Zelene države ni brezzelenega turizmaZelene države ni brezzelenega turizma

(1)

junij 2017119/120

28 OKOLJE

Zeleni forum se v dosedanjih petih letih ni nikoli izneveril poslanstvu, ki smo ga namenili Akademiji Zelena Slovenija – povezovati gospodarstvo, stroko, politiko in civilno iniciativo za zeleno rast in trajnostni razvoj Slovenije; odkrivati osnove za novo razvojno paradigmo Slovenije in predstavljati dobro prakso. Osmišljati vrednost povezovanja na vseh ravneh, ko gre za zeleno sedanjost in prihodnost Slovenije.

takole so si sledili zeleni forumi: 1.

zF: trajnostni razvoj je pot k zeleni Sloveniji;

2. zF: slovenija kot ekoregija v eU?

– razvoj z manj izgubami materialov in energije;

3. zF: Gospodarstvo, okoljski davki in zelena razvojna reforma;

4. zF: trajnostna mobilnost kot steber zelene rasti Slovenije.

in 5. zeleni forum? zelene države ni brez zelenega turizma. Ali tudi obrnjeno. Zelenega turizma ni brez zelene države. moram poudariti:

zbrali smo se od Akademije Zelene slovenije, sto, mGrt, kabineta Vlade rs, Gzs in stroke do Ministrstva za okolje in prostor in kmetijskega ministrstva. predvsem pa nadvse dragoceno. praksa je zgovorna. Slovenija postaja destinacija trajnostnega razvoja.

Začetek je kot darežljivo vabilo.

Vsebinska izhodišča:

• Kakšne priložnosti lahko nudi zeleni turizem podjetjem s komplementarnimi dejavnostmi?

• Kdo bo soustvarjal podobo in ponudbo Slovenije kot zelene trajnostne destinacije, da bo priliv iz turizma dosegel leta 2021 okrog 4 milijarde evrov?

• Kaj mora storiti turistično gospodarstvo in kaj drugi partnerji, da bo Slovenija zelena destinacija za petzvezdična doživetja?

• Kako povečati učinkovitost, inovativnost in povezovalno vlogo regionalnih destinacij- skih organizacij?

• Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021 potrebuje partnerstva na državni in regionalni ravni

• Kakšno ponudbo in kakšno storitev lahko pričakuje turist v Sloveniji, izbrani butični zeleni destinaciji?

5.

Zelene države ni brez zelenega turizma

Organizatorji:

Pokrovitelji: Pokrovitelja

pogostitve:

Logarska dolina, foto: Jošt Gantar

(2)

junij 2017 119/120

OKOLJE 29

v času digitalizacije trženja mo- ramo vedeti, koga nagovarjamo

mag. nataša hočevar, slovenska turistična organizacija (sto)

S

lovenija je zelena, aktivna, zdrava destinacija. To smo zapisali v preteklo strategijo in to smo štiri leta intenzivno komunicirali.

Zadali smo si naslednje usmeritve: Slovenija je zelena, kar nam potrjujejo številna dejstva o deležu zaščitene narave, o gozdnatosti Slovenije, o kakovosti pitnih voda. Vendar to ni dovolj za uspeh, za promocijo na tujih trgih.

Pomembno je, da Slovenija ukrepa zeleno. To

delamo preko zelene sheme turizma. Zeleno usmeritev tudi intenzivno promoviramo, kajti še vedno imamo težave na tujih trgih s pre- poznavnostjo in z želenim repozicioniranjem.

Rezultati ankete o tujih turistih iz leta 2015 potrjujejo, da je motiv za izbiro destinacije neokrnjena narava, trajnost, kar je na drugi strani tudi razlog zadovoljstva. V preteklem letu smo na STO izvedli enega največjih raz- iskovalnih projektov v zgodovini. Opredelili smo naše ciljne skupine, t. i. persone. Gre za

klasifikacijo na podlagi življenjskega sloga. Tipičen predstavnik naših turistov si želi

v sloveniji z novo strategijo turizma štiri makrodestinacije

eva štravs podlogar, mgrt

K

o govorimo o strategiji slovenskega turizma, je pomembno poudariti, da je turizem za slovensko državo in njene prebivalce velik potencial. Predstavlja 13 % BDP in skoraj 40

% izvoza storitev. Ni pretirano ambiciozna predstava, da je ravno slovenski turizem prvi stopil na pot zelene in trajnostne Slovenije, pri čemer ima pomembno vlogo tudi STO. Z največjimi izzivi se soočamo pri tem, kako mladim in drugim turizem predstaviti tako, da ga bodo prepoznali kot priložnost. Slovenija kot zelena, aktivna, zdrava destinacija je cilj že od leta 2011. Konec lanskega leta in letos smo za ta prizadevanja prejeli številna priznanja, kar kaže na to, da smo dobri in do neke mere celo vodilni na področju zelenega turizma destinacij. Na MGRT smo v zadnjem obdobju veliko investirali v zaščitena območja. Nacionalni in krajinski parki so bogata naravna in kulturna dediščina in izjemno pomemben soustvarjalec slovenskega turizma. Slovenija oziroma STO je na ITB Berlin prejela tudi priznanje za vodenje projekta zelene sheme. Na ministrstvu smo odgovorni tudi za spodbujanje trajnostnega razvoja v smislu podelitve trajnostnih znakov in sofinanciranja njihove pridobitve. V zadnjih letih smo ta finančna sredstva podvojili.

S

kupaj z več izvajalci pripravljamo strategijo rasti slovenskega turizma, kjer smo

si zadali cilj, da bo Slovenija zelena, aktivna, zdrava destinacija za petzvezdična dožive- tja. Želimo, da je Slovenija butična, globalno prepoznavna destinacija tudi za zahtevnega obiskovalca, ki si želi raznolike izkušnje ter notranji mir in osebno zadovoljstvo. Pri tem je pomemben element varnosti, ki je v dana- šnjem svetu aktualna tema. V Sloveniji je še vedno priložnost za dodatne kapacitete, vendar kapacitete z občutkom za trajnostni turizem.

V strategiji smo definirali šest politik in 34

ukrepov za čim hitrejši doseg ciljev. Odločili smo se za novo organiziranost makrodesti- nacij, ki so sedaj štiri. To so Alpska Slovenija, Termalno panonska Slovenija, Ljubljana z osrednjo Slovenijo in Mediteran s Krasom. Na ministrstvu bomo morali narediti veliko na zmanjšanju administracijskih ovir. Potrebne so naložbe, največji izziv so trenutno kadri.

Potrebna so tudi finančna sredstva, vendar se

marsikaj začne predvsem pri spoštovanju po- klicev in pri spoštovanju drug drugega, zato da se bodo mladi in manj mladi odločali za poklic v turizmu.

P

omemben del strategije so naravni viri.

Velik poudarek v tej finančni perspektivi pa je dan malim in srednje velikim podjetjem.

V strategiji je ambiciozni načrt, da v nadalje- vanju izdelamo nacionalni načrt zelenega, trajnostnega turizma. Na ministrstvu smo že izdelali popis degradiranih območij, ki bi jih lahko spremenili v nove potenciale tudi za turizem. Potrebno je narediti tudi valorizacijo naravnih in kulturnih virov ter seznanitev z njimi, da bomo lahko bolj uspešni pri svojem delu. Pomembno se je povezovati in Slovenijo predstavljati kot lahko dostopno, pri čemer moramo odstraniti meje v glavah, kot so občinske, regijske in nacionalne.

foto: Boštjan Čadej

V sloveniji je še vedno priložnost za dodatne kapacitete, vendar kapacitete z občutkom za trajnostni turizem.

