PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKA NALOGA
BOGATAJ SAŠA
PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Predšolska vzgoja
Predšolska bralna značka in izbira slikanice
DIPLOMSKA NALOGA
Mentorica: dr. Milena Mileva Blažić Kandidatka: Saša Bogataj
Ljubljana, avgust, 2016
I
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici dr. Mileni Mileva Blažić za njeno hitro odzivnost, strokovno pomoč in nasvete pri nastajanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi sodelavki in iskreni prijateljici Dragici Toplišek Tušar za pomoč, pozitivno naravnanost in vse spodbude.
Hvala tudi moji družini, ki so verjeli vame in potrpežljivo čakali na moj zaključek študija.
Še enkrat hvala vsem in vsakomur, ki je kakorkoli pomagal pri tej diplomski nalogi.
II
POVZETEK
Diplomsko delo z naslovom Predšolska bralna značka in izbira slikanice obsega teoretični in empirični del. V ospredju teoretičnega dela je kakovostna slikanica ter pomen branja otroku v predšolskem obdobju. Opisane so značilnosti kakovostnega besedila, kakovostnih ilustracij in kakovostnih oblik slikanice, s primeri literarnih otroških del. Predstavljene so slovenske in tuje nagrade za kakovostne slikanice ter Priročnik za branje kakovostnih mladinskih del, s čimer si lahko pomagamo pri izbiri kakovostnih knjig.
Cilj diplomske naloge je ugotoviti, zakaj starši v okviru predšolske bralne značke v vrtcu pogosto segajo po nekakovostnih slikanicah. V empiričnem delu sem izhajala iz anketnega vprašalnika, ki sem ga posredovala staršem štiriletnih otrok, ki so vključeni v vrtec. Z njim sem želela izvedeti, kaj vpliva na takšno izbiro staršev. Ugotavljala sem, kako pomembno je staršem branje slikanic otroku, ali poznajo lastnosti kakovostnih slikanic in če poznajo knjižno oznako zlata hruška, ki označuje kakovostno slikanico.
KLJUČNE BESEDE:
- predšolska bralna značka, - pomen branja otroku, - starši,
- izbira slikanice, - kakovostna slikanica, - knjižna oznaka zlata hruška.
III
SUMMARY
The diploma titled, Predšolska bralna značka in izbira slikanice contains theoretical and empirical part. At forefront of the theoretical part is the picture book quality, and the importance of reading to children in preschool age. They describe the characteristics of high- quality text, high quality illustrations and high-quality forms of picture books with examples of children's literary works. It also contains Slovenian and international awards for the quality of the picture book and manual reading quality youth work, which can help in the selection of high-quality books.
The aim of this diploma work is to find out why parents in the context of pre-school reading badges in kindergarten often choose the low-quality picture books. In the empirical part I derived from a questionnaire that I sent to parents of four-year children enrolled in kindergartens. With it I wanted to find out what affects such a choice of the parents. I observed how important it is for parents to read picture books to the child, or if they know the characteristics of quality picture books and if they know the book mark gold pear indicating the quality of a picture book.
KEY WORDS:
- pre-school reading badge, - importance of reading to a child, - parents,
- the choice of picture books, - the quality of the picture book, - book mark gold pear.
IV
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
I. TEORETIČNI DEL ... 2
2 PREDŠOLSKA BRALNA ZNAČKA ... 2
NAMEN PREDŠOLSKE BRALNE ZNAČKE ... 2
DRUŽINSKO BRANJE ... 3
POMEN BRANJA OTROKU ... 4
3 SLIKANICA ... 4
BESEDILO V SLIKANICI ... 8
3.1.1 Poezija ... 8
3.1.2 Proza ... 11
ILUSTRACIJE V SLIKANICI ... 15
OBLIKOVANJE SLIKANICE ... 15
3.3.1 Likovne tehnike in materiali ... 15
3.3.2 Format in oblika... 15
3.3.3 Tipografija ... 16
3.3.4 Naslovnica ... 16
3.3.5 Vezni listi ... 16
3.3.6 Postavitev slike in besedila ... 16
4 KAKOVOSTNA SLIKANICA ... 17
KAKOVOSTNO BESEDILO ... 17
KAKOVOSTNE ILUSTRACIJE ... 19
KAKOVOSTNO OBLIKOVANJE SLIKANICE ... 20
PRIROČNIK ZA BRANJE KAKOVOSTNIH MLADINSKIH KNJIG ... 20
NAGRADE ZA KAKOVOSTNE SLIKANICE ... 21
4.5.1 Slovenske nagrade ... 21
4.5.2 Tuje nagrade ... 22
II. EMPIRIČNI DEL ... 24
5 OPREDELITEV PROBLEMA ... 24
6 CILJI DIPLOMSKE NALOGE ... 24
7 HIPOTEZE ... 25
8 VZOREC ... 25
9 RAZISKOVALNA METODA ... 25
10 REZULTATI ANKETNIH VPRAŠALNIKOV IN INTERPRETACIJA REZULTATOV 26 11 REZULTATI RAZISKAVE PO HIPOTEZAH ... 37
SKLEPNE UGOTOVITVE ... 38
12 LITERATURA... 40 PRILOGE
V KAZALO SLIK
Slika 1:Velika knjiga o kahlici ... 5
Slika 2: Zelo lačna gosenica ... 6
Slika 3: Kje živijo živali? ... 6
Slika 4: Pod medvedovim dežnikom ... 7
Slika 5: Muca Copatarica ... 7
Slika 6: Piščanček Pik ... 7
Slika 7: Biba buba baja ... 8
Slika 8: Mehurčki in petdeset ugank ... 9
Slika 9: Medvedki sladkosnedki ... 9
Slika 10: Zlata ladja ... 9
Slika 11: Pedenjped ... 10
Slika 12: Pesmi o Mišku in Belamiški ... 10
Slika 13: Kekec in Pehta ... 11
Slika 14: Peter nos je vsemu kos ... 11
Slika 15: Mojca Pokrajculja ... 13
Slika 16: Zvezdica Zaspanka ... 13
Slika 17: Moj dežnik je lahko balon... 13
Slika 18: Vzleteli smo! ... 14
Slika 19: Babica pripoveduje ... 14
Slika 20: Melje, melje mlinček ... 14
KAZALO TABEL Tabela 1: Vsebinski kriterij kakovostne ilustracije po Tomažu Zupančiču (2012, str. 14) ... 18
Tabela 2: Likovni kriterij za določanje kakovosti ilustracije po Tomažu Zupančiču (2012, str. 14) ... 19
Tabela 3: Stopnja izobrazne anketirancev ... 26
Tabela 5: Pomembnost branja slikanic otroku ... 28
Tabela 6: Sodelovanje otrok pri predšolski bralni znački ... 30
Tabela 7: Čas staršev pri branju slikanic ... 30
Tabela 8: Vpis otrok v knjižnico ... 31
Tabela 9: Obisk knjižnice ... 32
Tabela 10: Kriterij izbire slikanice ... 33
Tabela 11: Poznavanje knjižne oznake zlata hruška ... 34
KAZALO GRAFIKONOV Grafikon 1: Branje pravljic v otroštvu ... 27
Grafikon 2: Pomembnost branja slikanic ... 28
Grafikon 3: Čas staršev pri branju slikanic ... 31
Grafikon 4: Vpis otrok v knjižnico ... 32
VI
Grafikon 5: Obisk knjižnice ... 33 Grafikon 6: Kriterij izbire slikanice ... 34 Grafikon 7: Poznavanje knjižne oznake zlata hruška ... 35
1
1 UVOD
Tilka Jamnik (2012) v delovnem gradivu za seminar Predšolska bralna značka navaja, da branje ugodno vpliva na otrokov vsestranski razvoj. Pravi, da spodbuja njegov jezikovni in intelektualni razvoj. Spodbuja razvoj domišljije in bogati otrokovo čustveno življenje. Otrok si bogati besedni zaklad in širi obzorje na različnih področjih znanja. Navaja tudi, da je družinsko branje »zibelka branja«, ki odločilno vpliva na kasnejše otrokovo učenje branja in uspešno učenje. Vpliva tudi na razvoj otrokove bralne pismenosti, literarne dojemljivosti in celo na njegovo bralno kulturo v odraslem obdobju. Zato je zelo pomembno, da smo pri izbiri slikanic pozorni na njihovo kakovost. Dostop do slikanic v predšolskem obdobju omogočajo odrasli. Najprej starši v družinskem krogu, potem vzgojiteljica v vrtcu in drugi.
Predšolska bralna značka, s katero spodbujamo družinsko branje, je že vrsto let prisotna v večini vrtcev po Sloveniji. Po svojih izkušnjah v vrtcu opažam, da vedno manj staršev bere svojim otrokom, še manj njihovih otrok pa je vključenih v knjižnico v predšolskem obdobju.
