponudba živilskih proizvodov je odvisna predvsem od oglaševanja, ki vpliva na povpraševanje, proizvodnjo in končno odločitev potrošnikov o morebitnem nakupu. Prav zato je pomembno, da tudi oglaševalne agencije, proizvodnje in distributerji potrošnike ozaveščajo o produktih, ki spodbujajo zdrav način življenja (Woolf in Aron, 2013).
2.1.2.3 Posameznikove značilnosti in vedenja
Življenjski slog je način življenja posameznika ali skupine ljudi na nekem geografskem območju. Posameznik način življenja izbere glede na geografske, ekonomske, politične in kulturne značilnosti, ki so prisotne na območju, kjer živi. Življenjski slog vključuje vsakodnevno vedenje v delovnem okolju, prostem času in pri prehranjevanju. Ker z življenjskim slogom opisujemo naš način življenja, je pomembno, da se zavedamo pomena zdravega načina življenja.
Naše življenje je vse bolj prepleteno z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, kar za uporabnike na eni strani predstavlja velik izziv in olajša delo, na drugi strani pa lahko
6
pretirana uporaba ogroža fizično in duševno zdravje ljudi. Prekomerna uporaba računalnika in drugih elektronskih naprav lahko vpliva na vzorec in kvaliteto spanja, kar lahko vodi v duševne stiske, tudi v depresijo. Spanje je namreč osnovna življenjska funkcija, ki jo potrebujemo za zdravo delovanje. Prav tako moramo poskrbeti tudi za primeren način prehranjevanja in primerno raven fizične aktivnosti. To so glavne komponente, ki gradijo življenjski slog in na katere lahko vpliva vsak sam (Dariush, 2015).
2.1.3 Pomen zdravega življenjskega sloga
Zaradi spreminjanja kulturnih značilnosti, vzgojnih in izobraževalnih pristopov znotraj družine in šole, ter posledično samega načina življenja, je med posamezniki že v zgodnjih letih življenja možno opaziti vse večjo samostojnost in hkrati tudi lastno odgovornost za svoje zdravstveno stanje, stanje dobrega počutja ter odgovornost za izbiro primernega življenjskega sloga (Fialova, 2018). Življenjski slog posameznika je način življenja, za katerega so značilna specifična vedenja, ki so lahko zdravju koristna ali škodljiva. Oblikuje se pod vplivom izkušenj in življenjskih razmer, ki jih posameznik doživlja vse od otroštva dalje (Milenković Kikelj idr., 2015).
Novak (2010) življenjski slog označuje kot »za posameznika značilen način življenja, določen s skupino izrazitih obnašanj, ki se pojavljajo konsistentno v nekem časovnem obdobju«. Okolje, kjer se posameznik razvija in oblikuje svoje življenje, mora biti vzpodbudno, saj le na ta način lahko ponotranji zdravju neškodljiva, naklonjena vedenja, ki mu omogočajo zdravo in kakovostno življenje (Novak, 2010).
Na oblikovanje življenjskega sloga vplivajo ožje in širše okolje, socialni dejavniki ter ekonomski in kulturni dejavniki. Za zdrav način življenja je pomembno, da se izogibamo škodljivim navadam (npr. telesna nedejavnost, uživanje alkohola in ostalih drog, premajhna količina spanja, nezdrava prehrana, slaba higiena) ter v svoje življenje vnašamo čim več zdravih navad (npr. gibanje, izogibanje uživanja alkohola in ostalih drog, zadostna količina spanja, zdrava prehrana, dobra osebna higiena) (Milenković Kikelj idr., 2015).
Raziskave kažejo, da je adolescenca za mnoge kritično obdobje, saj se otroci v obdobju odraščanja seznanijo z navadami, ki jih lahko prenesejo tudi v odraslo dobo. Prav zato je pomembno, da so otroci že v zgodnjih letih svojega življenja ozaveščeni o zdravem načinu življenja in vedenjih, ki bodo podpirala zdrav življenjski slog (Marques, Loureiro, Avelar-Rosa, Nia in Gaspar de Matos, 2018).
7
Zdrava vsakodnevna vedenja gradijo zdravje posameznika. Pri tem je potrebno razumeti značilnosti obdobja odraščanja, v katerem se otroci znajdejo pred različnimi novostmi, ki jih želijo preizkusiti zaradi radovednosti in poguma (Marques idr., 2018). Življenjski slog tako na eni strani predstavlja priložnosti za nova spoznanja, na drugi pa nevarnosti, ki se nanašajo na zdravstveno stanje posameznika. Mladi veljajo za del populacije, ki ima najvišji učni potencial, so kreativni, inovativni, prilagodljivi in odprti za sprejemanje novosti. Prav zaradi tega pa so tudi bolj dovzetni za nevaren način življenja z vidika potrošništva, marketinga ter vplivov sprememb v družbi, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje (Modic, Berglez in Beočanin, 2011).
2.2 Dejavniki zdravega življenjskega sloga
Ljudje smo v stalnem stiku z okoljem, zato na naše odločitve vplivajo dogodki, pojavi ter spremembe okoli nas. Pomembno je, da se posameznik zaveda učinkov nezdravega okolja in družbe ter da ima možnost izbire zdravega načina življenja. V programu »Zdravje mladih« so navedene navade življenjskega sloga, ki ob manj primernih odločitvah lahko vodijo v nezdrav življenjski slog. To so: uživanje alkohola, uporaba tobaka, uživanje nedovoljenih drog, namerne in nenamerne poškodbe ter nesreče, prehranjevanje in telesna dejavnost, duševno zdravje ter spolno in reproduktivno zdravje (Modic, Berglez in Beočanin, 2011).