(3)

junij 2017119/120

30 OKOLJE

partnerstvo za zeleno

gospodarstvo dober začetek

tadej slapnik, vlada rs

V

lada RS je leta 2015 je sprejela okvirni program prehoda na zeleno gospodarstvo.

Pri tem je sodelovalo sedem področnih ministrstev. Medresorska delovna skupina na ravni državnih sekretarjev je pripravila tudi prvi akcijski plan za leto 2015-2016. Po enem letu delovanja je medresorska skupina ugotovila, da še imamo izzive na ravni ministrstev po bolj kakovostnem sodelovanju resorjev. Zato je bilo predlagano predsedniku vlade, da se vključi tudi kabinet predsednika vlade, ki bi pomagal medresorsko pospešiti izvajanje načrta. Takrat so se naše aktivnosti usmerile v to, da gremo iz okvira samih ministrstev in se odpremo navzven. Tudi namen operativnega programa je bil, da se vzpostavi partnerstvo vseh potreb- nih deležnikov, kot so država, gospodarstvo, nevladne organizacije, raziskovalne inštitucije idr. Zato smo oktobra lani na Brdu pri Kranju vzpostavili partnerstvo za zeleno gospodarstvo, kamor se lahko vključijo vsi. Članstvo se

doseže že samo s potrditvijo interesa na spletni strani vlada.si/zeleno, kjer se nahaja prijavni obrazec. Že več kot 2.000 partnerjev sodeluje v partnerstvu za zeleno gospodarstvo.

N

a ravni EU smo sprejeli paket prehoda v kro- žno gospodarstvo, kjer smo se v Sloveniji z aktivnostmi osredotočili na poslovne krožne modele. Osnovni razlog, poleg splošne želje po pozitivnih učinkih na okolje, je, da smo v zadnjih 100 letih intenzivnega gospodarskega razvoja tako pospešili potrošnjo in je število prebivalcev na našem planetu tako naraslo, da je potrošnja večja od naravnih danosti našega

planeta. Če želimo uravnotežen razvoj, brez resnih usmeritev v krožne poslovne modele ne bomo zmogli. Lani novembra je v sklopu prvega meseca krožnega gospodarstva vlada na posebni seji opredelila zavezo, da je prehod na krožno gospodarstvo strateška prioriteta države. Zelo pomembno je, da pri tem procesu sodelujemo vsi deležniki. V prelomnih letih, letošnjem in prihodnjem, smo bili prepoznani tudi na globalni ravni s strani svetovnega ekonomskega foruma, kjer so nas poleg Finske in Nizozemske oddiha v naravi, lepih razgledov, lahkih ak-

tivnosti v naravi, če je le mogoče, izbere nastanitev z okoljskim znakom, načeloma raje izbere naravo kot mesto. V času digitalnega trženja, kjer je tako zelo pomemben vsebinski digitalni marketing, moramo natančno vedeti, komu tržimo, in mu ponuditi relevantne, prave vsebine. Pomembno je tudi, da dobimo tiste goste, ki si jih mi želimo.

Z

elena shema je srce slovenskega prizadevanja na področju trajnostnega turizma.

Zagovarjamo dejstvo, da je trajnostna usmeritev edina prava razvojna priložnost Slovenije.

Zelena shema je na eni strani orodje, ki zdru- žuje vsa trajnostna prizadevanja, na drugi strani pa omogoča destinacijam, da ovrednotijo, kako daleč so s trajnostnimi prizadevanji in kako izboljšati to področje. Kako smo prišli do odločitve za zeleno pozicioniranje? V letu 2008 smo imeli na tehtnici, ali damo poudarek trajnostnemu razvoju ali kulturi. Tehtnica se je takrat nagibala v prid kulturi, vendar smo v zadnji fazi ugotovili, da je izhodišče, ki Sloveniji predstavlja konkurenčno prednost, predvsem, če gledamo tuje trge in prekomorske trge, absolutno trajnostni razvoj. Leta 2011 je bila izjemnega pomena deklaracija na nacionalni ravni, ki smo jo podpisali vsi deležniki v turizmu. V letu 2015 smo imeli pilotno fazo Zelene sheme slovenskega turizma. V letu 2016

smo doživeli pomembne dogodke, kot so Global Green Destinations Day, nastal je Konzorcij Slovenia Green, imeli pa smo tudi presojo trajnostne Slovenije kot destinacije.

U

pravitelj, nosilec zelene sheme je STO, akreditirani partner je tovarna trajnostnega turizma GoodPlace in globalni partner Green Destinations. Pet značilnosti zelene sheme so celostni pristop in razvojna narav- nanost, nacionalni karakter, mednarodna primerjava, globalni kriteriji in je tudi orodje za pozicioniranje in promocijo. Zeleno shemo ves čas prilagajamo, spreminjamo. Pri shemi smo združili globalne kriterije in lokalni karakter.

Shema pokriva dve ravni, to so destinacije in ponudniki. Destinacije morajo izpolnjevati preko 100 kriterijev, na podlagi česar dobijo oceno. Ponudniki pa se odločijo za enega od 6 znakov, ki jih shema priznava, takoj za tem pa lahko pridobijo znak Slovenia Green. Za parke, ki bodo v kratkem vključeni v shemo, je podobno, enako za agencije. Zelena shema pokriva vse stebre trajnosti. Posebej bi pou- darila destinacijski menedžment. Potrebno je

namreč strateško načrtovanje, kako z destinacijo upravljati. Pomembni so tudi ekonomski učinki od turizma. V zeleni shemi je trenutno 22 destinacij, 11 nastanitev in v kratkem tudi trije parki.

Z

a lažjo vključitev v zeleno shemo organiziramo številne delavnice v sodelovanju z akre- ditiranim partnerjem. Cilj je, da nosilci znaka ponotranjijo trajnostno usmeritev. Izdajamo priročnike, tudi za razvoj zelenih produktov.

Nujno je namreč, da imamo v destinaciji, ki pridobi znak, inovativne, trajnostne produkte.

V januarju 2018 načrtujemo nov poziv za destinacije, poziv za nastanitve je odprt celotno leto. Prva prejemnica znaka Slovenia Green, to je zlatega, je Ljubljana. Druga destinacija z zla- tim znakom Slovenia Green pa je Podčetrtek.

V tem letu bomo največ pozornosti posvetili nadgradnji projekta, in sicer da v zeleno shemo vključimo tudi kategorijo parkov.

Z

elenega turizma ni brez zelene države in apeliramo na vse sektorje, da čim bolj intenzivno skupaj delamo v tej smeri. Oddana je bila tudi pobuda za ciljni raziskovalni projekt.

Potrebujemo namreč oceno nosilnih sposob- nosti posameznih destinacij in usmerjanje turističnih tokov. Prav tako pa je pomembno, da preverjamo zadovoljstvo lokalnega prebival- stva s turizmom. Naš cilj ostaja 100 % zelena Slovenija.

pomembno je, da dobimo tiste goste, ki si jih mi želimo.

Če želimo uravnotežen razvoj, brez resnih usmeritev v krožne poslovne modele ne bomo zmogli.

5.

(4)

junij 2017 119/120

OKOLJE 31

ni močnih zelenih produktov, zato je nizka dodana vrednost

goran novković, gZs

R

es je, da zelene države ni brez zelenega turizma, vendar tudi zelenega turizma ni brez zelene države. Zeleni turizem je izjemno pomemben kamenček, ampak je še vedno majhen kamenček. Še marsikaj je potrebno narediti, da bomo imeli zeleno državo. V prihodnosti ne samo, da se bo število prebivalcev bistveno povečalo, skrbi tudi stanje na področju materialov. Od vseh 60 kovin je stopnja recikliranja več kot 50 % pri 18 kovinah, pri 34 kovinah je manj kot 1 %. Ravno teh je izjemno veliko v elektronskih napravah, mobilnih aparatih itn.