Nemalokrat sem naletela na odpor s strani staršev, še večkrat pa sem se srečala z izbiro nekakovostne slikanice. Ravno pogostost nekakovostnih slikanic pri predšolski bralni znački, me je napeljala na misel, da raziščem, v čem je razlog za tako izbiro staršev.
2
I. TEORETIČNI DEL
2 PREDŠOLSKA BRALNA ZNAČKA
Bralna značka je slovensko kulturno gibanje in prostovoljna interesna dejavnost v vrtcu in šoli. V okviru literarno-estetske vzgoje na šolah se je po zgledu v drugih državah, začela pri nas leta 1960 na Osnovni šoli Prevalje. Takrat sta Leopold Suhodolčan in Stanko Kotnik uvedla Prežihovo bralno značko. Kasneje pa je se bralna značka razširila na celotno slovensko ozemlje (Partljič, 2000).
»Predšolska bralna značka je obogatitev in razširitev knjižne vzgoje v vrtcu. Je prostovoljna in brezplačna oblika spodbujanja branja, ki se izvaja tako v domačem okolju kot v vrtcu« (Jamnik, 1998, str. 7).
Predšolska bralna značka poteka med šolskim letom nekje od oktobra/novembra pa do marca/aprila. Vzgojiteljice pripravijo priporočilne sezname slikanic, po katerih naj bi starši posegali, lahko pa jim pustijo tudi prosto izbiro. Proste izbire slikanic, ki je glavni problem diplomske naloge, se bom dotaknila v nadaljevanju. Starši izbrano knjigo prebirajo otroku doma, ta pa jo nato predstavi v vrtcu. Minimalno število doma prebranih knjig ne sme biti preveliko, npr. tri pravljice oz. zgodbice in ena pesmica. Večje število lahko privede do prenatrpanosti in površnosti pri doživljanju, poročanju in poslušanju pravljic. Otrok se ne sili za vsako ceno, da poročajo vrstnikom na glas. V primeru da otrok tega ne želi, lahko pripoveduje le vzgojiteljici. Ob koncu se pripravi zaključno prireditev v obliki ogleda predstave, obisk lutkarja, pravljičarja ali avtorja otroške literature. Otroke se nagradi s priznanji in izdelki, ki jih pripravijo vzgojiteljice (kazalke, lončki za pisala, …) (Jamnik, 1998).
NAMEN PREDŠOLSKE BRALNE ZNAČKE
Glinšek (1998, str. 11) navaja: »Glavni namen predšolske bralne značke s pomočjo staršev usmeriti otroka h knjigi, ki naj jo doživi v vsej njeni estetski, vsebinski in vizualni podobi kot nekaj prijetnega in zanimivega«.
3
Jamnik (1998, str. 7) pa dodaja: »Namen predšolske bralne značke je tudi pridobiti starše, da bi brali svojim otrokom v predšolskem in zgodnjem bralnem obdobju in skupaj z otrokom obiskovali knjižnice«.
DRUŽINSKO BRANJE
Izobrazba je v današnjem času zelo pomembna. Starši jo vidijo kot svojevrsten ključ za otrokovo uspešnost v življenju. Ena od vzgojnih nalog staršev je v okviru priprav na šolo otroka uvesti v svet knjige in pismenosti v najširšem pomenu (Knaflič, 2003).
»Proučevanje uspešnosti pri opismenjevanju otrok v šoli je pokazalo, da je uspešnost pri branju in pisanju povezana s tem, koliko je bil otrok v predšolskem obdobju deležen branja in koliko spodbud in zgledov za branje je dobival v družini. Raziskave so pokazale, da otroci dosežejo v povprečju raven pismenosti, kot so jo dosegli njihovi starši in si pridobijo bralne navade, ki so zelo podobne navadam njihovim staršem«
(Knaflič, 2003, 34).
Grginič (2006, str. 15.) poudarja: »Glasno branje otrokom naj bi potekalo v družinah že od rojstva in trajalo do osmega leta starosti, tudi ko otroci že nekaj let samostojno berejo«.
Otrok od rojstva pa tja do treh mesecev le strmi v slike in knjige. Dojenčki stari od treh pa do šestih mesecev pa so že bolj očitno vključeni v branje. Začenjajo se usmerjati k slikam in poslušanju. Knjigo pogosto želijo prijeti in jo dati v usta. Otroci, stari od šest do devet mesecev, poskušajo obračati strani v knjigi. Na bralčevo intonacijo se odzivajo tako, da z glasovi izražajo zadovoljstvo. Eno leto stari otroci pokažejo vključenost v glasovno branje tako, da znane predmete vneto gledajo in ob tem izražajo glasove, kot bi brali; želijo že sami obračati strani. Pri petnajstih mesecih otroci, ki so jim brali, lahko pokažejo prednjo in zadnjo stran knjige, začnejo prepoznavati in poimenovati osebe v knjigi in skupaj z odraslimi verbalizirati branje (Grginič, 2006).
Morrow (po Grginič, 2006) opozarja, da naj bi branje postalo obred, in sicer vsak dan ob istem času, na istem mestu. Najprimernejši čas je zvečer pred otrokovim spanjem. Takrat se otroci umirijo. Majhnega otroka naj bi starši med branjem držali v naročju oziroma na
4
kolenih, ker otrok tako občuti ugodje in varnost, ki ju prinaša branje. Brali naj jim bi starši, dedki, babice, sorojenci in drugi člani družine. Otroka je potrebno sprejeti kot aktivnega udeleženca v družinskem branju, sprejemati in spodbujati njegove komentarje in vprašanja, ki jih povezuje z realnimi življenjskimi izkušnjami, kadar je to možno.
POMEN BRANJA OTROKU
Tilka Jamnik (2012) v delovnem gradivu za seminar Predšolska bralna značka navaja, da branje ugodno vpliva na otrokov vsestranski razvoj. Pravi, da spodbuja njegov jezikovni in intelektualni razvoj. Spodbuja razvoj domišljije in bogati otrokovo čustveno življenje. Otrok si bogati besedni zaklad in širi obzorje na različnih področjih znanja. Navaja tudi, da je družinsko branje »zibelka branja«, ki odločilno vpliva na razvoj porajajoče pismenosti, kasnejše otrokovo učenje branja in uspešno učenje. Vpliva tudi na razvoj otrokove bralne pismenosti, literarne dojemljivosti in celo na njegovo bralno kulturo v odraslem obdobju.
Branje knjig otrokom ustvarja toplino in krepi čustvene vezi v družini. Blagodejno vpliva tudi na starše, saj skupaj z otroki uživajo in stopajo v domišljijske svetove. Otroci, ki jim starši v predšolskem obdobju in še posebno v prvih treh letih življenja berejo, imajo močnejši temelj za uspešno branje v kasnejšem življenju.
»Skupno gledanje slikanic, pripovedovanje in branje zgodb otroku lahko pojmujemo kot eno izmed oblik iger, ki otroku sama po sebi ustvarja ugodne motivacijske pogoje za njegov razvoj in učenje jezika, spoznavnih in socialnih spretnosti, strategij za uravnavanje in obvladovanje čustvenih stanj, ter vzdrževanje usmerjene pozornosti«
(Marjanovič Umek, 2003, str. 24).
3 SLIKANICA
»Slikanice so posebna oblika knjige, ki združuje besedilo in ilustracijo v enovito celoto. Slikanica ima tri pomembne sestavine: besedilo, ilustracije in vsebinsko- oblikovni odnos med besedilom in ilustracijo. Besedilo vpliva na razbiranje pomena ilustracij in obratno, ilustracija spreminja ali dopolnjuje pomen besedila« (Haramija in Batič, 2013, str. 23).
5
»Slikanica velja za najbolj značilno knjižno zvrst v književnosti za otroke. Je otrokova prva knjiga. Namenjena je otroku v pred bralnem obdobju in na začetku bralnega obdobja, to je čas, ko je otrokov psihični in tudi sociali razvoj izredno intenziven.
Slike v slikanici ne delajo knjige samo bolj privlačne, ampak so zelo pomembne pri pripovedovanju zgodbe« (Stražar, 1981, str. 15).
Slikanice, namenjene otrokom, glede na obliko, Haramija in Batič razdelita v dve skupini:
Prvo skupino slikanic tvorijo knjigrice, kot jih poimenuje Liljana Klemenčič ali knjigoigre, kot jih poimenuje MKL, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo. To so knjige na meji med igračo in knjigo, največkrat izdelane iz pralnih materialov (npr. blago, plastika) ali debelejšega kartona. Sem sodijo tihe knjige ali knjige brez besedila, ki prikazujejo posamezne predmete iz otrokove neposredne realnosti: živali, dejanja, povezana z vsakodnevno rutino (higiena, spanje, prehranjevanje, igranje). Slikanice nimajo povezanih ilustracij (npr. stol, hrana, hiša, pes) ali pa je njihova povezava zgolj tematska raven ilustracij (npr. vse ilustracije se nanašajo na domače živali). V to skupino sodijo tudi slikanice z eno besedo oz. enim poimenovanjem: tisto, kar je naslikano, je tudi zapisano. Namenjene so otrokom v prvem letu starosti. Otrokovi fazi govornega in bralnega razvoja sledijo nato slikanice z zelo kratkim besedilom, ki so namenjene otrokom do približno 2. leta starosti.