Življenjski slog posameznika se razvija skozi vsa življenjska obdobja. Sprva se oblikuje znotraj ožjega kroga družine, kasneje pa se temu pridružijo tudi vrstniki, vzgojitelji in učitelji. Starši so tisti, ki otroka zaznamujejo z začetno vzgojo, zato je pomembno, da otrokom predstavljajo primeren zgled, ki mu bodo sledili tudi sami. Pomembno vlogo pri razvoju ima prosti čas, v katerem se otroci spoznajo z novimi dejavnostmi in se preizkusijo v novih izzivih, pri čemer pa je najpomembneje, da so starši tisti, ki otroke na poti pridobivanja izkušenj spodbujajo in jih podpirajo. Ko otrok v obdobju odraščanja spoznava spremembe ter odkriva novosti okoli sebe, vlogo staršev, pri oblikovanju življenjskega sloga, dopolnijo vrstniki. Prav zato je pomembno, da starši otrokom v začetnem obdobju socializacije nudijo čim večjo oporo in čim več pozitivnih izkušenj v povezavi z gibanjem. Vrstniki imajo namreč velik vpliv na otrokove odločitve na različnih področjih življenja: izbira glasbe, mode, interesnih dejavnosti, ciljnih skupin za druženje itd. Pomembno je, da v tem obdobju starši sprejmejo otrokovo osamosvajanje, a ob tem ne pozabijo na spremljanje in vodenje otrok (Završnik in Pišot, 2005).
8 2.2.1 Telesna dejavnost
SZO telesno dejavnost definira kot »kakršnokoli telesno gibanje, ki ga ustvarijo skeletne mišice in katerega posledica je poraba energije nad ravnjo mirovanja«. S telesno dejavnostjo izboljšujemo svoje zdravje in telesno pripravljenost. Za zmerno telesno dejavnost je značilen povečan srčni utrip, občutek toplote, zadihanost in rahlo povečana telesna presnova. Za visoko intenzivno telesno dejavnost je značilna oznojenost, zasoplost in močno povečana telesna presnova. Po priporočilih SZO naj bi otroci in mladostniki vsaj eno uro dnevno namenili zmerni do visoko intenzivni telesni dejavnosti, odrasli pa 150 minut tedensko (Drev, 2013).
Starši in ožji člani družine morajo otroku skozi celotno obdobje odraščanja nuditi izkušnje, oporo in spodbude, saj to vpliva na razvoj posameznika tako na gibalni in telesni ravni kot tudi na duševni in socialni. Završnik in Pišot po Tomori (2005) povzemata, da »primerna gibalna/športna aktivnost olajšuje sprostitev, obvladovanje stresa, tesnobe in potrtosti, spodbuja gradnjo samospoštovanja in pozitivne samopodobe ter pomaga pri socializaciji in oblikovanju dejavnega odnosa do sebe in sveta«. Raziskave so pokazale, da je gibalna/športna aktivnost pomembna pri vzpostavljanju in ohranjanju posameznikovega zdravja. Sedeč življenjski slog in nezadostne gibalne dejavnosti sta vedenji, ki sta povezani z različnimi motnjami in kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, kot so bolezni srca in ožilja, zvišan holesterol v krvi, prekomerna telesna teža, sladkorna bolezen, osteoartritis in mnoge druge. Vse naštete, še posebej pa prekomerna telesna teža, so bolezni, ki so povezane tudi s psihosocialnimi in psihološkimi težavami, ki se še intenzivneje kažejo v obdobju adolescence (Završnik in Pišot, 2005).
Po podatkih SZO je debelost ena izmed zdravstvenih težav, ki ji ne pripisujemo zadosti pomena.
Leta 2016 je raziskava SZO pokazala, da je imelo kar 1,9 milijarde oziroma 39 % ljudi, starejših od 18 let, prekomerno telesno težo, od tega se jih je z debelostjo borilo 650 milijonov, oziroma 13 %. Prekomerno telesno težo oziroma debelost pa je imelo več kot 340 milijonov otrok in mladostnikov, starih 5-19 let. Leta 2020 je imelo kar 39 milijonov otrok do petega leta starosti potrjeno prekomerno telesno težo oziroma debelost. Prekomerna telesna teža je na lestvici ogrožanja zdravja svetovne populacije pri samem vrhu. Debelost je progresivna bolezen, za katero je zelo verjetno, da se kljub ozdravitvi ponovno pojavi (World Health Organization, 2021).
Epidemiološke raziskave so pokazale, da obstaja povezava med zmanjšano telesno aktivnostjo in povečano možnostjo za razvoj debelosti. Na povečanje telesne teže ima pomemben vpliv sedeči življenjski slog, ki prinaša omejitve gibalnih zmožnosti osebe s prekomerno telesno težo.
9
Raziskava je pokazala, da že samo nadzorovana telesna aktivnost (brez sprememb v načinu prehranjevanja) vpliva na zmanjšanje telesne teže in izgubo maščobe. Najboljši rezultati za vzdrževanje zmanjšane telesne teže pa so bili vidni ob kombinaciji povečane telesne aktivnosti in ustrezne diete (Dobosiewicz idr., 2018).
Slovenske smernice za telesno dejavnost otrok in mladostnikov predstavljajo priporočila o primernosti, intenzivnosti, trajanju in pogostosti telesne vadbe za omenjeno obdobje odraščanja. Primerna telesna dejavnost ima namreč ugodne učinke na zdravje: nadzor telesne teže, uravnavanje ravni maščob in maščevja ter povečevanje kostne gostote. Priporočila se razlikujejo glede na starost otrok, pri čemer je bistveno, da s telesnimi dejavnostmi otroci razvijajo tako gibalne sposobnosti (moč, hitrost, ravnotežje, natančnost, gibljivost itd.) kot tudi intelektualno področje (aktivnost kot oblika učenja in spoznavanja svojih zmožnosti) (Hadžić idr., 2014).
2.2.2 Načini prehranjevanja
Zdrava in varna hrana, ki je energijsko in hranilno uravnotežena, ohranja zdravje človeka in kvaliteto njegovega življenja. Ustrezen način prehranjevanja spodbuja zdrav življenjski slog in zmanjšuje tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni (Hlastan Ribič, 2009).