Zato je velikega pomena vizija EU – odpadek mora postati zanesljiv vir surovin. Cilj je nič zavreči, ampak z vsem ravnati tako, da postane nova surovina.

V

elik izziv je tudi digitalizacija. Največji tr- govec na svetu nima trgovin (Alibaba), naj- večja taksi družba nima avtomobilov (Uber), največji ponudnik ležišč nima sob (Airbnb), največji ponudnik filmov nima kinodvorane (Netflix) idr. Zelo je pomembno, da se povsod, ne samo pri turizmu, obnašamo po poslovnih modelih krožnega gospodarstva, kar pomeni kroženje snovi in energije, vključuje industrij- sko simbiozo in upcycling, podaljšanje življenj- ske dobe izdelkov, souporabo in izmenjavo,

trženje storitev namesto proizvodov. Na mnogih področjih, ne samo na področju zelenega turizma, obstajajo zelo dobri primeri, kot so npr. odpadno steklo kot surovina pri proizvodnji izolacijskih izdelkov, ribiške mreže kot vir surovin za Econyl® idr. Pri slednjem so imeli na začetku težave v Sloveniji pridobiti dovoljenje, da so lahko uvažali ribiške mreže, ker so uradniki to videli kot odpadni material, ki ga ne bi uvažali v Slovenijo. Marsikaj od tega je lahko v povezavi tudi z zelenim turizmom, vendar na to pogosto ne pomislimo. Želimo opozoriti na takšne možnosti medsebojnega sodelovanja in povezovanja.

N

a področju certifikatov imamo EMAS, okoljsko marjetico, zeleno javno naročanje.

Pri EMAS-u obstaja tudi sektorski referenčni dokument za turizem. Na področju turizma v Sloveniji ni nihče vključen v shemo EMAS. Za okoljsko marjetico, ki je znak za produkte, je

skupaj 16 pridobiteljev znaka, od tega osem s področja turizma. Vseh je premalo. Mislim, da smo še v začetni fazi, ko govorimo o tem, kako spodbujati zeleni turizem. Ni vse zelena narava, naravno okolje, bistvo je, kakšen produkt imamo na koncu. Eden od razlogov, zakaj Slovenija nima višje dodane vrednosti v turizmu in višjih plač v turizmu, je, ker nimamo močnih zelenih produktov, ko gre za zeleni turizem in povezave turizma z drugimi vejami.

Tega nam manjka. Ključno je povezovanje med turizmom in ostalim zelenim gospodarstvom in tudi simbioza med zelenim gospodarstvom in tistim delom, ki morda še ni čisto zeleno gospodarstvo. Ključno sporočilo je, da delamo zeleno Slovenijo z zelenim turizmom in tudi z zelenim gospodarstvom.

Ni vse zelena narava, naravno okolje, bistvo je, kakšen produkt imamo na koncu.

povabili k vzpostavitvi evropskega stičišča za prehod na krožno gospodarstvo. Letos poteka vzpostavljanje t. i. huba za krožno gospodarstvo.

P

ri procesu krožnega gospodarstva moramo tehtati med gospodarskim razvojem, vplivi na okolje in družbenimi vplivi. Letos bomo pripravili 10-letni program, ki smo ga poi- menovali Zemljevid krožnega gospodarstva, v katerem bomo opredelili ključne akterje v Sloveniji na prehodu v zeleno gospodarstvo, ključne cilje, nastavili bomo kazalnike in projekte, s katerimi bomo na različnih področjih prihajali do zastavljenih ciljev. Osnutek bo v septembru tudi javno predstavljen. V sklopu regionalnih posvetov ga bomo predstavili tudi širši javnosti. Za leto 2018 pričakujemo, da bomo z vzpostavitvijo evropskega huba za krožno gospodarstvo, ki bo imenovan in bo začel delovati z zasedanjem svetovnega ekonomskega foruma v Davosu, prišli v družbo najbolj razvitih držav, ki pelje proces usmeritve

h krožnemu gospodarstvu. Knjižnica pod krošnjami. Foto: Mankica Kranjec

(5)

junij 2017119/120

32 OKOLJE

sobo v hotelu lahko čistijo vsake tri dni, menijo zeleni turisti

dr. emil juvan, turistica

N

aše raziskave šestletnega mednarodnega dela na področju turizma so pokazale, da potencial, ki smo ga primarno iskali na podro- čju zelenega turizma, ne funkcionira. Najprej se moramo vprašati, kaj zeleni turizem sploh pomeni. Ena skupina turistov vidi zgodbo zelenega turizma kot turizma v naravi. Druga skupina ljudi, načeloma zelo majhen segment turistov, pa zeleni turizem vidi kjer koli, ne samo v naravi. Osnovni cilj takšnega turizma je čim nižji okoljski vpliv. Potencial prvega je neizmeren. Narava je vedno najpomembnejši

motiv, ko izbiramo turistično destinacijo. Pri tem se pojavi izziv, povezan s konkurenčnostjo.

Države, kot so Italija, Češka, Švica, imajo naravo kot primarni dejavnik v svojih trženjskih strategijah. Ali lahko konkuriramo tem drža- vam? Potencial je, saj je trg z naravo izjemno velik. Izziv je, kako naravo, ki jo danes tržimo, s povečevanjem prihoda turistov ohranjati zeleno za prihodnje rodove.

P

otencial drugega, ekološkega ali okolju prijaznega turizma je velik. Delimo ga lahko na dve obliki. Ena je, da turisti iščejo zgodbe, doživetja, ki imajo kljub temu, da gre za velike

za novi produkt moramo najti nove goste in se repozicionirati

dr. sonja sibila Lebe, ekonomsko-poslovna fakulteta maribor

P

odatki kažejo, da se je v 14 dneh število prebivalcev na Zemlji povečalo za neto 3 milijone. Neto prirast v eni minuti je torej 160 ljudi. Iz obnovljivih virov prihaja približno če- trtina energije, ki jo v svetu dnevno porabimo.

Nafte nam ostaja za približno 46 let. V tretjini leta smo izgubili dva milijona hektarjev goz- dov, slabe tri milijone zemlje zaradi erozije, v ozračje izpustili 15 milijard CO2 emisij, slabih 5 milijonov hektarjev zemlje je bilo spremenjene v puščavo, skoraj štiri milijone strupenih kemikalij je bilo izpuščenih v ozračje. Približno tri četrtine milijard ljudi strada, na drugi strani pa imamo veliko ljudi s prekomerno telesno težo in z debelostjo. Vsak dan umre približno 30 tisoč ljudi zaradi lakote. Rohit Talwar, indijski futurolog, je ob odprtju ITB 2017 povedal, da bodo otroci, ki se danes rojevajo, dočakali 120 let in da se bodo ljudje preživeli, bodo morali delati do 100. leta. Ti ljudje se bodo morali spoprijeti tudi z umetno inteligenco. Umetna inteligenca je lahko dobra pomočnica, tudi v turizmu. Primer je nizkocenovna restavracija, kjer so natakarji roboti, hotelska veriga z majh- nim robotkom Mariom, ki ob prihodu zabava ljudi idr. Ali to pomeni, da bodo roboti nekoč prevladali? Ali pa moramo najti situacije, kjer

nam bo umetna inteligenca v pomoč? Ne gre si zatiskati oči pred razvojem, vendar stroji še dolgo ne bodo imeli čustev, intuicije. Kako moramo ravnati v prihodnosti? Glede sodelovanja smo kritično povezani s kmetijstvom. Narava in okolje je to, kar tržimo. Povezava pa je tudi z zdravstvom – katere programe uporabljamo, kako lahko ponudimo naše zdravilno okolje.