Besedilo za otroke v pred jezikovni fazi govornega razvoja mora biti enostavno, brez prenesenega pomena besed in zastranitev (Haramija in Batič, 2013).
Slika 1:Velika knjiga o kahlici
Vir: Genechten, G. (2008). Velika knjiga o kahlici. Radovljica: Didakta (Knjižna nagrada: Zlata hruška)
6 Slika 2: Zelo lačna gosenica
Vir: Carle E. (2014). Zelo lačna gosenica. Ljubljana: Mladinska knjiga (Knjižna nagrada: Zlata hruška)
Slika 3: Kje živijo živali?
Vir: Hanuš B., (2013). Kje živijo živali?. Ljubljana: Mladinska knjiga (Knjižna nagrada: Zlata hruška)
Drugo skupino tvorijo slikanice, namenjene otrokom od 2. do približno 8. leta, ko otroci še vedno potrebujejo odraslega posrednika, saj še niso samostojni bralci. To je čas, ko otrok intenzivno usvaja jezikovne strukture in besedne pomene. V poeziji prevladujejo dvo- in štirivrstičnice, ki imajo pogosto tradicionalno rimo in preprost ritem. V prozi zasledimo priredbe ljudskega slovstva, večinoma pravljice, pripovedke in bajke, klasične in sodobne pravljice, kratko realistično prozo. Slikanica vsebuje približno pol strani besedila. Sledijo slikanice z več besedila, npr. otroške pesniške zbirke, pesnitve in kratke prozne književne vrste (Haramija in Batič, 2013).
7 Slika 4: Pod medvedovim dežnikom
Vir: Makarovič. S., (2005). Pod medvedovim dežnikom. Ljubljana: Mladinska knjiga (Knjižna nagrada: Zlata hruška)
Slika 5: Muca Copatarica
Vir: Peroci, E., (2012). Muca Copatarica. Ljubljana: Mladinska knjiga (Knjižna nagrada: Zlata hruška)
Slika 6: Piščanček Pik
Vir: Manček, M., (2013). Piščanček Pik. Šmarje – Sap: Buča (Knjižna nagrada: Zlata hruška)
Margareta Dolinšek (2004) poudarja, da slikanica ni namenjena samo otrokom, temveč zajema širšo populacijo bralcev. Kvalitete, ki pritegnejo odraslega bralca, so celotna podoba
8
in likovna zgodba slikanice, zgodbe, ki vsebujejo sporočila o osnovnih človekovih vrednotah in skrivajo globoke življenjske modrosti. Obenem pa slikanica povezuje odraslega in otroka.
Med branjem se med njima vzpostavi interakcija, ki je najboljša takrat, ko tako v otroku kot tudi v odraslem bralcu vzbudi občutke in čustva.
BESEDILO V SLIKANICI
»Slikanica pripoveduje zgodbo z dvema jezikoma, prenese zgolj kratke prozne vrste, ker ima omejeno dolžino besedila, v poeziji pa je skozi zgodbo lažje prikazati pesnitve kot pa lirsko poezijo« (Haramija in Batič, 2013, str. 42).
3.1.1 Poezija
Poezija je del književnosti, ki je pisan v verzih. Ti so lahko organizirani v neko določeno obliko (npr. kitice), ki imajo ritem in pogosto tudi rimo. Po notranji zgradbi ločimo lirsko in epsko poezijo. (Haramija in Batič, 2013).
Lirska otroška poezija izpoveduje, izraža raznolike teme, povezane z doživljanjem, razpoloženjem, čustvi, ki so povezana z majhnimi otroki in njihovim izkušenjskim svetom. Je kratka, pogosto peta (uspavanke), pomembna sestavina je ritem. V slikanicah, zbirkah pesmi, je vsaka pesem zaokrožena celota. Ilustracije ne morejo razvijati zgodbe, temveč so le slike vsake pesmi posebej (prav tam).
Slika 7: Biba buba baja
Vir: Voglar, M. (2011). Biba buba baja. Ljubljana: Mladinska knjiga (Knjižna nagrada: Zlata hruška)
9 Slika 8: Mehurčki in petdeset ugank
Vir: Župančič, O., (2013). Mehurčki in petdeset ugank. Ljubljana: Mladinska knjiga (Knjižna nagrada: Zlata hruška)
Slika 9: Medvedki sladkosnedki
Vir: Kosovel, S., (2013). Medvedki sladkosnedki. Ljubljana: Mladinska knjiga (Knjižna nagrada: Zlata hruška)
Slika 10: Zlata ladja
Vir: Kovič, K., (2011). Zlata ladja. Ljubljana: Mladinska knjiga (Knjižna nagrada: Zlata hruška)
10
Epska otroška poezija ima značilnosti pripovedovanja, opisovanja in razmišljanja. Ti postopki so znani tudi iz proze, vendar so v epski poeziji izraženi z verzi. V folklornem slovstvu so to balade in romance, v avtorski književnosti pa epske pesnitve ali pripovedne pesmi. Snov zajemajo iz otrokovega življenja, njegovih želja, igre in odnosov z vrstniki in družino (Haramija in Batič, 2013).
Slika 11: Pedenjped
Vir: Grafenauer, N., (2010). Pedenjped. Ljubljana: Mladinska knjiga (Knjižna nagrada: Zlata hruška)
Slika 12: Pesmi o Mišku in Belamiški
Vir: Lainšček, F., (2010). Pesmi o Mišku in Belamiški. Ljubljana: Mladinska knjiga (Knjižna nagrada: Desetnica)
11 3.1.2 Proza
V slikaniški obliki je glede na dolžino besedila možna le kratka proza. Batič in Haramija jo delita na realistične kratke zgodbe in fantastično kratko prozo.
Realistične kratke zgodbe so v slikanicah redkejše. Glavni literarni lik je najpogosteje otrok, ki je v doživljajskih kratkih zgodbah prikazan v vsakdanjih situacijah, v socialnih kratkih zgodbah pa v zanj pomembnih medsebojnih odnosih. Predvsem pa gre za odnose glavnega literarnega lika do vrstnikov, sorojencev, staršev in drugih sorodnikov (Haramija in Batič, 2013).
Slika 13: Kekec in Pehta
Vir: Vandot, J., (2011). Kekec in Pehta. Ljubljana: Mladinska knjiga (Knjižna nagrada: Zlata hruška)
Slika 14: Peter nos je vsemu kos
Vir: Suhodolčan, L., (2014). Peter Nos je vsemu kos. Ljubljana: Mladinska knjiga (Knjižna nagrada: Zlata hruška)
12
Fantastična kratka proza je v slikaniški obliki najobsežnejša. Sem namreč spadajo fantastične kratke zgodbe, miti, pripovedke, basni in pravljice.
- Med fantastične kratke zgodbe sodijo besedila, ki združujejo lastnosti pravljic in fantastične pripovedi. Za njih je značilna dvodimenzionalnost, torej obstoj racionalnega in iracionalnega sveta, ki delujeta vsak po svojih zakonitostih. Imajo omejen obseg, zajemajo krajše časovno obdobje, glavni književni lik se zaveda vdora fantastike v realni svet, književni prostor in čas pa sta precej natančno določljiva.
- Miti so književna vrsta, ki na kratko pripovedujejo vsebino poganskih religij, v slovenski književnosti jih najdemo že vse od ljudskega slovstva.
- V pripovedki je prostor poimenovan s konkretnim zemljepisnim imenom, imeti mora vsaj eno realistično sestavino (književni prostor, čas, oseba).
- Basni so epska besedila z dvodelno zgodbo, zgledno zgodbo na začetku in izrečenim naukom na koncu teksta. Motivno in tematsko se naslanjajo na like in dogodke iz živalskega in rastlinskega sveta in jih poosebljajo.
- Pravljice se po vrstah delijo na folklorne (ljudske) in avtorske (klasične in sodobne). V folklorni pravljici književni čas in književni kraj nista natančno določena. Literarne liki so imenovani po poklicu, družbenem položaju ali kateri drugi lastnosti lika (zlobna mačeha, lepa kraljična,…). Zgodba vsebuje čudežna bitja in predmete, konec pa je vedno srečen. Za klasične pravljice je značilen vzorec Andersenovih pravljic. Za njih so značilni tudi standardizirani začetki (nekoč, pred davnimi časi), ni pa nujno.
Glavni literarni liki imajo ime, zgodba pa se naslanja na ljudsko izročilo ali mit.