Rezultati raziskave o različnih vidikih prehranjevanja Slovencev so pokazali, da se vse več potrošnikov odloča za bolj zdravo izbiro pri načrtovanju svoje prehrane, kar kaže na izboljšanje osveščenosti prebivalstva o zdravem načinu prehranjevanja. Podobno kot raziskave iz preteklih let je tudi ta pokazala, da imajo socialno-ekonomske razmere pomemben vpliv na nezdrav način prehranjevanja in s tem povezano prekomerno prehranjenostjo, debelostjo in diabetesom, opazna pa je bila tudi povezava s povečanim številom srčno-žilnih obolenj. Odrasli z nižjo izobrazbo imajo pogosteje večji delež maščevja, čezmerno telesno maso in debelost. Podatki raziskave kažejo, da ljudje z nižjo stopnjo izobrazbe najmanj redno zajtrkujejo, najmanjkrat izberejo živila z manj soli ter najbolj pogosto izberejo običajno velikost porcije in ne manjše.
Razlike v pogostosti uživanja določenih skupin živil se pojavljajo tudi glede na materialni standard. Ljudje s podpovprečnim materialnim standardom pogosteje uživajo testenine in slane pripravljene jedi (npr. burek, pica), medtem ko tisti z nadpovprečnim materialnim standardom pogosteje uživajo žitne kaše in kosmiče. V zadnjih letih je narasla tudi uporaba prehranskih dopolnil, pri čemer je ta pogostejša pri ženskah, bolj izobraženih in tistih z nadpovprečnim materialnim standardom (Gregorič in Hočevar, 2019).
10
Zdrav način prehranjevanja preprečuje podhranjenost in tveganja za nastanek kronično nenalezljivih bolezni. Različni dejavniki, kot so povečana proizvodnja hrane, pospešena urbanizacija in sprememba življenjskega sloga, neprestano povzročajo spreminjanje prehranjevalnih vzorcev in navad ljudi. Na posameznikovo odločitev za ustrezen način prehranjevanja vpliva veliko dejavnikov: starost, spol, telesna aktivnost, dostopnost živil, kultura, v kateri posameznik živi, ter mnogi drugi. Kljub raznolikim življenjskim slogom pa je pomembno, da osnovna načela zdrave prehrane ostanejo enaka.
Svetovna zdravstvena organizacija je izdala predloge za uživanje skupin živil, katerim bi morali nameniti večjo pozornost:
• Dnevna priporočena količina zaužitega sadja in zelenjave je 400 g. Na ta način poskrbimo, da v telo vnesemo ustrezno količino prehranske vlaknine.
• Vnos prostih sladkorjev naj bo manjši od 10 % celotnega energijskega vnosa živil.
• Vnos maščobnih živil naj bo manjši od 30 % celotnega energijskega vnosa živil, s čimer preprečimo nezdravo povečanje telesne teže.
• Priporočeno je tudi, da spremenimo način priprave živil, da namesto cvrenja uporabimo postopek kuhanja ali kuhanja na sopari.
• Maščobe v trdih oblikah (maslo, mast in ghee maslo) je priporočljivo zamenjati za nenasičene maščobe v tekoči obliki, kot so sojino olje, olje oljne repice, koruzno in sončnično olje.
• Priporočeno je, da v telo dnevno vnesemo manj kot 5 g soli in s tem zmanjšamo tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja (World Health Organization (Healthy diet), 2020).
Tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje omenja priporočila za zdrav način prehranjevanja.
Poudarek je na zadostnem uživanju zelenjave (250g–400 g dnevno) in sadja (150g–250 g dnevno), pri čemer je dnevna priporočena količina odvisna od energijskih potreb posameznika.
Za uravnoteženo prehrano je potrebno na svoj jedilnik vključiti živila iz vseh skupin (zelenjava in sadje, žita in žitni izdelki, mleko in mlečni izdelki, meso in mesni izdelki, maščobe), pri izbiri primerne dnevne količine pa si lahko pomagamo s prehransko piramido. Ob načrtovanju prehrane moramo upoštevati pomen zmanjšanega vnosa sladkorjev, soli in škodljivih maščob, ki predstavljajo tveganje za nastanek kronično nenalezljivih bolezni (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2011).
11
S spreminjanjem življenjskega sloga se spreminjajo tudi naše potrebe po uživanju živil določenih skupin. Na posodobljeni prehranski piramidi (slika 1) opazimo, da je pomembno, da uživamo raznoliko hrano, pijemo zadosti (nesladkane) tekočine ter da smo redno telesno dejavni. Številne raziskave so pokazale povezavo med uživanjem prevelike količine maščobnih in sladkornih živil z nastankom nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni, zato tudi prehranska piramida prikazuje pomen zmanjšanega vnosa živil, ki vsebujejo veliko maščob in sladkorjev (Z zdravo prehrano in gibanjem do zdravja, b. d.).
Dostop do zadostnih količin varne hrane je ključnega pomena za ohranjanje življenja in spodbujanje zdravja. Hrana, ki vsebuje škodljive bakterije, viruse, parazite ali nevarne kemične snovi, lahko povzroči več kot 200 različnih bolezni. Varna hrana, način prehranjevanja in varno rokovanje s hrano so med seboj tesno povezani. Ti trije dejavniki prispevajo tudi k razvoju ekonomije, gospodarstva, trgovine, turizma in spodbujajo trajnostni razvoj družbe. Na varnost hrane vpliva globalno trgovanje s hrano, svetovno prebivalstvo, podnebne spremembe in spreminjajoči se živilski sistemi. Glede na to si SZO na svetovni ravni in ravni posameznih Slika 1: Prehranska piramida (Z zdravo prehrano in gibanjem do zdravja, b. d.).
12
držav prizadeva okrepiti zmogljivosti za preprečevanje, odkrivanje in odzivanje na nevarnosti javnega zdravja, ki so povezane z nevarno hrano (World Health Organization (Food safety), 2020).
2.2.3 Druga vedenja 2.2.3.1 Količina spanja
Spanje je osnovna človeška funkcija in potreba, ki telesnemu in duševnemu stanju posameznika omogoča počitek in regeneracijo. Zdrav in zadosten spanec pozitivno vpliva na zdravstveno stanje našega telesa in zmanjšuje možnosti za razvoj bolezni. Pomanjkanje spanja vpliva na funkcionalnost naših možganov, kar vpliva na zmanjšano koncentracijo in zmanjšano možnost
za razmišljanje in obdelavo spominov.