Pomembna so mednarodna partnerstva, predvsem zato, ker gre za prenos znanja, tehnik, modelov, ki so jih drugje razvili in jih lahko mi uporabimo.

L

eta 2006 je ministrstvo za gospodarstvo naročilo študijo o tem, kaj se dogaja v slovenskih hotelih na področju ekologije. Rezultat je bil porazen. Samo četrtina ljudi, ki vodi slovenske hotele, je vedela, kaj je ekologija. Za večino je ekologija pomenila samo stroške ali marketing. Na ministrstvu za gospodarstvo so se odločili, da bodo izvedli več let trajajoči

program osveščanja. Organizirali so brez- plačne delavnice, upoštevali so ugotovitve iz ankete, ki so med drugim pokazale, da bi se več kot polovica hotelov odločila za okoljski znak, če bi jim država povrnila denar. Od takrat ministrstvo vsako leto objavi razpis za povrnitev stroškov pridobivanja okoljskega znaka.

Z

a novi produkt moramo najti tudi nove goste in se repozicionirati. Včasih se zgodi nepričakovana promocija, kot je primer sreča- nja papeža in Melanie Trump. Naredila sta več za promocijo slovenskega turizma, kot bo letos uspelo STO-ju. Predlagam, da oba prosimo, ali jima smemo podeliti naziv ambasadorja slovenskega turizma.

N

e nazadnje moramo imeti dolgoročne strategije, ki preživijo vlade in ustvarjati nove priložnosti za medsebojno sodelovanje.

Ministrstvo vsako leto objavi razpis za povrnitev stroškov pridobivanja okoljskega znaka.

hotele, zabaviščne parke, nižji okoljski vpliv kot sicer. Druga oblika je, da turiste prepri- čamo, ko načrtujejo počitnice, naj izbirajo

5.

(6)

junij 2017 119/120

OKOLJE 33

pomembno je »kapiranje« za dan slovenske potice v londonu

dr. janez bogataj

V

Sloveniji še nismo vzeli kulinarične ali gastronomske diplomacije, če se izrazim po šolsko. Če bi Slovenija že vstopila v kuli- narično ali gastronomsko diplomacijo, je njen velik delež pomemben tudi za turizem in za zelena prizadevanja. Če bi imeli privzgojeno, kaj bi morali storiti takoj, ko sta papež in gospa Trump uprizorila šov s potico? Če bi znali v Sloveniji hitro reagirati, bi čez deset dni v Londonu na Trafalgar Squaru pripravili veseli dan slovenske potice. Iz Slovenije bi tja poslali samo dva informatorja in enega šoferja, ki bi peljal potice. Eden bi potice rezal, drugi bi bil turistični informator. Tega se nisem jaz spomnil, spomnil pa sem se primera, kako je Tajska reagirala pred nekaj leti. Naredili so tajski dan

na Trafalgar Squaru, nato so naslednjih šest mesecev merili turistične učinke na Tajskem.

Za 80 % se je povečal obisk britanskih turistov na Tajskem …

Z

eleno pomeni veliko več kot zeleno naravno okolje. Zeleno kot pozitivno pomeni najbolj žlahtne povezave med človekom in njegovim naravnim in kulturnim okoljem. V tem odnosu se vse vzajemno dopolnjuje, kjer nihče ne dela škodo drugemu. V samem začetku je bil turizem turistične proizvode, ki imajo že po naravi nižji

vpliv na okolje.

Z

eleni turizem oziroma okolju prijazen turizem praviloma dosega višjo ceno in praviloma znižuje stroške poslovanja. Kar sta dva ključna poslovna potenciala. Pozitivni uči- nek je tudi, da turistične vire ohranjamo na isti ravni, če jih celo ne izboljšujemo.

P

ri okolju prijaznem vedenju turistov gre na eni strani za zavedno vedenje in na drugi strani za nezavedno zeleno vedenje. Pri zavednem turist določeno stvar, transport izbere zato, ker želi imeti manjši okoljski odtis.

Nezavedno pa se dogaja brez predhodne misli na manjši okoljski odtis. Okoli 30 % turistov naključno izbere okolju prijazne destinacije, turistične proizvode. Približno 14 % vpraša- nih izbira turistične proizvode z okoljskimi znaki z namenom, da ohranjajo nizek okoljski vpliv. Približno 9 % ljudi se vključuje v sheme ogljične izravnave, ker želijo, da je okoljski vpliv njihovih počitnic čim nižji. Številke niso velike, zato je to področje velik izziv. Trženje okolju prijaznega turizma zaenkrat ne kaže velikega trženjskega potenciala. Kljub temu je potencial v mednarodni populaciji. 54 % ljudi namreč izraža nezadovoljstvo nad tem, da želijo biti okolju prijazni, vendar tega ne zmorejo – ne najdejo pravega hotela, prevoza, aktivnosti in zato preživijo počitnice na klasi-

čen način. Potencial je, kako tem turistom pomagati. 20 % ljudi bi bilo pripravljenih spremeniti svoj način preživljanja po- čitnic, da bi bili okolju bolj prijazni.

Da bi zmanjšali število počitnic, je odgovorilo 11 % ljudi, približati preživljanje počitnic bliže kraju bivanja 14 %, spremeniti vedenje

na sami destinaciji približno 30

%, način prevoza na destinacijo 14 %, izbirati okolju prijazne tu- ristične ponudnike pa približno 22 % anketiranih.

N

a podlagi pripravljenosti turistov, da spremenijo svoje vedenje, smo se v zadnjih dveh letih z ekipo usmerili v eksperimentalne študije med slovenskimi turističnimi ponudniki. Turisti

želijo spodbudo k okolju prijaznemu ravnanju in ugotavljali smo, kakšne spodbude bi lahko delovale. Lahko jih spodbujamo z informacijo, velik potencial je prostorska ureditev restavra- cije, tudi z atmosfero, prijetno glasbo, vonja-

vami. S tem na nezavedni ravni spreminjamo vedenje turistov v okolju bolj prijazno. Lahko gre tudi za kompenziranje. 40 % turistov se je v enem hotelu s štirimi zvezdicami odločilo za opcijo, da se jim soba ne čisti tri dni. S tem se privarčuje pri stroških, pri porabi vode, ele- ktrike, kemikalij. Rezultati so manj stroškov poslovanja, manj vplivov na okolje, boljši ugled, zadovoljstvo gostov, edinstvena tržna pozicija in tudi kredibilnost.

N

ajprej pa moramo ugotoviti, kakšen je naš ekološki vpliv. V enem slovenskem hotelu se je samo na zajtrkih v 62 dneh nabralo za 1 tono in 300 kilogramov užitnih prehranskih odpadkov. Odgovornost hotela je, da deluje bolj ekološko. Slovenijo lahko v smislu zelenega re- pozicioniramo na trgu tako, da nagovarjamo ponudnike in destinacije ter da to, kar govorimo, tudi živimo.

Zeleni turizem oziroma okolju prijazen turizem praviloma dosega višjo ceno in praviloma znižuje stroške poslovanja.