Spremljajo jih iracionalni liki (škratje, palčki, vile, zmaji…), kot v folklornih pravljicah. Za sodobno pravljico so značilne sodobne teme in kar precej natančno določljiva čas (sodoben) in kraj dogajanja (mestno okolje). Pripovedovalec je tretjeosebni in ne nagovarja bralca, ampak se osredotoči na samo zgodbo. Sodobne pravljice učijo otroke, da je dobro nagrajeno in zlo kaznovano. Konec je praviloma srečen. (Haramija in Batič, 2013).
13 Slika 15: Mojca Pokrajculja
Vir: Mojca pokrajculja: koroška pripovedka (2013), Ljubljana: Mladinska knjiga (Knjižna nagrada: Zlata hruška)
Slika 16: Zvezdica Zaspanka
Vir: Milčinski - Ježek, F., (2009). Zvezdica Zaspanka. Ljubljana: Sanje (Levstikova nagrada)
Slika 17: Moj dežnik je lahko balon
Vir: Peroci, E., (2011). Moj dežnik je lahko balon. Ljubljana: Mladinska knjiga (Levstikova nagrada)
14 Slika 18: Vzleteli smo!
Vir: Taylor, S. (2013). Vzleteli smo! Hlebce: Zala (Knjižna nagrada: Zlata hruška)
Slika 19: Babica pripoveduje
Vir: Babica pripoveduje: slovenske ljudske pripovedi (2014) Ljubljana: Mladinska knjiga (urednica:
Kristina Brenk)
(Knjižna nagrada: Zlata hruška) Slika 20: Melje, melje mlinček
Vir: Štefan, A., (2007). Melje, melje mlinček. Ljubljana: Mladinska knjiga (Levstikova nagrada)
15
ILUSTRACIJE V SLIKANICI
»Ilustracije v slikanici so sestavni element, ki ga otrok lahko sprejema brez posrednika, saj zmore »brati« slike prej, kot zna brati besedilo« (Haramija in Batič, 2013, str. 51).
Ilustracije so »pripovedna umetnost, kar pomeni, da pripovedujejo zgodbo. (…) So torej likovne upodobitve zgodbe, kakor jo doživlja umetnik – odloči se lahko za različne sloge, od povsem fotografskega realizma do abstraktnih upodobitev. Vendar je, kot pri vseh umetnostih, naše razumevanje odvisno od tega, kako blizu so nam zakonitosti likovnega oblikovanja« (Russell, 2005; cit. po Haramija in Batič, 2013, str. 54).
OBLIKOVANJE SLIKANICE
»Slikanice so umetniško delo, ki ima svoje značilnosti, ki se nanašajo na oblikovanje naslovnice, veznih listov, izbire formata, uporabljenih likovnih materialov, tehnik v ilustracijah ipd.« (Haramija in Batič, 2013, str. 58).
3.3.1 Likovne tehnike in materiali
Likovni material in orodje ter likovne tehnike, ki jih ilustrator izbere, so odvisne od značaja motiva, likovne ideje, ki jo oblikuje, in časa, v katerem je delo nastalo. Izbira materiala in likovne tehnike so povezane tudi z besedilom, saj različni mediji različno vplivajo na pomen zgodbe, torej razpoloženje in čustva, ki jih ilustrator želi prikazati (Haramija in Batič, 2013).
3.3.2 Format in oblika
Najpogostejša oblika za slikanico je format papirja velikosti A4, pogosto pa se uporablja tudi kvadratni format, čeprav je možna katerakoli oblika. Ustvarjalci ga izbirajo glede na naravo knjige. Pokončni formati so primerni za zgodbo z razdrobljenimi prizori, ležeči pa pripovedi, ki vsebujejo premikanje. Vse več pa je knjig, ki odstopajo od običajne slikanice. Različne kombinacije besedilnega in slikovnega gradiva, kjer je vedno manj pravih zgodb, bralca vabijo v interaktivnost, kjer lahko ob odpiranju okenc in zavihkov oblikuje lastne zgodbe.
16
Tipične oblike premičnih knjig so »pop-up« knjige (ob odpiranju strani se dvigujejo tridimenzionalne oblike), knjige z vrtljivimi elementi, knjige v obliki kukala, knjige z zavihki in knjige z okenci »povleci in poglej« (prav tam).
3.3.3 Tipografija
Pomemben del oblikovanja slikanice je izbira tipografije oz. izbira oblike pisave. Različni raziskovalci tipografije menijo, da je najboljša pisava tista, ki pri bralcu ne vzbudi pozornosti.
Gre za neke vrste »nevidno umetnost«. Haramija in Batič glede na uporabljeno tipografijo delita slikanice v štiri kategorije: na pisavo, ki se ujema z vsebino, pisavo, ki upošteva besedilo in je izbrana temu primerno, pisavo, ki poudarja značilnosti besedila tako, da postane bolj viden element vidne izkušnje, in pisavo, ki je uporabljena ekspresivno, se spreminja znotraj iste slikanice in tako vpliva na sporočilnost besedila (prav tam).
3.3.4 Naslovnica
Naslovnica je pomemben element, na kateri so podatki o naslovu dela in avtorjih. Pogosto je ilustrirana, na njej se pojavi motiv iz slikanice ali povsem nov motiv, ki se lahko nadaljuje na hrbtno stran. Oblikovanje naslovnice je eden ključnih elementov tudi zato, ker otroci najpogosteje izbirajo slikanice prav po njej. Naslovna slika lahko pritegne ali odvrne otrokovo pozornost (prav tam).
3.3.5 Vezni listi
Vezni listi so sestavni del slikanice s trdo vezavo, nalepljeni so na notranjost naslovnice in hrbtne strani. Listi so lahko ilustrirani ali ne ilustrirani, le-ti pa so lahko različni ali identični spredaj in zadaj (prav tam).
3.3.6 Postavitev slike in besedila
Postavitev besedila in slik na strani je še eden od pomembnih elementov oblikovanja knjige.
Vpliva na ritem v slikanici, oblikovanje posameznih strani in tudi na ustvarjanje napetosti.
17
Glede na notranjo urejenost tekstovnega in likovnega deleža Marjana Kobe loči tri tipe slikanice:
Klasična slikanica – vsaka ilustracija je samostojna slika, v enakovrednem prostorskem razmerju se enakomerno menjavata celostransko besedilo in celostranska ilustracija;
Ilustracija se »razlije čez rob« - razširi, razprši se čez obe strani knjige in »razleze« tudi med besedilo, manjši smiselni odlomki besedila so včasih vpleteni v ilustracijo;
Besedilo je likovno oblikovano, torej vključeno v samo ilustracijo (Kobe, 1987).
4 KAKOVOSTNA SLIKANICA
Na trgu je vse več slikanic, tako domačih kot prevodov tujih avtorjev. Le-te se med seboj razlikujejo po videzu, po kvaliteti ilustracije in kvaliteti besedila (Kropp, 2000).
»Ko odrasli ali starejši vrstniki otroku berejo slikanice in/ali druge knjige, je pomembno, kaj in kako berejo, če želimo, da bi branje pomenilo pozitivno spodbudo za otrokov govorni, miselni, čustveni in socialni razvoj. Kriterij za izbor otroške knjige mora biti kakovost besedila in ilustracij oz. fotografij« (Marjanovič Umek, 2003, str. 29).
Haramija in Batič vrednotita slikanice na nivoju besedila, ilustracij in oblikovanja.
KAKOVOSTNO BESEDILO
»Med slikanice za otroke smemo prištevati tista dela, v katerih je likovni delež obvezno večji kakor besedni, besedilo pa načeloma ne presega 1.800 besed oz.
približno pet strani strnjenega teksta formata A4, razporejenega po vsej slikanici.
Otroška slikanica ima tudi specifične teme in jezikovne prvine literarnega dela, pri čemer upošteva otrokov kognitivni razvoj. Glede na stopnjo interakcije med besedilom in ilustracijo pa se slikanice uvrščajo med dve skrajnosti, in sicer od najbolj šibke, ki osvetli besedilo, do intenzivne, ki besedilu spreminja pomen« (Haramija in Batič, 2013, str. 35).
18
Dragica Haramija (2012) poudarja: »Izbrano besedilo mora biti jezikovno kakovostno, ne osiromašeno, temveč prilagojeno otrokovi zmožnosti razumevanja jezika. Otrok namreč zmore v povprečju poslušati približno toliko strani besedila kot ima let. Gre za psihološki razvoj otroka in njegovo zmožnost koncentracije. Izbrana dela ne bi smela zbujati nestrpnosti zaradi rasnih, verskih, spolnih in drugih razlik med ljudmi. Celo obratno, literarna dela so lahko priložnost za sprejemanje vseh drugačnosti«.