Vsako telo ima lastno »biološko uro«, ki uravnava tako cikel spanja kot tudi stanje budnosti.
Pravimo, da uravnava cikadiani ritem, na katerega vpliva svetloba, ki sproži budno stanje. Ko ob večeru svetloba izgine, se v telesu začne sproščati hormon melatonin, ki povzroča zaspanost.
Jutranja svetloba povzroči, da se v telesu sprošča hormon kortizol, ki telesu da energijo in
spodbuja budnost.
Med spanjem ločimo štiri faze. V prvi fazi je spanje rahlo. Pričnejo se sproščati mišice, umiri se bitje srca in dihanje, zmanjšajo se premiki oči. Druga faza je najdaljša izmed vseh faz spanja.
V tej fazi je spanec globlji, srčni utrip in dihanje se še bolj umirita, mišice se še bolj sprostijo in telesna temperatura se zniža. Tretja faza spanja ima pomembno vlogo pri tem, da se naslednji dan počutimo spočiti in skoncentrirani. Srčni utrip in dihanje dosežeta najbolj umirjeno stopnjo, prav tako so mišice najbolj sproščene. V četrti fazi spanja, imenovani tudi kot REM faza, se oči pod vekami pričnejo premikati, hitrost dihanja in srčnega utripa se povečuje, poviša se tudi krvni tlak. Za to fazo spanja so značilne tudi sanje. En cikel, sestavljen iz vsej štirih faz, traja približno 90–120 minut, vse štiri faze pa se v enakem zaporedju čez noč večkrat ponovijo (Foley, 2020).
Neprofitna organizacija OneCare Media, kjer se znanstveniki ukvarjajo s pomenom spanja, priporoča različno količino spanja za različne starostne skupine (Preglednica 1) (Foley, 2020).
Preglednica 1: Priporočena količina spanja ljudi v različnih starostnih skupinah (Foley, 2020).
Starostna skupina Starostno obdobje Priporočljiva količina spanja
Novorojenček 0-3 mesece 14-17 ur
Dojenček 4-11 mesecev 12-15 ur
Mlajši otrok 1-2 leti 11-14 ur
13
Predšolski otrok 3-5 let 10-13 ur
Šolar 6-13 let 9-11 ur
Najstnik 14-17 let 8-10 ur
Mladi odrasel 18-25 let 7-9 ur
Odrasel 26-64 let 7-9 ur
Starejši odrasel 65 let in starejši 7-8 ur
Spanje je temelj našega zdravja. Bolj kot je naš spalni ritem urejen, boljše je naše počutje, učinkovitejše je naše delo in boljša je kakovost našega življenja.
Spalni ritem je urejen takrat, ko se k spanju odpravimo vsak dan ob približno istem času in kadar spanje traja približno enako časa. Raziskave so pokazale, da urejeno spanje vpliva na boljšo kakovost življenja ne glede na življenjsko obdobje posameznika. Pripomore k temu, da se zbudimo polni energije, da smo dobro razpoloženi in motivirani za delo. Spanje je namreč povezano z utrjevanjem spomina, imunskim odgovorom telesa na notranje spremembe ali spremembe v okolju, z uravnavanjem hormonov in telesne temperature ter mnogimi drugimi funkcijami. Ker so to osnove našega delovanja, ima nanje spanje pomemben vpliv, posledično pa vpliva tudi na naše duševno zdravje (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2021).
Na kvaliteto in dolžino spanja poleg svetlobe vpliva tudi hrup. Hrup je definiran kot zvok, ki je glasen, neprijeten ali neželen dejavnik, ki v nas vzbudi nemir, motenje in škoduje našemu počutju. Raziskava CINDI je pokazala, da se delež odraslih v Sloveniji, ki dnevno spijo manj kot šest ur in živijo v zelo hrupnem okolju z leti povečuje. Raziskava je prav tako pokazala, da se dolžina spanja med odraslimi prebivalci Slovenije zmanjšuje. Kar 57 % prebivalcev poroča, da v zadnjem letu niso spali več kot 7 ur na dan, 12,5 % prebivalcev pa poroča, da so spali manj kot 6 ur na dan, od teh jih je največ v starostni skupini od 55 do 64 let (Vinko idr., 2018).
Raziskava Z zdravjem povezan življenjski slog pri odraslih prebivalcih Slovenije, opravljena leta 2020, je pokazala, da Slovenci splošno spimo manj, kot je priporočeno. Dovolj dolgo, od 7 do 9 ur, spi le 33 % moških in 37 % žensk, starih med 18 in 74 let. Zadnja raziskava HBSC (Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, 2018) prikazuje, da le 22,1 % mladostnikov (11, 13, 15 in 17 let) spi po priporočilih, torej devet ali več ur na noč. Ta delež s starostjo upada (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2021).
Ker kvaliteten spanec odločilno vpliva na naše zdravje, so v skladu z NIJZ nastala priporočila za dobro spanje:
14
• V prostoru, kjer spimo, se izogibamo uporabi svetlobe (predvsem zasloni različnih elektronskih naprav). Ta namreč zavira izločanje hormona melatonin, zaradi česar je spanje lahko oteženo.
• Redna telesna vadba v prvi polovici dneva izboljša nočno spanje, odsvetovana pa je telesna vadba pozno popoldan, saj ta zviša telesno temperaturo in oteži spanje.
• Pred spanjem ne jemo prigrizkov, vendar prav tako pazimo, da spat ne odidemo lačni.
• Izogibamo se uživanju kofeina, ki se nahaja v določenih čajih, energijskih pijačah in kavah. Kofein podaljša čas uspavanja in vpliva na globino spanca.
• Vzdržujemo stalno spalno rutino, ki je pomembna za kvaliteten spanec.
• Poskrbimo, da je prostor, kjer spimo, udoben, miren, prezračen, temen in tih (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016b).