Kulinarika in gastronomija ponujata Sloveniji in njenemu turizmu možnost razpoznavnosti.

vir: Hotel Park

Zelenica pred Hotelom Park Ljubljana.

izrazito pozitivno zeleno naravnan. Motivi prvih turistov so bili poleg gospodarskih tudi izrazito zeleni. Povezani so bili z drugačnimi načini preživljanja prostega časa. Ekonomsko bogato meščanstvo si je v okviru turizma za- želelo tudi nekaj zelenega na krožnikih. Iskali

(7)

junij 2017

certifikate za nastanitve bi morali prečistiti in poenotiti

tatjana orhini valjavec, mop

O

koljsko označevanje nam lahko veliko pove, a lahko povzroči tudi veliko zmede za pov- praševalca, turista, potrošnika. Okoljski znaki so ekonomski instrument okoljske politike in jih uporabljamo za spodbujanje zelenih izdelkov, ponudnikov. Gre za prostovoljno odločitev. Ni regulacije, razen na področju energetike, ki bi zapovedovala, da mora nekdo pridobiti kakšen znak. Gre za uskladitev z vnaprej določenimi merili in cilji, ki naj bi jih nosilci dosegali.

Določajo jih neodvisne organizacije, spremljajo pa neodvisni preveritelji. Poznamo več sistemov okoljskega označevanja. Gre za sistematizacijo po ISO klasifikaciji, na podlagi katere poznamo tri okoljske znake, in sicer tipa I, II in III. Znaki tipa ena temeljijo na presoji vplivov življenj- skega cikla izdelka na okolje. So zelo zanesljivi znaki, ki povedo, da gre za okoljsko učinkovit kakovosten izdelek. Znaki tipa dva so predvsem informativne okoljske izjave oziroma prostovolj- ne deklaracije, ki si jih nadenejo proizvajalci, uvozniki ali distributerji in svoj proizvod tržijo s tem znakom. Ti znaki niso neodvisno preverjeni

in potrošnik se mora odločiti, ali jim bo verjel ali ne. Znaki tipa tri se uporabljajo predvsem za proizvode v gradbeništvu, so neodvisno preverjeni, merila in okoljska ocena so izdelani s strani certifikacijske agencije. So zaupanja vredni znaki.

P

omembno je, da za odločitev o pridobitvi okoljskega znaka stoji vodstvo. Dobri okoljski znaki naj bi za potrošnika pomenili kakovostne, zanesljive, razumljive informacije in mu pomagali pri dobri izbiri. Pomeni tudi prihranek zaradi manjše rabe energije, daljše uporabe. Okoljskih znakov v turizmu je ogromno, zato potrošniku ni lahko. Obstaja preko 400 okoljskih znakov, na področju turizma več kot 100.

P

ri okoljskih znakih je najpomembnejše, da za njimi stojijo transparentni kriteriji.

Potrošnik, ki kupi izdelek s certifikatom, turist, ki obišče turistično kmetijo z okoljsko marjetico, mora dobiti ponudnika, ki se zaveda svoje od- govornosti in ima strategijo povezano s svojim okoljskim vplivom. Tako tudi načrtuje svoje

dejavnosti. Potrebno je tudi aktivno izobraže- vati zaposlene o politiki podjetja in informirati gosta. Evropska unija ima vzpostavljen lasten znak za okolje, to je okoljska marjetica. V EU poteka kar 50 % svetovnega turizma, kar je velik pritisk na dokaj majhno območje. Okoljski znak pridobitelja zavezuje k nenehnim aktivnostim, nenehnemu izboljševanju in k prenavljanju strategije varstva okolja.

K

akšna je prihodnost označevanja? Potrebno je razmisliti, kako zasnovati sistem, da okoljskih znakov ne bo vedno več, saj to potrošnika zmede in nanj lahko vpliva negativno. Potrebno je najti skupno točko sodelovanja, kar spodbuja shema Slovenia Green. V krožnem gospodarstvu je eno temeljnih načel deljenje in širjenje infor- macij. Potrebno bi bilo prečistiti in poenotiti certifikate in oznake za različne nastanitve, da se iz poslovnega pristopa, kako zmanjšati stroške, preide na okoljsko označevanje kot marketinški pristop. Na področju okoljskega označevanja gre velikokrat za lažno komuniciranje, pri čemer se poudarja ena sama lastnost, ne pove pa se ostalega.

119/120

34 OKOLJE

so alternativnosti v prehrani – hišno, lokalno, sezonsko. To je to, kar danes kot veliko zna- nost dajemo iz predalov in mislimo, da smo odkrili nekaj novega. Na začetku turizma se je dogajalo nekaj, kar nam še danes ne uspeva in si pogosto le želimo. Zeleno kot negativno je lahko povezano ali s posameznikom ali z do- ločenimi dejavnostmi in pojavi. Na področju negativnih zelenih pojavov in dejavnosti je vsebinska paleta zelo velika. Nekaj primerov:

mednarodne motoristične poti po Sloveniji, gorsko kolesarstvo, ki je sicer pozitivno, ima

pa veliko negativnih posledic, kot so razrite poti, kjer gre za agresije na naravno okolje. Tudi razkorak med lokalno in t. i. eko hrano, preti- ravanje z učnimi in drugimi gozdnimi potmi, zanemarjanje nepremične kulturne dediščine in njena nestrokovna vključenost v turizem do te mere, da je nezanimiva za turiste. Zeleno v turizmu Slovenije ali zeleni turizem Slovenije je veliko več kot brezkončno poudarjanje sona- ravnega in trajnostnega.

N

a številnih področjih bomo morali v prihodnje odločno in hitro vstopati. Kulinarika

in gastronomija ponujata Sloveniji in njenemu turizmu možnost razpoznavnosti. Ne potrebujemo kopij globalnih atrakcij. Vedno moramo biti tako dobri, kot da imamo 100 Michelinovih zvezdic. Bolj kot kopiranje je pomembno »kapiranje«, tudi vsega tistega, kar bi moralo biti zeleno. Do prave razpoznavnosti in sprememb ne bomo prišli z zelenim prebarvanjem, ampak z načinom razmišljanja in turističnega delovanja. To moramo dokazati z dejanji, s turistični- mi vsebinami in proizvodi.

Okoljskih znakov v turizmu je ogromno, zato potrošniku ni lahko.

Nekateri od okoljskih znakov na področju turizma.

5.

(8)

junij 2017 119/120

OKOLJE 35

lahko prenočite na seniku, novost je apiturizem …

tadeja kvas majer, mkgp

I

mamo pestro naravno kulturno dedišči- no, zelo dobro in pestro kulinariko, Alpe, Jadransko morje, jezera, Panonsko nižino, zanimivo kmetijsko krajino. Vse to podpiramo tudi s kmetijsko politiko. Spodbujamo trajnostno kmetijstvo, kar pomeni, da spodbujamo prakse, ki varujejo tla, vode, habitate, naravo, podnebje. Spodbujamo diverzifikacijo v kme- tijskem prostoru, mala kmetijska podjetja, da ostajajo ljudje na podeželju in poskrbijo za ob- delanost podeželja. Zeleni turizem spodbujamo skozi program razvoja podeželja. Ena od šestih prednostnih nalog oziroma težišč je, da zeleni turizem poveže lokalno, naravno, kulturno de- diščino z lokalnim, človeškim potencialom in gospodarstvom. Vse to je priložnost, da naravo, kmetijstvo povežemo v zgodbo, ki jo lahko tudi tržimo. 38 % celotne Slovenije je v Naturi 2000.

Za kmetijstvo to pomeni dodatna znanja, da se kmetuje na način, s katerim se ohranja narava, pri tem pa mora kmetijstvo ostajati konku- renčno. 86 % Slovenije predstavlja območje z omejenimi dejavniki, kar kaže na to, da imamo zelo majhno površino, ki je potencialno lahko uporabljena za intenzivno kmetijstvo.

P

ozitivna zgodba je samooskrba z lokalnimi živili. Izpostavljeni smo namreč globalnim tržnim nihanjem in zato je lokalna hrana izjemnega pomena. Moramo poskrbeti za to, da smo samooskrbni na ključnih področjih.