Vsebinski kriteriji
Dobra ilustracija Slaba ilustracija
namenu ustrezna upodobitev (humorna, karikaturna, tragična, zlovešča, žalobna …),
brez vsebinskih nepotrebnosti
kičasta, osladna upodobitev (solzavo, patetično,
Idealizirano …), banalni vsebinski dodatki ustrezna vsebina:
didaktično premišljena, poučna,
razumljiva
sporna vsebina (poudarjeni družbeni, spolni, estetski stereotipi), žaljiva
vsebina
Tabela 1: Vsebinski kriterij za določanje kakovosti ilustracije po Tomažu Zupančiču (2012, str. 14)
Knjiga naj bo toliko kompleksna, da ni primerna samo za trenutno starost otroka, temveč še za naslednji dve leti. Besedila naj bo malo, poved ali dve na stran oziroma največ pol strani.
Pozorni moramo biti na to, da se o besedilu lahko pogovorimo, seveda ob združitvi z ilustracijo, ki je prav tako pomemben element kot besedilo. Otrok si besedila, ki imajo ritem in rimo, lažje zapomni in jih ponavlja skupaj z odraslim, ko jih bere ponovno. To velja tudi za knjige, ki imajo ponavljajoče se vrstice. Pomembno je, da knjiga že na začetku zanima oba, tako odraslega, ki bere, kot otroka, ki posluša. Če je bralcu knjiga všeč, jo bo posredoval naprej veliko bolj doživeto in čustveno. Vsebina knjige naj bi govorila o otrocih. Otroci se radi poistovetijo z junaki v zgodbi, zato želijo brati o svojih vrstnikih ali nekoliko starejših otrocih. Zgodbe naj vključujejo pomembne teme, kot so na primer ljubezen, izguba, prijateljstvo, iskrenost, torej teme, ki bodo otroku koristile v času odraščanja (Kropp, 2000).
Haramija (2012) poudarja razmerje med branjem domače in prevedene literature.
»Slovenščina na Slovenskem ni le jezik okolja, temveč je uradni jezik države, v kateri živimo«. To se ji zdi temeljno izhodišče, zaradi katerega bi morali pri izbiri besedil upoštevati kriterij nacionalne in prevodne literature v prid izvirni slovenski slikanici.
19
Pomembno se ji zdi tudi razmerje med branjem kanonske (klasične) in sodobne literature.
Prav je, da poznajo otroci kulturno dediščino in sodobno literaturo. Vsekakor obstajajo literarni liki, ki so »last« vsakega otroštva, torej naj bi se otrok srečal z njihovimi zgodbami, sodobna literatura pa upoveduje teme, ki so otroku v našem času blizu.
KAKOVOSTNE ILUSTRACIJE
Likovno kakovostna ilustracija uporablja likovni jezik kot osnovno izrazno sredstvo likovne umetnosti s spoznavanjem zakonitosti likovne teorije, likovne abecede in sintakse. Črte, barve, oblike in njihovi odnosi, svetlo temno, teksture in njihova razmerja so urejeni in uravnoteženi. Kompozicije, likovni ritmi, ravnovesja, sorazmerja in kontrasti morajo delovati skladno, celostno. Barve so ubrane, barvni skladi pa morajo temeljiti na kontrastih ali harmoniji. Dobra ilustracija je likovno prečiščena, kar pomeni, da ne vsebuje nepotrebnih likovnih elementov. Risba je jasna in razpoznavna, ne pa nujno tudi enostavna (Zupančič, 2012, str. 9-10).
Likovni kriteriji
Dobra ilustracija Slaba ilustracija
jasna, likovno urejeno prenasičeno,
likovno neurejeno poudarjeno likovno bistvo,
odsotnost nepotrebnega
likovni klišeji, šablone, stereotipi, prisotno nebistveno anatomsko pravilna risba,
upoštevani prostorski ključi, enovito upodobljen prostor
anatomsko zgrešena risba, neupoštevanje ali nekompatibilnost prostorskih ključev, nelogično upodobljen prostor prisotna individualna nota ilustratorja neosebna upodobitev Tabela 2: Likovni kriterij za določanje kakovosti ilustracije po Tomažu Zupančiču (2012, str. 14)
»Kakovostna ilustracija ima izpopolnjen kriterij anatomske ustreznosti likov, zakonitosti upodabljanja prostora, razpoloženja besedila, ustreznosti izbire likovnih tehnik, materialov in izraznih načinov ter ilustratorjevega osebnega sloga« (Zupančič, 2012; cit. po Haramija in Batič, 2013, str. 40).
20
KAKOVOSTNO OBLIKOVANJE SLIKANICE
Kropp (2000) opozarja tudi na kvaliteto vezave in materiala knjige. Za prva leta otrokovega življenja so primerne kartonske knjige ali knjige iz blaga, saj prenesejo bolj grobo ravnanje.
Ko pa knjigo izbiramo kasneje, smo pozorni na samo vezavo knjige. Ta naj bo najprej šivana in šele na to lepljena, saj šivane knjige zdržijo večkratno branje, medtem ko samo lepljene kmalu razpadejo.
PRIROČNIK ZA BRANJE KAKOVOSTNIH MLADINSKIH KNJIG
Za pomoč pri svetovanju, kaj je primerno branje za otroke v predšolskem obdobju, lahko starši prosijo knjižničarje v splošnih knjižnicah in vzgojiteljice v vrtcih. Za novosti pa se lahko uporablja tudi Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki ga vsako leto pripravi Pionirska knjižnica.
Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig je lahko pomemben vodnik po kakovostni izbiri leposlovnih in informativnih knjig za otroke. Vsako leto ga pripravlja Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, katere poslanstvo je spodbuditi branje in opozoriti na kvaliteto in ne kvaliteto mladinskih knjig (Mestna knjižnica Ljubljana).
Priročnik pregledno in sistematično predstavlja produkcijo mladinskih knjig obravnavanega leta. Pregledno, z vidika ustaljenih poljudnih in strokovnih razdelitev (abeceda, postavitvene skupine, starostne stopnje, strokovne skupine) in sistematično, z vidika predstavitvenih skupin od najpreprostejših igralnih oblik, preko pripovedi do estetsko izbrušenih in miselno izostrenih besedil (prav tam).
Bogastvo knjig pomeni kvaliteto namena, izpeljave in sporočila ter kulturni obseg, ki ga prinaša jezik – tako besedišča kot ilustracije. Najkvalitetnejše knjige so anotirane, najboljše med najboljšimi pa so označene z znakom zlata hruška (prav tam).
Priročnik sledi starostnim in razvojnim stopnjam mladih bralcev od pred bralnega obdobja, ki je bistveno za spodbujanje branja in bralnega užitka, preko vseh treh
21
triletij devetletne osnovne šole do prehoda k »mladim odraslim bralcem«. Priročnik prav tako sledi bralnim interesom mladih bralcev in šolskemu programu. S svojo zasnovo in izpeljavo podpira cilje slovenske nacionalne strategije razvijanja bralne kulture (prav tam).
NAGRADE ZA KAKOVOSTNE SLIKANICE
4.5.1 Slovenske nagrade
1. Zlata hruška je znak kakovosti otroških in mladinskih knjig. Po mnenju uredniškega odbora, ki vsako leto pripravlja Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, se tiste knjige, ki po vsebini in izvedbi izstopajo, uvrstijo med odlične izdaje leta in pridobijo pravico do priznanja Zlata hruška Vsako leto podelijo tri priznanja Zlata hruška za preteklo leto. Od leta 2010 jih podeljujeta Pionirska – center za mladinsko književnost pri Mestni knjižnici Ljubljana in Slovenska sekcija IBBY. Naslova za leposlovje in poučno knjigo izbere uredniški odbor Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig, za prevedeno knjigo pa omenjeni odbor in Slovenska sekcija. Podelitev Zlatih hrušk je tako ena od priložnosti, da se v javnosti promovira kakovostne knjige, da javnost izve, da je mladinska književnost del umetnosti in kulture naroda in da ima mladinsko leposlovje tudi socialno, psihološko, etično in kulturološko poslanstvo. Na večjo prepoznavnost knjig, nagrajenih in označenih z Zlato Hruško, pa so od novembra 2010 še dodatno opozorile nalepke Zlata hruška na platnicah knjig. Projekt označevanja knjig z nalepkami Zlata hruška se je razširil v knjižnice po celotni Sloveniji (Mestna knjižnica Ljubljana).
2. Nagrado Desetnica podeljuje Društvo slovenskih pisateljev od leta 2004. Izbirajo izključno med člani Društva slovenskih pisateljev, ki pišejo v slovenskem jeziku, za obdobje zadnjih let. Namen te nagrade je, da se otroška in mladinska literatura širše uveljavita in priznata v stanovski organizaciji, literarno-kritiški stroki in javnosti (prav tam).
3. Nagrada Kristine Brenkove je nagrada za spodbujanje kreativnosti in kakovostne produkcije izvirnih slikanic slovenskih avtorjev, ki spodbujajo otrokovo ustvarjalnost in razvoj jezika. Prvič je bila podeljena leta 2004. Od takrat jo vsako leto 2. aprila
22
podeli Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije (prav tam).