2.2.3.2 Duševno zdravje
Pojem »duševno zdravje« je vezan predvsem na družbe razvitega dela sveta, kjer so združili notranja stanja posameznika in odnose znotraj skupnosti. Pojmovanje duševnega zdravja se je skozi čas z razvojem stroke spreminjalo. V prvi opredelitvi »zdravja« Svetovne zdravstvene organizacije duševno zdravje ni bilo posebej opredeljeno. Leta 1997 so duševno zdravje opredelili kot »emocionalno in duševno odpornost, ki nam omogoča, da uživamo v življenju in obvladujemo bolečine, razočaranja in žalost«. Opredelitev duševnega zdravja iz leta 2005 je k počutju posameznika dodala povezavo individualnega duševnega zdravja s socialnim razvojem in psihosocialnim zdravjem skupnosti. Duševno zdravje je tesno povezano z odnosi med posameznikom in okoljem, v katerem živi, nanj pa vplivajo tudi lastnosti posameznika, družine, institucij, skupnosti, politike, države in kakovost vsakodnevnega življenja (Mikuš, 2017).
Na spletni strani NIJZ je duševno zdravje definirano kot »neločljiv del celotnega zdravja posameznika« in ne le kot odsotnost duševne bolezni. Pri izpopolnjevanju duševnega zdravja je le-to tesno povezano s posameznikovo srečo, zadovoljstvom, samospoštovanjem, njegovimi odnosi z drugimi ter uspešnim soočanjem z izzivi in problemi. Kadar težave na področju duševnega zdravja ovirajo posameznikovo vsakodnevno delovanje, govorimo o duševnih motnjah, med katerimi so najpogostejše stresne motnje, tesnobnost in depresija (Nacionalni inštitut za javno zdravje, b. d.).
Kvaliteta življenja na področju zdravja se kaže kot pozitivno duševno zdravje, in sicer v občutkih sreče in zadovoljstva z odnosi v družini ter med vrstniki. Duševno zdravje je v publikaciji Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji opredeljeno kot »pozitiven
15
odnos do sebe in drugih, uspešno soočanje z izzivi, pozitivna samopodoba, visoko samospoštovanje, občutek moči, optimizem in sposobnost soočanja s težavami«. Najnovejše opredelitve duševno zdravje primerjajo s pojavom duševnih motenj, pri čemer ima posameznik lahko definirano negativno duševno zdravje z ali brez simptomov duševnih motenj ali pozitivno duševno zdravje z ali brez simptomov duševnih motenj (Roškar idr., 2019).
Podatki številnih raziskav kažejo, da večina otrok in mladostnikov v Sloveniji nima simptomov duševnih motenj, kar pa ne pomeni, da imajo visoko stopnjo pozitivnega duševnega zdravja.
Po podatkih raziskave Mladina 2013 je več kot polovica (59 %) mladostnikov svoje duševno zdravje ocenila kot zelo dobro ali odlično, medtem ko podatki za merjenje pozitivnega duševnega zdravja za mlajše od 11 let niso na voljo. Med letoma 2008 in 2015 se je število zunajbolnišničnih obravnav otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj povečalo za več kot 20 %. Mladostniki so v zdravstvenem sistemu največkrat obravnavani zaradi reakcije na stres, depresije, anksiozne motnje, čustveno-vedenjskih motenj in motenj prehranjevanja, otroci, stari od 6 do 14 let, pa so obravnavani zaradi specifičnih govornih motenj, hiperkinetičnih motenj ter drugih čustveno-vedenjskih motenj (Jeriček Klanšček idr., 2018).
Raziskava iz leta 2016 je pokazala, da so duševne težave med prebivalci Slovenije pogostejše pri ženskah (57,5 %) kot pri moških (42,5 %). Ugotovili so tudi, da je verjetnost za nastanek duševnih težav povezana s stopnjo izobrazbe, pri čemer je ta večja pri prebivalcih z nižjo izobrazbo. Eden izmed pomembnih dejavnikov, ki vpliva na nastanek duševnih motenj in s katerim se dnevno srečuje približno četrtina odraslih prebivalcev Slovenije, je stres. Kot najpogostejši razlog za stres so prebivalci Slovenije navajali obremenitve na delovnem mestu, probleme v družini, slabe materialne pogoje, slabe odnose med sodelavci in osamljenost. Pri tem je raziskava pokazala tudi, da bolj izobraženi ljudje stres pogosteje doživljajo na področju obremenitve na delovnem mestu ter slabih odnosov s sodelavci in v družini, manj izobraženi ljudje pa kot najpogostejši vzrok za stres navajajo slabe materialne pogoje (Vinko idr., 2018).
Na naše duševno zdravje vplivajo zunanji dejavniki, kot so telesne bolezni, status zaposlitve, razmere, v katerih živimo, ter odnosi in notranji dejavniki, ki predstavljajo našo zmožnost spopadanja s stresnimi okoliščinami. Ta zmožnost pa se pri ljudeh razlikuje predvsem od spretnosti in podpore, ki jim je na razpolago. Negativno duševno zdravje vpliva tako na posameznika kot tudi na njegovo bližnje okolje in širšo skupnost. Da bi med prebivalci Slovenije zagotovili varno in spodbudno okolje, ki bi že v otroštvu preprečevalo težave v duševnem razvoju, se je oblikoval Nacionalni program duševnega zdravja 2018-2028, v
16
katerem so predstavljeni ukrepi za krepitev duševnega zdravja posameznika in s tem tudi razvoja in napredka družbe (Maučec Zakotnik idr., 2019).
2.2.3.3 Sedeča vedenja
Način življenja, ki v zadnjih letih prevladuje v sodobni družbi, je vse bolj nedejaven. Okolje, kjer bivamo, delamo, preživljamo prosti čas, je prilagojeno sedečemu položaju. Mladostniki so v vzgojno-izobraževalnih ustanovah večina časa v sedečem položaju, prav tako odrasli v službah. Tudi svoj prosti čas največkrat preživimo pred televizijo, računalnikom ali drugimi elektronskimi napravami, ki ne zahtevajo telesne aktivnosti. Raziskave kažejo povezanost med daljšim časom neaktivnosti oziroma sedenjem in nastankom kroničnih nenalezljivih bolezni (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016a).