Lokalna hrana zagotavlja delovna mesta, ob- delanost podeželja, ki ga lahko tudi tržimo z zelenim turizmom. Zelo pomembna je ponudba na turističnih kmetijah in hrana, ki jo ponujajo.

K

metijska gospodarstva imajo primarno funkcijo pridelavo hrane. Z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji želimo, da se to poveže

s predelavo hrane oziroma z drugimi ponudba- mi. V lanskem letu smo začeli s shemo Izbrana kakovost Slovenija. Gre za certifikat, ki ga dobijo proizvajalci, predelovalci za proizvode, ki

so pridelani in predelani v Sloveniji. Kmetijska gospodarstva z dopolnilnimi dejavnostmi imajo na Ptuju vsakoletno ocenjevanje izdelkov na Dobrotah slovenskih kmetij. Ocenjujejo se pridelki in živila, ki so pridelani ali predelani na kmetijah po receptih, ki so značilni za kmečke izdelke. Surovine za te izdelke morajo biti pretežno iz lastnih surovin kmetije oziroma iz surovin lokalnega okolja. Na živilih se pojavljajo tudi različni slovenski in evropski znaki, ki pomenijo višjo kakovost. So znaki za ekološko pridelavo, integrirano pridelavo, višjo kakovost, zaščiteno označbo porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost idr. To je lahko možnost za trženje pri zelenem turizmu, saj se lahko ti znaki vključijo na ponudbo v gostiščih, hotelih idr. V Sloveniji je trenutno 23 zaščitenih proizvodov živil in 17 zaščitenih imen vina, 4 imajo označbo porekla in 3 zaščiteno geografsko označbo. Slovenija se uvršča v vrh evropskih držav po zaščitenih proizvodih.

S

programom razvoja podeželja, ki za sede- mletno obdobje razpolaga z več kot milijar- do evrov, posredno in neposredno z različnimi ukrepi spodbujamo tudi zeleni turizem. Gre za razvoj nekmetijskih dejavnosti na podeželju, za

spodbujanje kratkih verig, lokalne hrane, za na- ložbe v predelavo, trženje in razvoj proizvodov in ukrep LEADER.

N

a področju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji smo v letu 2016 izvedli nekaj pri- lagoditev. Določen je delež lastnih surovin, ki jih mora zagotavljati kmetijsko gospodarstvo.

Polovica hrane mora biti iz lastne pridelave, četrtina je lahko od drugih kmetij in četrtina iz proste prodaje. Na vidnem mestu mora biti označeno tudi poreklo surovine. Omogočamo nove oblike nudenja prenočevanja, kot je npr.

na seniku, hiše na drevesih idr. Novost je tudi apiturizem. V letu 2016 je bilo več kot 14 tisoč različnih dopolnilnih dejavnosti na skoraj 4.000 kmetijskih gospodarstvih. Od tega je 877 dejavnosti registriranih kot turizem na kmetiji, ki je gostinska dejavnost, in 445 kot turizem na kmetiji, ki ni gostinska dejavnost. Turistične kmetije, ki imajo dopolnilne dejavnosti, so v povprečju velike dobrih 11 hektarjev kmetijskih površin v uporabi. Od lanskega leta je po spre- membi zakonodaje omogočeno tudi izvajanje varstva starejših v domačem okolju. Zanimivost predstavljajo Ark kmetije, ki redijo avtohtone pasme. S tem skrbijo za gensko pestrost, lahko nudijo tudi turizem, imajo izdelke iz mesa teh živali oziroma izdelke iz mleka.

Slovenija se uvršča v vrh evropskih držav po zaščitenih proizvodih.

foto: Ana Pogačar

(9)

junij 2017119/120

36 OKOLJE

uspešne turistične zgodbe se ne zgodijo čez noč

peter misja, občina podčetrtek

O

bčina Podčetrtek je manjša občina s 3.600 prebivalci. V nekaj letih smo zrasli za 400 prebivalcev in nenehno rastemo. Imamo okoli 400.000 nočitev turistov, preko 40 % tujih gostov ter okoli 2.000 ležišč. V Občini smo v tem času med seboj povezali vse destinacije (Terme Olimja, Podčetrtek, Olimje, športno dvorano, vinski turizem, kolesarjenje, prireditve itd.).

Še več. Smo ena redkih turističnih destinacij, ki je povezala tri občine, tudi Kozje in Bistrico ob Sotli. Odlično sodelujemo tudi z občino Rogaška Slatina. Menim namreč, da je v turizmu sodelovanje izrednega pomena. V turizmu se nič ne zgodi čez noč. Lani smo praznovali 50. obletnico Term Olimja. V Podčetrtku se je zgodba turizma začela z enim duhovnikom, ki je na testiranje odnesel zdravilno vodo iz vrelca. Pri razvoju turizma v občini so ključno

odprli bodo bovško posestvo kot turistično znamenitost

anka Lipušček miklavič, mlekarna planika

M

lekarna Planika je nastala po stečaju Kraš Planike. Z novim poslovanjem smo začeli, ko smo prvič organizirali odkup mleka v Posočju. Odločili smo se, da bomo mleko odkupovali le tam, kjer živimo, in da bo to naša posebnost. Da bi lahko preživeli v hudi konkurenci, smo morali postati drugačni od slovenskih mlekarn. V vsem, kar počnemo,

izhajamo iz svojega okolja. Mlekarna Planika odkupi vse mleko, ki ga pridelajo kmetje. Leta 1995 smo prihajali na prizorišče kot deveta mlekarna v Sloveniji, za katero nihče ni vedel.

V naše izdelke smo vpletli naravo Posočja.

N

aši izdelki so opremljeni z dvema znakoma, ki nas definirata. Prvi je ekološki, ker je vso mleko pridelano lokalno. Da bodo obiskoval- ci lahko v živo videli, kako poteka pridelava mleka pri nas, bomo odprli bovško posestvo kot turistično znamenitost. Drug znak na naših izdelkih je destinacijski znak, saj nas definira tudi Soča, pokrajina, kjer biva-

mo. Številnim obiskovalcem pokrajine smo želeli pokazati, kje živimo in na kakšen način delamo. Zato smo v Mlekarni uredili sirarsko-plan-

šarski muzej, kjer prikažemo, kako delamo in živimo v pla-

ninah, kako delamo in živimo v Mlekarni.

P

rodajamo ekološke produkte iz lokalnega okolja, izdelke skupnih lokalnih zgodb. Prebivalci Posočja imajo Mlekarno za svojo. Tudi upoko- jenci, ki jih povabimo vsako leto na praznovanje novega leta in so delali v Mlekarni, radi povedo, kako lepo je, da se lahko vračajo v Mlekarno. V Mlekarni

v sodelovanju z lokalnimi ponudniki ustvar- jamo lokalne zgodbe. Ena izmed njih je sir z dimljeno soško postrvjo, ki nam jo pripravijo v ribiški družini. Proizvajamo tudi stoletni sir, v spomin na obeležitev stoletnice prve svetovne vojne. V sodelovanju z učenci podružnične šole Breginj smo izdelali sir Panjut, ki je zmagal na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava v Kopru. Vsak september podarimo prvošolčk- om Prvošolčkov sir, ki je izdelan prav zanje.

Za domačine in turiste prirejamo raznorazne dogodke. Ti dogodki, ki jih organiziramo, so povezovalni in nam pomagajo rasti. Mlekarna Planika je v 100 % lasti kmetov.

foto: Boštjan Čadejfoto: Boštjan Čadej

Odločili smo se, da bomo mleko odkupovali le tam, kjer živimo, in da bo to naša posebnost.

vir: Mlekarna Planika

5.