4. Levstikova nagrada je ena najstarejših nagrad. Založba Mladinska knjiga jo podeljuje že od leta 1949. Nagrajuje dosežke na področju otroške in mladinske književnosti avtorjev, ki ustvarjajo pri tej založbi. Podeljuje se Levstikovo nagrado za življenjsko delo, ki jo prejmeta pisec literature za otroke in mladino ter ilustrator.
Ostale nagrade so še: Levstikova nagrada za izvirno ilustracijo, Levstikova nagrada za izvirno leposlovno delo in Levstikova nagrada za stvarno literaturo (prav tam).
5. Modra ptica je najvišja denarna nagrada, ki jo od leta 2012 podeljuje založniška skupina Mladinska knjiga za posamezno književno delo. Avtorji jo lahko prejmejo za posamezni književni naslov v Sloveniji in znaša 12.000 evrov bruto. Vsakoletna nagrada je leta 2015 postala bienalna (prav tam).
6. Moja najljubša knjiga je pri nas edina literarna nagrada, ki jo avtorju knjige podeljujejo mladi bralci. V akciji Moja najljubša knjiga, ki jo pripravijo slovenske splošne in šolske knjižnice, mladi bralci izbirajo svojo najljubšo slovensko knjigo domačega avtorja in najljubšo v slovenščino prevedeno knjigo. Akcija poteka od leta 1998, ob podpori Slovenske sekcije IBBY pa jo vodi Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo mestne knjižnice Ljubljana (prav tam).
7. Nagrada Hinka Smrekarja se od leta 1993 podeljuje na področju ilustracije.
Podeljuje jo Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov v okviru slovenskega bienala ilustracije ob robu slovenskega knjižnega sejma (prav tam).
8. Podjetje Večer od leta 1997 podeljuje nagrado Večernica za najboljše izvirno leposlovno delo, ki je izšlo v preteklem letu (prav tam).
4.5.2 Tuje nagrade
1. Andersenovo nagrado imenujemo tudi mala Nobelova nagrada. Bienalno jo podeljuje Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) za trajni prispevek k
23
svetovni literaturi. Od leta 1956 jo podeljujejo avtorjem in ilustratorjem. Zlato medaljo dobitniki nagrade prejmejo iz rok danske kraljice (Mestna knjižnica Ljubljana).
2. Carnegiejeva medalja (Carnegie Medal) je nagrada za najboljše knjige za otroke in mladino. Delo mora biti napisano v angleščini in izdano v Veliki Britaniji. Skupina, ki ocenjuje knjige, je sestavljena iz trinajstih mladinskih knjižničarjev. Zmagovalec prejme zlato medaljo ter knjige v vrednosti 500 L, ki jih nato podari izbrani splošni ali šolski knjižnici (prav tam).
3. Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) ima svojo IBBY častno listo, na kateri je bienalen izbor najboljših, nedavno izdanih knjig. Z uvrstitvijo nanjo se počasti delo pisateljev, ilustratorjev in prevajalcev iz držav članic združenja IBBY (prav tam).
4. V čast švedski pisateljici tamkajšnja vlada od leta 2002 podeljuje nagrado Astrid Lindgren. Prejmejo jo pisatelji, ilustratorji in promotorji branja, ki izkazujejo duha te slavne pisateljice. Namen nagrade je spodbuditi otroke in mlade za branje, kot tudi promoviranje otroških pravic in kulture na globalni ravni (prav tam).
5. Leta 2004 so prvič podelili knjižno nagrado The Story Prize. Ta nagrajuje zbirke kratkih zgodb, ki so pisane v angleškem jeziku in izdane v ZDA (prav tam).
24
II. EMPIRIČNI DEL
5 OPREDELITEV PROBLEMA
Tilka Jamnik v delovnem gradivu za seminar Predšolska bralna značka navaja, da branje ugodno vpliva na otrokov vsestranski razvoj. Pravi, da spodbuja njegov jezikovni in intelektualni razvoj. Spodbuja razvoj domišljije in bogati otrokovo čustveno življenje. Otrok si bogati besedni zaklad in širi obzorje na različnih področjih znanja. Navaja tudi, da je družinsko branje »zibelka branja«, ki odločilno vpliva na kasnejše otrokovo učenje branja in uspešno učenje. Vpliva tudi na razvoj otrokove bralne pismenosti, literarne dojemljivosti in celo na njegovo bralno kulturo v odraslem obdobju.
Zato je zelo pomembno, da smo pri izbiri slikanic pozorni na njihovo kakovost.
Projekt Prijateljujemo s slikanico oziroma predšolska bralna značka, s katerim spodbujamo družinsko branje, je že vrsto let prisoten v vseh oddelkih našega vrtca. Po svojih izkušnjah v vrtcu opažam, da vedno manj staršev bere svojim otrokom, še manj njihovih otrok pa je vključenih v knjižnico v predšolskem obdobju. Nemalokrat sem naletela na odpor s strani staršev, še večkrat pa sem se srečala z izbiro nekakovostnih slikanic. Ravno pogostost nekakovostnih slikanic pri predšolski bralni znački, me je napeljala na misel, da raziščem, v čem je razlog za tako izbiro staršev.
6 CILJI DIPLOMSKE NALOGE
Cilj diplomske naloge je ugotoviti, zakaj starši v okviru predšolske bralne značke pogosto segajo po nekakovostnih slikanicah.
Z anketnim vprašalnikom sem ugotavljala:
kako pomembno je staršem branje za otrokov razvoj,
ali starši poznajo lastnosti kakovostne slikanice,
ali starši poznajo knjižno oznako zlata hruška, ki označuje kakovost slikanice.
25
7 HIPOTEZE
1. HIPOTEZA: Starši z višjo stopnjo izobrazbe menijo, da je branje zelo pomembno za otrokov razvoj.
2. HIPOTEZA: Večina staršev ne pozna lastnosti kakovostne slikanice.
3. HIPOTEZA: Večina staršev ne pozna knjižne oznake zlata hruška, ki označuje kakovost slikanice.
8 VZOREC
Raziskavo sem opravila v Vrtcu Škofja Loka, Baragovem vrtcu v Stražišču in Vrtcu Zala v Gorenji vasi. Vzorec je vseboval 120 vprašalnikov za starše štiriletnih otrok.
9 RAZISKOVALNA METODA
Uporabila sem deskriptivno (opisno) raziskovalno metodo. Podatke sem zbrala s pomočjo anketnega vprašalnika za starše štiriletnih otrok. Anketiranje je bilo anonimno in je bilo izvedeno v mesecu juniju 2016. V navedenih vrtcih so vzgojiteljice vprašalnike razdelile staršem, vračali pa so jih v označene zaprte škatle, ki so bile postavljene na hodnikih vrtcev.
Anketni vprašalnik je vseboval 11 vprašanj, od tega 9 vprašanj zaprtega tipa in 2 vprašanji odprtega tipa. Po končanem štetju vseh odgovorov sem podatke razvrstila v tabele. Zaradi nazornejše analize sem pri nekaterih vprašanjih naredila grafe.
26
10 REZULTATI ANKETNIH VPRAŠALNIKOV IN INTERPRETACIJA REZULTATOV
Starše sem zaradi nazornejše interpretacije razdelila v dve skupini, ki se nanašata na stopnjo izobrazbe:
a) 1. skupina – starši z nižjo stopnjo izobrazbe (dokončana osnovna, poklicna šola) b) 2. skupina – starši z višjo stopnjo izobrazbe (dokončana srednja, višja, visoka šola,
univerzitetni program, magisterij, doktorat).
Stopnja izobrazbe Število anketirancev Struktura %
Osnovna šola 5 4,2
Poklicna šola 14 11,7
Srednja šola 35 29,2
Višja šola 19 15,8
Visoka šola 26 21,7
Univerzitetni program 12 10,0
Magisterij 8 6,6
doktorat 1 0.8
skupaj 120 100
Tabela 3: Stopnja izobrazne anketirancev
V vzorcu je bilo zajetih največ staršev s končano srednjo šolo (29,2 %), sledijo starši z visoko šolo (21,7 %), višjo šolo (15,8 %), poklicno šolo (11,7 %), univerzitetnim programom (10,0
%), magisterijem (6,6 %), osnovno šolo (4,2 %) in doktoratom (0,8 %).
Od tega je 16 % staršev z nižjo in 84 % staršev z višjo stopnjo izobrazbe.
27
Najprej me je zanimalo, če so anketirancem v njihovem otroštvu starši brali slikanice.