Sedeče vedenje po WHO je definirano kot čas, ko oseba v sedečem ali ležečem položaju porabi zelo malo energije, je pri tem budna in opravlja bodisi izobraževalne dejavnosti, domača opravila ali medtem uporablja prevozna sredstva. V zadnjem desetletju je nastalo veliko raziskav, ki proučujejo povezanost zdravstvenega stanja ljudi s sedečim življenjskim slogom.
Razvoj tehnologije in digitalne komunikacije je vplival na to, kako ljudje delajo, se šolajo, potujejo in preživljajo svoj prosti čas. Otroci in mladostniki po svetu v zadnjem času veliko več prostega časa namenijo zabavi na različnih elektronskih napravah. Podatki raziskav kažejo, da podaljšan čas, namenjen gledanju televizije in igranju igric na elektronskih napravah, vpliva na slabšo telesno fizično pripravljenost. Raziskovali so tudi povezavo med sedečim življenjskim slogom in pojavom debelosti, pri čemer so ugotovili, da sedeče vedenje lahko vpliva na pojav debelosti, pri posameznikih, ki so bili z debelostjo že definirani, pa sedeč življenjski slog še bolj vpliva na njihovo zdravstveno stanje. Pomembne ugotovitve so nastale pri raziskovanju vpliva sedečega vedenja na počutje mladostnikov in njihovo duševno zdravje. Raziskava je pokazala, da se več kot polovica udeleženih, pri katerih čez dan prevladuje sedeče vedenje, spopada z anksioznostjo. Pretirano preživljanje prostega časa pred ekrani (video igrice, gledanje televizije) vpliva tudi na krajši čas spanja in nekvaliteten spanec, kar ima lahko posledice na posameznikovem počutju, dolgoročno pa lahko vpliva tudi na njegovo zdravstveno stanje (World Health Organization, 2020).
Kanadska organizacija za raziskovanje sedečega vedenja (SBRN) k sedečemu vedenju uvršča ležeče in sedeče aktivnosti, kot so gledanje televizije, igranje video iger, uporaba računalnika, vožnja avtomobila in branje (What is Sedentary Behaviour, b. d.).
17
Pri tretjini prebivalcev po svetu, starih 15 let in več, je možno zaznati premalo fizičnih aktivnosti. Američani namreč v povprečju kar 7,7 ur dnevno (ko so budni) namenijo sedečim vedenjem, Korejci pa še nekoliko več, 8,3 ure dnevno. Posledice, ki jih sedeča vedenja povzročajo, so manj poznane. Kar 3,2 milijona ljudi na leto umre za posledicami bolezni in obolenj, ki jih povzroča sodobni sedeči življenjski slog. Telesna neaktivnost je četrti najpogostejši vzrok za smrtnost na svetovni ravni. Pomanjkanje fizične aktivnosti in prekomerno sedeče vedenje sta lahko (ob drugih dejavnikih) pomembna vzroka za nastanek različnih zdravstvenih težav in obolenj, kot so na primer: nastanek sladkorne bolezni, povišan krvni tlak, povišana vrednost holesterola v krvi, debelost, nastanek nekaterih vrst rakavih obolenj, sprememba gostote kostne mase, mišično-skeletna obolenja, depresija in zmanjšane kognitivne funkcije (Ha Park idr. 2020).
Vsaka telesna aktivnost pripomore k boljšemu počutju in s tem tudi k zdravstvenemu stanju posameznika. Telesno aktivni smo lahko tudi med transportom (kolesarjenje, hoja), športnimi treningi ali med preživljanjem prostega časa (ples, gospodinjska opravila, vrtnarjenje). Nove smernice za povečanje fizične aktivnosti in zmanjšanje sedečih vedenj za vse odrasle priporočajo od 150 do 300 minut zmerne do močne aerobne aktivnosti na teden in vsaj 60 minut aktivnosti dnevno za otroke in mladostnike (World Health Organization, 2020c).
Vse več organizacij poudarja pomen redne telesne aktivnosti in večkratno prekinitev sedečega vedenja. NIJZ je glede omenjenega izdal naslednja priporočila:
• Čas sedenja naj se prekine za nekaj minut vsako uro ali dve.
• Doma, v službi ali med prostim časom naj posameznik čim več hodi.
• Namesto v sedečem položaju telefonske pogovore in sestanke opravljajmo stoje.
• Pri dolgotrajnem sedečem delu (za računalnikom, med daljšimi sestanki, gledanjem televizije, igranjem video igric) večkrat naredimo aktivne odmore, vstanimo, se sprehodimo, raztegnimo in razgibajmo.
• Med vožnjami z javnim prevozom raje stojimo ali, v primeru krajše relacije, se raje odločimo za pešačenje (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2016c).
2.2.3.4 Odgovoren odnos do drog
Obdobje odraščanja je biološki, psihosocialni in ekonomski prehod iz otroštva v obdobje odraslosti. V tem obdobju se posameznik sooča z raziskovanjem novega sveta ter različnimi izzivi in tveganji. Tveganje ni le običajno, temveč je bistven, naravni del učenja in osebnostnega razvoja (Güney Karaman in Çok, 2007).
18
Tvegana vedenja so lahko tudi tista, ki ob zgodnjem in rednem ponavljanju ogrožajo zdravje mladostnika in mu povzročijo psihično ali fizično škodo. Ta vedenja se lahko nadaljujejo v obdobju odraslosti in zato pomembno vplivajo na zdravje tudi v kasnejših obdobjih življenja (Jeriček Klanšček idr., 2019).
Najpogostejše tvegano vedenje pri mladostnikih je povezano z zlorabo drog. Društvo Stigma droge opredeli kot »rastline ali substance naravnega ali sintetičnega izvora, ki vplivajo na delovanje osrednjega živčnega sistema, posledično pa vplivajo na delovanje možganov, spreminjajo zaznavanje, počutje, zavest in vedenje«. Droge razvrščamo v dve skupini, dovoljene in prepovedane droge. V skupino dovoljenih drog spada kofein, alkohol, kava, čaj in tobak. Droge, ki spadajo v skupino prepovedanih drog, lahko pod strogim nadzorom uporabljajo le v medicini, saj v nasprotnem primeru lahko pride do nevarnih posledic.