(10)

junij 2017 119/120

OKOLJE 37

vlogo odigrala tudi turistična društva. Letos smo končali z gradnjo Gostišča Lipa, končan je glamping, v Wellness center Termalija smo vložili 11 milijonov eur. Obnova bo končana še letos. Vse kolesarske steze prenavljamo z evropskimi sredstvi. Do sedaj smo v prenovo ali postavitev vložili že 10 milijonov eur. Trenutno

so v gradnji investicije za kolesarske steze v vrednosti pol milijona eur. Predvidevamo, da bomo drugo leto zaokrožili celotno povezanost s kolesarskimi stezami. Na Občini imamo zaposlene 3 in pol osebe, župan je nepoklicen, tudi to je razlog, da smo tako fleksibilni. Poleg prenove je trg v Podčetrtku pridobil še druge razsežnosti, zraven je namreč muzej s kmeč- ko opremo, ki prikazuje življenje v preteklosti in ima preko 4.000 eksponatov. K pridobitvi znaka zlata turistična destinacija je pripo- moglo to, da je Ortenia zgradila apartmaje v naravi z vključeno ekološko posestvijo. Z vsem tem je trg dobil prav posebno ponudbo. Druga posebnost Občine je izletniška vas Olimje, ki ima 250 prebivalcev. V Olimju se je pred leti

nek kmet odločil, da bo namesto krav začel rediti jelene. Ti jeleni so postali turistična znamenitost. V Olimju imamo tudi najstarejšo lekarno v Evropi, deželo pravljic in domišljije itd. Vas je postala preobremenjena s turisti.

Pomembno je, da lokalna skupnost skrbi za dobro infrastrukturo in organiziranost. V Olimju smo z evropskimi sredstvi, to je bil prvi evropski projekt leta 2006, zgradili kolesarsko stezo, ko večina občin sploh še ni vedela, da so evropska sredstva na razpolago. Ob kolesarski cesti smo naredili nasad hrušk, ki dajejo stezi poseben pečat. Letos pa smo na sprehajalni poti med šolo in termami zasadili parkovni gozd.

Posadili smo približno sto dreves, avtohtonih

vrst, s Kozjanskega. Podjetja v Podčetrtku so družinska podjetja, ki vlagajo v razvoj in dobro sodelujejo med seboj. Uvesti želimo tudi vsto- pnico za vlak med Podčetrtkom in Olimjem, ki bo poleg cene vožnje vključevala še vse ponudnike na poti. Ti pa bodo nudili degustacijo in vodene oglede. Če si želimo uspeha, moramo v turizmu stvari nenehno spreminjati, inovirati.

V

Podčetrtku imamo tudi večnamensko športno dvorano, ki smo jo v celoti zgradili z evropskimi sredstvi, cca. 3.500 m². Ta dvo- rana je bistveno spremenila strukturo gostov pri nas. Prej smo bili zdraviliška občina, danes smo športna občina.

mladi so aktivni in inovativni v turističnih društvih

karmen grebenc burger, turistična zveza slovenije - tZs

T

uristična društva so vedno delovala trajnostno, čeprav tega takrat nismo tako imenovali. TZS je ena začetnic čistilnih akcij po Sloveniji. Simbolično se pričnejo na Svetovni dan vode in končajo ob Svetovnem dnevu zemlje. Druga akcija, ki jo izvajamo, je Moja deže- la – lepa in gostoljubna. Tu gre za ocenjevanje mest, krajev po Sloveniji, mladinskih hostlov, tematskih poti in term. Akcija se prične junija z ocenjevanjem in se konča na Svetovni dan turizma, ko podelimo priznanja najlepše ure- jenim mestom in krajem. Kako so lepa naša tu- ristična mesta, med letom ocenjuje komisija, ki opozarja na pomanjkljivosti. V 25-tih letih, od kar vodimo ta projekt, se je Slovenija bistveno

polepšala. Tretji projekt, s katerim mlade ozaveščamo o zelenem turizmu, se imenuje Turizmu pomaga lastna glava. Podamo temo, na katero mladi izdelajo turistično nalogo s turističnim produktom. Izredno smo veseli mladih, ki se vključujejo v turistična društva.

Eden pozitivnih primerov je Mladinski odbor turistične zveze iz Velenja. V Zbiljah je zače- tek turizma pričelo turistično društvo, ki je po sanaciji jezera leta 1996 prevzelo jezero v upravljanje. Medvode so postale zelena vrata v

zeleno prestolnico Slovenije. V Slovenj Gradcu je njihova glavna aktivnost urejanje in vzdrže- vanje pohodniških poti. Naslednji dober primer je Društvo za ohranjanje dediščine Gradež, ki skrbi za ohranjanje čistega podeželja. Na nas je, da mladim zapustimo naravo in okolje takšno, kot je danes.

V olimju smo z evropskimi sredstvi, to je bil prvi evropski projekt leta 2006, zgradili kolesarsko stezo, ko večina občin sploh še ni vedela, da so evropska sredstva na razpolago.

V 25-tih letih, od kar vodimo ta projekt, se je Slovenija bistveno polepšala.

Kolesarski turizem v razmahu. Več kot 35 km kolesarskih stez, ki povezujejo kraje Podčetrtek, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Olimje.

(11)

junij 2017119/120

38 OKOLJE

turizem in narava z roko v roki za ohranjanje biotske raznovrstnosti

marjana hönigsfeld adamič, Lutra

V

tem času smo dobili potrjen projekt LIFE Natura Viva, ki bo v izvajanju naslednjih pet let. Projekt govori o naravi, s katero se mora zeleni turizem nujno povezati. Zeleni turizem ni le pozornost do okolja, menjava brisač enkrat na teden namesto enkrat na dan. Zeleni turizem je povezava z vsebinami iz narave. Če se lahko katera dežela v Evropi, na svetu, pohvali z lepo naravo, je to zagotovo Slovenija. Razlog, da imamo največji delež ozemlja Nature 2000 v Evropi, je v biodiverziteti. Pomembno je, kako biodiverziteto prodajamo, komu jo prodajamo itd., saj je naša narava ekosistemska storitev za turizem. Če ne bomo pozorni, če ne bomo s pomočjo stroke pazili na naravo in jo hkrati

ohranjali, lahko biodiverziteto izgubimo. V naši naravi množični turizem odpade, v poštev pride le butični z lokalno, zelo ciljno ponudbo.

LIFE Natura Viva projekt je podprla turistična zveza Slovenije, Direktorat za turizem, STO in še 60 drugih podpornikov. Strokovnjaki na področju varstva narave bi s turizmom želeli

ustvariti pravo zeleno zgodbo. Pripravljamo več akcij. Po vsej Sloveniji naslavljamo različne ciljne skupine, od turistov do tour operaterjev.

Srčno upam, da bo turizem uslišal ponujeno roko in da bomo skupaj ohranili biodiverziteto Slovenije.

zeleni zaposleni lahko ustvarijo zeleno zgodbo z gosti

urška malovrh, hotel park

T

urizem je dejavnost, ki ima velik vpliv na okolje. V Hotelu Park smo ekipa, ki se tega dejstva zelo dobro zaveda, hkrati pa verjamemo, da lahko vsak posameznik naredi nekaj v tej smeri, da zmanjšamo negativen vpliv.

Če je ekipa zelena, potem lahko zeleno tudi poslujemo. Kaj zeleno sploh pomeni? Pri nas gre za trajnostno poslovanje, za usmeritev in

delovanje. V podjetju nam je mar za okolje, za družbo, za zaposlene, za goste in za sosede.