Izobrazba
Možni odgovori
Osnovna šola Poklicna šola Srednja šola Višja šola Visoka šola Univerzitetni program Magisterij Doktorat Skupaj Skupaj %
Da 3 9 21 12 22 10 5 0 82 68,3
Ne 2 5 14 7 4 2 3 1 38 31,7
Število odgovorov 5 14 35 19 26 12 8 1 120
Struktura % 4,2 11,7 29,2 15,8 21,7 10,0 6,6 0,8 100 Tabela 4: Branje pravljic v otroštvu
Grafikon 1: Branje pravljic v otroštvu
Večjemu delu anketirancev z višjo stopnjo izobrazbe so starši v otroštvu brali pravljice;
posebej izstopajo anketiranci z visokošolsko izobrazbo. Manj je anketirancev z nižjo stopnjo izobrazbe, ki so jim starši brali pravljice.
3
9
21
12
22
10
5
0 2
5
14
7
4
2 3
1 0
5 10 15 20 25
Da Ne
28
Želela sem tudi izvedeti , kako pomembno se jim zdi branje slikanic za otrokov vsestranski razvoj.
Izobrazba
ocena
Osnovna šola Poklicna šola Srednja šola Višja šola Visoka šola Univerzitetni program Magisterij Doktorat Skupaj Skupaj %
1 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0,8
2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,0
3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,0
4 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0,8
5 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0,8
6 1 1 0 0 0 1 0 0 3 2,5
7 0 1 3 3 2 1 0 0 10 8,3
8 0 3 3 0 4 2 4 0 16 13,3
9 1 0 4 0 4 3 1 0 13 10,8
10 3 8 25 15 16 5 2 1 75 62,5
Število odgovorov 5 14 35 19 26 12 8 1 120
Struktura % 4,2 11,7 29,2 15,8 21,7 10,0 6,6 0,8 100 Tabela 5: Pomembnost branja slikanic otroku
Grafikon 2: Pomembnost branja slikanic
3
8
25
15
16
5
2
0 1 5 10 15 20 25 30 35 40
Ocena 10 Ocena 9 Ocena 8 Ocena 7 Ocena 6 Ocena 5 Ocena 4 Ocena 3 Ocena 2 Ocena 1
29
Starši z nižjo stopnjo izobrazbe dajejo manjši pomen branju slikanic otroku kot starši z višjo stopnjo izobrazbe. Večina staršev z višjo stopnjo izobrazbe so opredelili pomen branja slikanic otroku kot zelo pomembno (z oceno 10); izstopajo starši s končano višjo šolo.
V nadaljevanju me je zanimalo mnenje staršev o vplivu branja slikanic otroku. Želela sem preveriti, ali starši vedo, zakaj je branje slikanic v predšolskem obdobju pomembno.
Spraševala sem jih, na razvoj česa pri otroku vpliva branje slikanic.
Opredelitev staršev glede vpliva branja slikanic otroku v predšolskem obdobju Navedli so naslednje odgovore (nekateri starši so podali več odgovorov):
- poslušanje in gledanje slikanic vpliva na otrokov razvoj govora (25,0 % staršev);
- na razvoj mišljenja, na (kognitivni razvoj) (16,7 % staršev);
- vpliva na razvoj domišljije (15,0 % staršev);
- otrok si razvija besedni zaklad (14,2% staršev);
- branje slikanic otroku vpliva na njegovo splošno razgledanost (13,3 % staršev);
- vpliva na otrokov čustveni razvoj (11,7 % staršev);
- na aktivno poslušanje, zbranost, pozornost (6,7 % staršev);
- otroci se hitreje naučijo brati (pismenost) (6,7 % staršev);
- na socialni razvoj (6,7 % staršev);
- na razvoj možganov (5,0 % staršev);
- ustvari se povezava med staršem in otrokom, se zbližaš z otrokom (2,5 % staršev);
- vpliva na otrokov boljši spomin, pomnjenje (2,5 % staršev);
- otrok se nauči ravnati s knjigami, (1,7 % staršev);
- branje slikanic vpliva na celostni razvoj otroka (1,7 % staršev);
- ne vem (23,3 % staršev).
Največ (25,0 % staršev) je bilo mnenja, da poslušanje in gledanje slikanic ugodno vpliva na otrokov razvoj govora; v veliki meri menijo tudi, da ugodno vpliva na otrokov kognitivni razvoj (16,7 % staršev); nato sledijo mnenja, da si otrok razvija domišljijo (15,0 % staršev);
da si otrok bogati besedni zaklad (14,2 % staršev); da ugodno vpliva na otrokovo splošno razgledanost (13,3 % staršev) ter da vpliva na otrokov čustveni razvoj (11,7 % staršev). V manjši meri menijo, da branje slikanic otroku vpliva na povečano zbranost in pozornost otroka, (6,7 % staršev); da se otroci hitreje naučijo brati (6,7 % staršev) ter da ugodno vpliva na otrokov socialni razvoj (6,7 % staršev). Le nekaj jih meni, da branje slikanic otroku vpliva
30
na otrokov razvoj možganov (5,0 % staršev); da se med otrokom in staršem vzpostavi čustvena vez (2,5 %staršev); da si otrok izboljša spomin (2,5 % staršev); da se nauči rokovati s knjigo (1,7 % staršev) in da branje slikanic vpliva na celosten razvoj otroka (1,7 % staršev).
Slaba četrtina staršev na vprašanje ni znala odgovoriti (23,3 % staršev).
Zanimalo me je tudi, koliko otrok anketiranih staršev sodeluje pri predšolski bralni znački.
Možni odgovori Število odgovorov Struktura (%)
Da 91 75,8
Ne 29 24,2
Tabela 6: Sodelovanje otrok pri predšolski bralni znački
Pri predšolski bralni znački sodeluje večina otrok anketiranih staršev. Ne sodeluje le slaba četrtina staršev z otrokom.
Spraševala sem tudi, kako pogosto berejo slikanice svojim otrokom, oz. kako pogosto si vzamejo čas.
Izobrazba
Možni odgovori
Osnovna šola Poklicna šola Srednja šola Višja šola Visoka šola Univerzitetni program Magisterij Doktorat Skupaj Skupaj %
Redko 2 4 3 3 2 1 1 0 16 13,3
Občasno (1-2x mesečno) 0 3 5 4 3 3 1 0 19 15,8
Pogosto (1-2x tedensko) 2 4 16 4 11 4 2 1 44 36,7
Zelo pogosto (skoraj vsak dan)
1 3 11 8 10 4 4 0 41 34,2
Število odgovorov 5 14 35 19 26 12 8 1 120
Struktura % 4,2 11,7 29,2 15,8 21,7 10,0 6,6 0,8 100 Tabela 7: Čas staršev pri branju slikanic
31 Grafikon 3: Čas staršev pri branju slikanic
Najmanj časa za branje slikanic namenijo otroku starši z nižjo stopnjo izobrazbe; otrokom redko berejo pravljice, od enkrat do dvakrat na mesec oziroma do dvakrat na teden. Med tem ko je branje slikanic otroku pri starših z višjo stopnjo izobrazbe vsakodnevna dejavnost;
svojemu otroku berejo skoraj vsak dan.
Želela sem izvedeti tudi, ali so njihovi otroci vpisani v knjižnico in kako pogosto zahajajo v knjižnico skupaj z otrokom.
Izobrazba
Možni odgovori
Osnovna šola Poklicna šola Srednja šola Višja šola Visoka šola Univerzitetni program Magisterij Doktorat Skupaj Skupaj %
Da 1 9 29 14 22 10 8 1 94 78,3
Ne 4 5 6 5 4 2 0 0 26 21,7
Skupaj 5 14 35 19 26 12 8 1 120
Struktura % 4,2 11,7 29,2 15,8 21,7 10,0 6,6 0,8 100 Tabela 8: Vpis otrok v knjižnico
2
4
3 3
2
1 1
0 0
3
5
4
3 3
1
0 2
4
16
4
11
4
2
1 1
3
11
8
10
4 4
0 0
2 4 6 8 10 12 14 16 18
Osnovna šola Poklicna šola Srednja šola Visoka šola Višja šola Univerzitetni program
Magisterij Doktorat Redko Občasno Pogosto Zelo pogosto
32 Grafikon 4: Vpis otrok v knjižnico
V knjižnico je vpisanih tri četrtine otrok anketiranih staršev; za vpis otroka v knjižnico se do sedaj ni odločila le četrtina staršev. Opazna je razlika med vpisom otrok glede na izobrazbo staršev. Starši z višjo stopnjo izobrazbe bolj pogosto vpisujejo otroke v knjižnico kot starši z nižjo izobrazbo.