Prepovedane droge so na primer heroin, LSD, kokain, morfin, konoplja in mnoge druge. Snovi, ki jih uvrščamo med droge, so potencialno nevarne in vplivajo na naše zdravje (Kaj so droge?, b. d.).
Razlogi, zakaj se mladostniki odločijo za preizkušanje in uživanje drog, so različni. Ker gre za obdobje raziskovanja, soočanja z izzivi, se za tvegano vedenje odločijo zaradi radovednosti, uporništva, želje po ugodju, dokazovanju vrstnikom, bežanja pred slabim počutjem, želje po bolečini itd. Na vedenje imajo pomemben vpliv vrstniki, saj se posameznik želi počutiti sprejetega, zato se je pripravljen tudi prilagoditi skupini vrstnikov. Svoja načela in lastno identiteto zamenja za načela in vrednote, ki veljajo znotraj skupine. Tudi odrasle osebe, ki v mladostnikovem življenju predstavljajo vzor, imajo pomembno vlogo. Z vzornim vedenjem odrasle osebe in njenimi vrednostnimi predstavami mladostnik oblikuje vedenjski vzorec in lastno osebnost z vrednotami in življenjskimi cilji (Švajger, 2013).
V mednarodni raziskavi HBSC (2018) so raziskovali uporabo in odnos do kajenja tobaka, pitja alkoholnih pijač ter rabo konoplje in drugih prepovedanih drog med mladostniki, starimi 11, 13, 15 in 17 let. Rezultati raziskave so pokazali, da se raba tobaka in uživanje alkohola s starostjo mladostnikov povečuje. Odstotek mladostnikov, ki so se kadarkoli v življenju soočili s kajenjem cigaret, pri 11-letnikih znaša 2,2 %, pri 17-letnikih pa je delež narastel na 45,8 %, pri čemer so zelo pomembne razlike med spoloma, saj fantje pogosteje poročajo o izkušnjah s kajenjem cigaret. Pri ugotavljanju izkušenj z uživanjem alkoholnih pijač rezultati kažejo, da je kar 14,9 % 11-letnikov že poizkusilo alkoholne pijače, medtem ko odstotek s starostjo še narašča in pri 17-letnikih znaša kar 86,0 %. Zaskrbljujoč je tudi podatek, ki kaže, da 25,9 % 17- letnikov tedensko uživa alkoholne pijače, pri čemer je odstotek pri fantih višji kot pri dekletih.
19
Mladostniki poleg uživanja alkohola in kajenja cigaret poročajo tudi o uporabi konoplje in drugih prepovedanih drog. Vsak peti (20,6 %) 15-letnik in skoraj vsak drugi (42,4 %) 17-letnik poroča o tem, da je že uporabil konopljo, pri čemer razlik med spoloma ni zaznati. 17-letniki so odgovarjali tudi na rubriko vprašanj o uporabi ostalih prepovedanih drog, pri čemer približno 4 % mladostnikov poroča o uporabi naslednjih drog: ekstazi, MDMA, gobice, kokain, amfetamin, lepilo in druga hlapila. Manj kot 3 % 17-letnikov poroča tudi o uporabi LSD, psihoaktivnih snovi in heroina. Pri uporabi ostalih prepovedanih drog so se pojavile tudi pomembne razlike med spoloma, pri čemer je delež fantov višji od deleža deklet (Jeriček Klanšček idr., 2019).
Uživanje alkohola in uporaba drog v mladostniških letih imata pomemben vpliv na posameznikov telesni razvoj in duševni razvoj, vplivata pa tudi na njegov način življenja v odrasli dobi. Kontinuiran vnos alkohola predstavlja tveganje za razvoj kroničnih bolezni, poškodb in nasilja. Bolezni, s katerimi se soočajo ljudje, ki prekomerno uživajo alkohol, so:
sindrom odvisnosti od alkohola, jetrna ciroza, rak ustne votline, žrela, grla, požiralnika, jeter, debelega črevesa in danke ter dojk). Posamezniki, ki uživajo alkohol daljše časovno obdobje, lahko spremembe občutijo tudi na socialno-ekonomskem področju: izguba službe, ločitev, vpliv na družinsko življenje, bolniška odsotnost. Posledic škodljivega uživanja alkohola pa ne občuti le posameznik, temveč celotna družba (posledice v prometu, zdravstvu, sodstvu, delovnem področju) (Bajt idr., 2014).
Prvi znaki uživanja alkohola in ostalih prepovedanih drog se pokažejo kot blagi, zmerni učinki (lahko tudi hujši učinki) tako na duševni kot tudi na telesni ravni. Uživanje alkohola vpliva na slabše motorične sposobnosti in ravnotežje, zaspanost, oteženo razmišljanje in slabšo koncentracijo. Ob prekomernem uživanju lahko oseba doživi tudi panični napad in halucinacije.
Ob zlorabi ostalih prepovedanih drog se učinki na organizem, glede na drogo, med seboj nekoliko razlikujejo, v splošnem pa ob zaužitju droge ta vpliva na občutek večjih sposobnosti, samozavesti, zmanjšanje utrujenosti, pospešen srčni utrip in visok krvni tlak, zmanjšano potrebo po spanju ter intenzivno čutno zaznavanje. V nekaterih primerih ima lahko oseba tudi težave z dihanjem in delovanjem srca, doživi lahko tudi možgansko krvavitev, epileptične napade, srčni infarkt ali odpoved ledvic (Šinko, b. d.).
Za zmanjševanje in preprečevanje problematike v povezavi z uživanjem drog je Inštitut za varovanje zdravja razvil različne preventivne ukrepe za krepitev zdravja in preprečevanja bolezni odvisnosti. Nekateri izmed njih so:
20
• Vzgojenost in izobraženost javnosti o vplivu uživanja drog na zdravstveno stanje ljudi.