Eden izmed primerov naše zelene prakse, ki jih bom težko naštela vse, je, da imamo na strehi hotela čebelje panje. Lani smo začeli in v pol leta smo od dveh panjev pridelali 25 kg medu.

Letos smo število panjev povečali na štiri. Na strehi smo zasadili tudi zeliščni vrt. Določeni gostje so deležni teh sadov, vendar je vseeno pridelka še premalo, da bi nasitili vse. Tudi goste vključujemo v te aktivnosti. Gostje dobijo za zajtrk med naših čebel in to je tisto, kar vidimo kot doživetje za 5 zvezdic. Intenzivno promoviramo tudi pitno vodo. Bistvo našega poslovanja je, da goste vključujemo v zelene dejavnosti in jih s tem hkrati ozaveščamo.

Naše upanje je, da bodo gostje, ko gredo domov, prenesli kakšno dobro prakso drugim in naredili nekaj dobrega za naravo. Goste ozaveščamo tudi tako, da jim nastavljamo obvestila, napise ob dvigalu, v sobi. Npr. napis, da naj gredo peš, ker prihranijo toliko in toliko energije, včasih na humoren način, včasih jim malce potrkamo na vest. Še vedno je majhen odstotek gostov, ki to sploh opazi in se želi igrati z nami, vendar se stvari

premikajo. Verjamemo, da če komuniciraš z gosti na kvaliteten način, da so pripravljeni marsikaj narediti. V tem duhu imamo v načrtu kar nekaj inovativnih projektov. Pri vseh akci- jah so ključni naši zaposleni. Če zaposleni ne živimo zelene zgodbe in ne dihamo z njo, potem ni zelenega hotela. Vključevanje, izobraževa- nje, komunikacija in ozaveščanje so pot do tega, da gostje delijo zeleno zgodbo Hotela Park.

Naše upanje je, da bodo gostje, ko gredo domov, prenesli kakšno dobro prakso drugim in naredili nekaj dobrega za naravo.

Če ne bomo pozorni, če ne bomo s pomočjo stroke pazili na naravo in jo hkrati ohranjali, lahko biodiverziteto izgubimo.

5.

vir: Hotel Park

(12)

junij 2017 119/120

OKOLJE 39

financiranje zelenih spodbud utečeno

natalija stošicki, sid banka

S

ID banka je banka v lasti države. Tam, kjer ni interesa komercialnih bank, vstopamo mi v segment tržne vrzeli. Vsebine, ki jih financiramo, so različne podpore konkurenčnosti gospodarstva. Naši pogoji financiranja so ugodnejši.

Imamo štiri glavne segmente, med njimi je ekologija. Podpiramo raziskave, razvoj, inovacije, infrastrukturo in financiranje malih in srednje velikih podjetij. Z zeleno reformo sodelujemo že dalj časa. V strokovni sferi podpiramo pripravo programov na temo krožnega gospodarstva.

SID banka že dalj časa aktivno podpira zeleno reformo. S financiranjem raziskav in razvoja posredno financiramo eko inovacije. Financiramo

tudi srednja in mala podjetja. V okviru regio- nalnega razvoja financiramo projekte občin, kot so energetske prenove javnih stavb v lasti občin, čistilne naprave itd. Računamo na to, da se krediti povrnejo s prihranki po investiciji.

Imamo poseben program za energetske prenove in za učinkovito rabo energije. Vsi produkti so krediti, torej povratna sredstva, ki jih je treba vr- niti. V obdobju 2013 - 2016 smo le s povratnimi sredstvi financirali 138 podjetij in fizičnih oseb, posredno ali neposredno. 172 milijonov evrov smo dali kreditov. Za obnovljive vire energije 100 milijonov evrov, za učinkovito rabo energije 21 milijonov evrov, za ostale naložbe na podro- čju okolja 62 milijonov evrov. Tudi v okviru ko- hezijske politike, ki se bo začela izvajati, je nekaj

sredstev namenjenih energetski učinkovitosti in okoljevarstvenim ukrepom. Slovenija bo kmalu postala neto dajalka in ne prejemnica sredstev iz EU, zato bo prehod iz nepovratnih oblik na finančne inštrumente v bodoče zelo potreben.

preveč vložka za nekaj vloženih kumaric

Zadruga dobrina, dušan ploj

Z

adruga Dobrina ponuja domačo lokalno pridelano hrano obratom javne prehrane, v prvi fazi vrtcem in šolam, potem tudi hotelom, restavracijam itd. Nastali smo leta 2011. Takrat je bila samooskrba z zelenjavo v Sloveniji 38 %. Na policah nismo našli veliko slovenske ekološke hrane, tako da je bila od- ločitev dokaj enostavna. Težje je bilo pridobiti naše pridelovalce, da smo lahko skupaj stopili na trg. Trenutno ponujamo pretežno ekološke izdelke, vendar prodajamo tudi živila iz inte- grirane predelave, ker še nismo dovolj zreli samo za ekološko. Vsi člani v naši Zadrugi so enakovredni, en član šteje en glas. Iz začetnih osmih članov smo sedaj prišli na 88 članov.

Prednost naše Zadruge je v tem, da za dobavo skrbimo mi, saj imamo svoja dostavna vozila.

V

začetku smo oskrbovali javne zavode, kjer smo kmalu dobili realno sliko, da je pomembna le cena. Ključno pri javnih zavodih je, da se s ponudnikom strinjajo kuharji, rav- natelji in organizatorji prehrane. Če tega kon- senza ni, šola ne dela z nami. V mariborskem koncu smo pričeli nagovarjati hotele. Posebej bi želel izpostaviti Vasjo Ilešiča, direktorja Hotela Betnava, ki si je zelo prizadeval, da bi naša Zadruga dobavljala hrano v njihov hotel.

Pri več drugih hotelih smo naleteli na odpor zaradi cene. Pri oskrbovanju javnih zavodov smo uspešni, na štajerskem koncu celo edini.

Ponudba tedenskih zabojčkov nam zagotavlja dodano vrednost, ponujamo jih v Mariboru in Lenartu.

I

zvajamo tudi kmečke pogostitve. Gospodinje nam pripravijo vse jedi, ki jih postrežemo na želeni lokaciji. Bistvo doživetja je v lokalni domači hrani, ko na primer ponudimo do- mačo gibanico, orehovo potico itd. Zadruga ima manjšo trgovino v centru Maribora, kjer ponujamo lokalne izdelke in nimamo tujih proizvodov. V tem času bi lahko prodali ogromno jagod in češenj, a na žalost pri nas tega trenutno ni zaradi pozebe. Imamo zbirno mesto za sadje in zelenjavo, hladilnico. Trenutno število pride- lovalcev raste, obstoječi člani površine poveču- jejo. Naši člani so manjše kmetije s površino 10 arov. Pri odkupu beležimo 40 % rast. Vsako leto se nam pridruži cca. 10 novih članov. S člani

imamo mesečne sestanke, kjer usklajujemo, da so cene pravične itd. Za Zadrugo je težava v tem, da moramo biti konkurenčni na trgu, vendar je marža med prodajno in nabavno ceno zelo nizka. Lansko leto smo dosegli povprečno razliko v ceni 27 %.

T

udi lokalna predelava (sokovi, žganje, marmelade itd.) še ni v polnem zagonu, ker je zakonodaja za dopolnilne dejavnosti neprijazna do predelovalcev. Kmetje se težko odločajo za dopolnilno dejavnost na kmetiji zaradi zahtevnega HACCP sistema in ker je preveč vložka za nekaj vloženih kozarcev kumaric. Razmišljamo, da bi Zadruga uredila skupni predelovalni prostor, kjer bi kmetje pod našo znamko ali vsaka kmetija pod svojo predelovali izdelke.