Izobrazba
Možni odgovori
Osnovna šola Poklicna šola Srednja šola Višja šola Visoka šola Univerzitetni program Magisterij Doktorat Skupaj Skupaj %
Pogosto (1-2x mesečno) 0 6 18 6 10 6 5 0 51 54,3
Občasno (5-6x letno) 1 2 9 6 5 2 2 0 27 28,7
Redko (2-3x letno) 0 1 2 2 7 2 1 1 16 17,0
Nikoli 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Skupaj 1 9 29 14 22 10 8 1 94
Struktura % 1,1 9,6 30,9 14,9 23,4 10,6 8,5 1,1 100 Tabela 9: Obisk knjižnice
1
9
29
14
22
10
8
1
4 5 6 5 4
2
0 0
0 5 10 15 20 25 30 35
Da Ne
33 Grafikon 5: Obisk knjižnice
Pri obiskih knjižnice je razvidno, da starši z nižjo stopnjo izobrazbe manjkrat obiščejo knjižnico skupaj s svojim otrokom; izstopajo starši z osnovno šolo, ki v knjižnico ne hodijo pogosto. Pri starših z višjo stopnjo izobrazbe je razvidno, da večkrat obiščejo knjižnico;
najbolj pripravljeni so starši s srednjo šolo, ki knjižnico obiščejo enkrat na štirinajst dni.
Zanimalo me je tudi, na podlagi česa starši izbirajo slikanice, ki jih berejo svojim otrokom in če poznajo knjižno oznako zlata hruška, ki označuje kakovostno slikanico.
Možni odgovori Število odgovorov Struktura %
Priporočajo mi jih drugi starši, prijatelji. 16 10,1
Priporoči mi jih knjižničar. 32 20,3
Vzamem tiste, ki mi doma prve padejo pod roko. 7 4,4
Po všečnosti (po videzu, ilustracijah). 19 12,0
Po vsebini. 44 27,9
Otrok jih izbere sam. 40 25,3
Skupaj 158
Tabela 10: Kriterij izbire slikanice
0
6
18
6
10
6
5
0
1 2
9
6
5
2 2
0
0 1 2 2
7
2 1 1
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20
Osnovna šola Poklicna šola Srednja šola Višja šola Visoka šola Univerzitetni program
Magisterij Doktorat
Pogosto Občasno Redko
34 Grafikon 6: Kriterij izbire slikanice
Največ staršev izbere slikanico po njeni vsebini (27,9 %); četrtina staršev (25,3 %) prepusti izbiro otroku; sledijo jim starši (20,3 %), ki izberejo slikanice na podlagi priporočil
knjižničarjev v knjižnici; po všečnosti (videzu slikanice in njenih ilustracijah) izbere slikanico 12 % staršev; nekaterim staršem so pomembna tudi priporočila drugih staršev ali prijateljev, takih je 10,1 %; le nekaj staršev (4,4 %) vzame v roke tiste slikanice, ki jim doma prve padejo pod roko.
Izobrazba
Možni odgovori
Osnovna šola Poklicna šola Srednja šola Višja šola Visoka šola Univerzitetni program Magisterij Doktorat Skupaj Skupaj %
Da 0 2 5 8 10 2 3 0 30 25,0
Ne 5 9 23 8 10 5 2 1 63 52,0
Mislim, da sem že slišal/a zanjo
0 3 7 3 6 5 3 0 27 22,5
Skupaj 5 14 35 19 26 12 8 1 120
Struktura % 4,2 11,7 29,2 15,8 21,7 10,0 6,6 0,8 100 Tabela 11: Poznavanje knjižne oznake zlata hruška
10,10%
20,30%
4,40%
12,00%
27,90%
25,30%
Priporočajo mi jih drugi starši, prijatelji.
Priporoči mi jih knjižničar/ka
Vzamem tiste, ki mi doma prve padejo pod roko.
Po všečnosti (po izgledu, ilustracijah).
Po vsebini.
Otrok jih izbere sam.
35
Grafikon 7: Poznavanje knjižne oznake zlata hruška
Več kot polovica vseh staršev je odgovorila, da ne poznajo knjižne oznake zlata hruška, ki označuje kakovostno slikanico. Četrtina staršev oznako pozna, nekaj manj pa jih misli, da so zanjo že slišali, vendar niso povsem prepričani. Opazne so razlike med poznavanjem knjižne oznake staršev z nižjo in višjo stopnjo izobrazbe. Večji del staršev z višjo stopnjo izobrazbe pozna knjižno oznako zlata hruška, ali pa so zanjo že slišali, med tem ko starši z nižjo stopnjo izobrazbe priznavajo, da oznake ne poznajo.
Na koncu vprašalnika me je zanimalo tudi, ali starši znajo opredeliti kakovostno slikanico.
Navedli so naslednje odgovore (nekateri starši so podali več odgovorov):
- vsebovati mora pozitivno sporočilo (15,0 % staršev);
- primerna mora biti starosti otroka (10,8 % staršev);
- vsebovati mora lepe slike, ilustracije, fotografije (10 % staršev);
- imeti mora kakovostne ilustracije (9,2 % staršev);
- vsebina mora biti dobra, kakovostna (5,8 % staršev);
- vsebina naj bo zanimiva, da pritegne otroka (5,8 % staršev);
- naj bo poučna (5,8 % staršev);
- slikanice morajo imeti malo besedila (5,0 % staršev);
0
2
5
8
10
2 3
0 5
9
23
8
10
5
2 1
0
3
7
3
6 5
3
0 0
5 10 15 20 25
Osnovna šola Poklicna šola Sredja šola Višja šola Visoka šola Univerzitetni program
Magisterij Doktorat
Da Ne Mislim,da sem že slišal/a zanjo
36
- slike morajo biti zanimive, da pritegnejo otroka (4,2 % staršev);
- taka, ki je všeč otroku (4,2 % staršev);
- besedilo mora biti dobro, bogato, razumljivo otroku (3,3 % staršev);
- slikanica mora vsebovati veliko slik (2,5 % staršev);
- slike in besedilo v slikanici se morajo skladati (1,7 % staršev);
- slikanice, ki izstopajo po vsebini in izvedbi (0,8 % staršev);
- slikanice označene z zlato hruško (0,8 % staršev);
- ne vem (45,8 % staršev).
Slaba polovica (45,8 %) staršev na vprašanje ni znala odgovoriti. Ostali pa so mnenja, da mora kakovostna slikanica vsebovati pozitivno sporočilo (15,0 % staršev); sledijo mnenja, da je to slikanica, ki je primerna otrokovi starosti (10,8 % staršev); da kakovostna slikanica vsebuje lepe slike, ilustracije, fotografije (10 % staršev); da ima kakovostne ilustracije (9,2 % staršev). Nekaj manj jih meni, da slikanica vsebuje dobro, kakovostno vsebino (5,8 % staršev); da mora biti vsebina zanimiva, da pritegne otroka (5,8 % staršev); da je kakovostna slikanica poučna (5,8 % staršev); da vsebuje malo besedila (5,0 % staršev); taka, ki je všeč otroku (4,2 % staršev). Nekaj jih meni, da je besedilo v kakovostni slikanici dobro, bogato, razumljivo otroku (3,3 % staršev); da vsebuje veliko slik (2,5 % staršev); da se slike in besedilo v kakovostni slikanici skladajo (1,7 % staršev); da so to slikanice, ki izstopajo po vsebini in izvedbi (0,8 % staršev); ter da so to slikanice označene z zlato hruško (0,8 % staršev);
37
11 REZULTATI RAZISKAVE PO HIPOTEZAH
HIPOTEZA 1: Starši z višjo stopnjo izobrazbe menijo, da je branje zelo pomembno za otrokov razvoj.
Predvidevala sem, da izobrazba staršev vpliva na to, kako pomembno je staršem branje slikanic za otrokov razvoj. Ugotovila sem, da prihaja do razlik med starši z nižjo stopnjo izobrazbe in starši z višjo stopnjo izobrazbe. Večini anketirancev z višjo stopnjo izobrazbe so v otroštvu brali slikanice; tudi sami namenijo več pozornosti branju slikanic otroku; svojim otrokom pogosteje berejo, v knjižnico se vračajo pogosteje in se zavedajo, da je branje v predšolskem obdobju odločilno za nadaljnji otrokov razvoj. Dobljeni rezultati potrjujejo mojo hipotezo.
HIPOTEZA 2: Večina staršev ne pozna lastnosti kakovostne slikanice.
Predvidevala sem, da večina staršev ne pozna lastnosti kakovostne slikanice. Na podlagi vprašanja odprtega tipa sem ugotovila, da dobra polovica staršev pravilno opredeli kakovostno slikanico, le malo manj kot polovica pa jih na to vprašanje ni znala odgovoriti.
Čeprav gre še vedno za zelo velik odstotek (45,8 %), dobljeni rezultati zavračajo mojo hipotezo.
HIPOTEZA 3: Večina staršev ne pozna knjižne oznake zlata hruška, ki označuje kakovost slikanice.
Predvidevala sem, da več kot polovica staršev ne pozna knjižne oznake zlata hruška, ki označuje kakovostno slikanico. Ugotovila sem, da več kot polovica staršev res ne pozna knjižne oznake zlata hruška, ki označuje kakovostno slikanico. Četrtina staršev oznako pozna, nekaj manj staršev pa misli, da so zanjo že slišali, vendar niso povsem prepričani. Dobljeni rezultati potrjujejo mojo hipotezo.