• Osveščanje javnosti, da sta nikotin in alkohol prav tako drogi.
• Preprečevanje uživanja drog med mladimi ter čim kasnejši pričetek eksperimentiranja z drogami.
• Vzgojenost in izobrazba posameznikov o zdravstvenih, socialnih in drugih vplivih drog.
• Kvalitetnejša pomoč odvisnikom in njihovim družinam (Mladostniki in droge, 2010).
2.2.3.5 Higiena
Higiena je definirana kot veda, ki preučuje vplive iz okolja, ki se pojavijo ob različnih človekovih aktivnostih in stanjih, ter predlaga ukrepe za bolj zdravo in bolj kvalitetno življenje.
Osebna higiena je eno izmed higienskih področij in vključuje skrb za telo, oblačenje, prehrano, spanje, počitek, šport in rekreacijo (Heindler, 2011).
Z dobro osebno higieno preprečujemo možnost okužbe z različnimi nalezljivimi boleznimi, hkrati pa dobra higiena spodbuja naše zdravje in dobro počutje. Higiensko stanje lahko izboljšamo z urejenimi sanitarijami, boljšo oskrbo z vodo, s prehranskim znanjem populacije in njihovim ekonomskim položajem (večji denarni prihodek). Za izboljšanje higiene in s tem tudi zdravstvenega stanja na globalni ravni, se različne organizacije trudijo na več področjih, predvsem pri zagotavljanju virov vode, čiščenja, shranjevanja in uporabe vode, odstranjevanja
odpadnih voda in iztrebkov ter pri ravnanju s hrano.
Osebna higiena pomeni ohranjanje čistega telesa, vendar pa čistoča ne pomeni nujno tudi higiene. Higiena je namreč širši pojem in vključuje različne metode, s katerimi dosežemo čistost in sterilnost. Osebna higiena ali osebna nega zajema: nego stopal, nohtov, genitalij, las, kopanje oziroma tuširanje, skrb za zobe in pranje oblačil. Dobra skrb za osebno higieno lahko deluje tudi kot preventivna strategija pred morebitnimi epidemijami, saj na ta način zmanjšujemo možnost za širjenje patogenih organizmov, ki povzročajo različna obolenja (Satish Kumar idr., 2020).
Roke so naš največji nosilec mikrobov. Z njimi se namreč neprestano dotikamo površin, z njimi jemo, z rokovanjem se pozdravljamo, se igramo in uporabljamo različne naprave. Bakterije, viruse in mikroorganizme iz rok odstranimo z uporabo vode in mila. Na ta način najhitreje preprečimo nastanek in prenos bolezni, kot so diareja, prehlad, gripa in kašelj. Roke si umijemo pred vsakim delom: pred jedjo, po uporabi stranišča, če kašljamo, kihamo, se useknemo, pred nego telesa, kadar so roke vidno umazane, po stiku z živaljo, po igrah na prostem, pred in po obisku bolnika, pred pestovanjem in nego dojenčka, pred in po obisku v bolnišnici, po prihodu
21
domov, po dotikanju copat in čevljev. Ob epidemiološki indikaciji pa roke tudi razkužujemo (Heindler idr., 2011).
Tudi nega zob in ustne votline sta izrednega pomena in sodita k osebni higieni. Z rednim umivanjem zob, dvakrat dnevno, preprečimo nastanek različnih bolezni in okužb, kot so zobni kamen, zobna gniloba, vnetje dlesni in druge. Po umivanju zob zobno ščetko hranimo na suhem mestu in jo menjavamo na tri mesece, med boleznijo pa večkrat. Poleg ščetke lahko uporabljamo tudi druge pripomočke, kot so zobna nitka, medzobne ščetke in ustna vodica (Satish Kumar idr., 2020).
Rezultati mednarodne HBSC raziskave (2018) so pokazali, da si le 70 % mladostnikov (starosti 11, 13, 15 in 17 let) zobe ščetka več kot enkrat na dan. Ugotovitve pa kažejo tudi trend naraščanja deleža otrok, ki si redno ščetkajo zobe (od leta 2002 do leta 2018) (Jeriček Klanšček idr., 2019).
V najstniški dobi je izrednega pomena pravilna drža telesa med športnimi aktivnostmi in med sedenjem, ležanjem, nošenjem šolske torbe ter pri dvigovanju bremen. Pomembno je, da med gibanjem vzdržujemo aktivno držo, pri čemer glavo držimo pokonci, trebušne mišice in mišice medeničnega dna pa ohranjamo napete v različnih položajih telesa. Tudi med sedenjem skrbimo za zravnan hrbet, pokončni položaj glave, sproščena ramena, noge pa so med tem na tleh.
Pozorni moramo biti tudi na držo telesa, medtem ko dvigujemo različno težka bremena. K tlom se ne spustimo v predklonu, pač pa noge pokrčimo s kolki in koleni, pri čemer hrbet ostane zravnan. Ko breme dvignemo, ga prenašamo z zravnanim hrbtom, obračamo pa se s pomočjo nog in ne v pasu (Heindler idr., 2011).
2.3 Pomen izobraževanja za zdrav življenjski slog
Izobraževanje je proces, ki vključuje nadgrajevanje znanja, spretnosti in čustvenega zavedanja, oblikovanje socialnih interakcij ter pridobivanja izkušenj in oblikovanja vrednot posameznika.
Izobraževalni proces se običajno pri posamezniku začne oblikovati že v obdobju otroštva, predvsem v vzgojno-izobraževalnih institucijah, oblikuje pa se tudi v domačem okolju z družino in vrstniki. Posameznik se izobražuje s pomočjo teoretičnega vzgojno-izobraževalnega procesa ter z izkustvenim učenjem, ki lahko poteka v sklopu izobraževanja (formalno) ali v otrokovem domačem okolju (neformalno). Osnovno izobraževanje, ki vključuje tudi znanje na področju zdravega življenjskega sloga, je sestavni del zdravstvenega stanja posameznika. Če ta med šolanjem ne pridobi ustreznega znanja in sposobnosti, ne razvije razmišljanja, čustvenih
