UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
Poučevanje, poučevanje na razredni stopnji
Katarina Kotar
POSTOPKI UČENJA
IZBRANIH LJUDSKIH PLESOV NA RAZREDNI STOPNJI
Magistrsko delo
LJUBLJANA, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
Poučevanje, poučevanje na razredni stopnji
Katarina Kotar
POSTOPKI UČENJA
IZBRANIH LJUDSKIH PLESOV NA RAZREDNI STOPNJI
PROCEDURES FOR TEACHING SELECTED FOLK DANCES AT PRIMARY LEVEL
Magistrsko delo
Mentorica: izr. prof. dr. Vesna Štemberger
LJUBLJANA, 2021
ZAHVALA
Za vso strokovno pomoč, podporo, ideje in nasvete pri izdelavi magistrskega dela bi se najprej iskreno zahvalila mentorici izr. prof. dr. Vesni Štemberger. Najlepša hvala
za Vaše hitre odgovore in pripravljenost za mentorstvo.
Zahvaljujem se tudi članom Folklorne skupine Vidovo, še posebej plesalkama Luciji Balant in Neji Kristan ter plesalcema Urošu Kastrevcu in Maticu Špelku, ki so si vzeli
veliko časa, da so mi pomagali posneti vse posnetke. Najlepše bi se zahvalila tudi harmonikašu Timu Kastrevcu, ki se je bil pripravljen naučiti nove spremljave ter si je
vzel čas, da nas je spremljal na posnetkih. Zahvala pa gre tudi Tjaši Razboršek, da nas je snemala. Resnično cenim vaš čas, trud in pripravljenost, da ste mi z nasmeškom in dobro voljo pomagali uresničiti vse ideje, čeprav smo morali nekatere
stvari ponavljati neštetokrat. Najlepša hvala tudi ostalim članom skupine in vodji Nataši Hribar za vso pomoč pri izboru ljudskih plesov in literaturi. Hkrati bi se zahvalila prijateljicama Katji Kavšek in Betki Krampelj za pomoč pri angleškem prevodu, pri jezikovnih dilemah, pri uporabi programa SPSS in ostalih računalniških
težavah. Najlepša hvala tudi vsem ostalim prijateljem, ki ste me vedno podpirali in pomagali.
Prav tako se zahvaljujem vsem učiteljem razrednega pouka, ki so si vzeli čas in sodelovali v raziskavi, še posebej sodelavcem in sodelavkami iz OŠ Ferda Vesela, ki
so mi bili vedno pripravljeni pomagati.
Iz srca se zahvaljujem vsem mojim najbližjim, staršem, sestri in bratu za podporo v vseh letih izobraževanja ter za spodbujanje na poti do zaključka študija. Pomagali ste
mi na različne načine, me vodili in mi stali ob strani tako ob vzponih kot tudi ob padcih.
Največja zahvala pa gre mojemu fantu Slavku Dremlju za vso potrpežljivost, razumevanje, spodbudo in pomoč. Hvala, da si mi bil pripravljen pomagati posneti vse posnetke, večkrat ponavljati in še vedno vztrajati po napornih dnevih. Hvala, da si me razumevajoče spremljal tudi ob dnevih obupa, prezaposlenosti in utrujenosti ter
me še vedno ob koncu dneva nasmejal in razbremenil vseh skrbi.
Še enkrat najlepša hvala vsem!
POVZETEK
V učnem načrtu za športno vzgojo so med drugim opredeljeni tudi učni cilji s področja ljudskega plesa, s čimer učence seznanjamo s slovensko kulturno dediščino tudi na praktičen način. Pri poučevanju ljudskega plesa moramo biti pozorni na to, da ga ustrezno prilagodimo starostni stopnji in zmožnostim učencev. Ljudski plesi so v literaturi običajno zapisani v obliki, kot so jih plesali odrasli, zato ga je potrebno poenostaviti in prilagoditi učencem. Učitelji se velikokrat odločajo za poučevanje enostavnejših in bolj znanih. Razlog je pogosto v tem, da nimajo dovolj znanja s tega področja. Če želijo učitelji pridobiti nova znanja na tem področju, se morajo samoiniciativno izobraževati in udeleževati različnih delavnic. V raziskavi smo preverili trenutno poznavanje ljudskih plesov med učitelji ter uporabnost in primernost pripravljenih posnetkov ljudskih plesov. Da bi učiteljem lahko ponudili praktična znanja na tem področju, smo se namreč odločili, da v sklopu magistrskega dela posnamemo enajst ljudskih plesov iz petih različnih pokrajin primernih za razredno stopnjo (2.
vzgojno-izobraževalno obdobje). Posnetki vključujejo plese v folklornih kostumih in postopke učenja, da se lahko učitelji naučijo ples ob gledanju posnetka. Podatke smo pridobili s kvantitativno raziskavo, in sicer s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga posredovali osnovnim šolam. Vzorec je zajemal 51 učiteljev razrednega pouka.
Ugotovili smo, da večina učiteljev zna in poučuje bolj znane plese, kot so zibenšrit, Ob bistrem potočku je mlin oziroma kmečki valček, Abraham 'ma sedem sinov, Bela, bela lilija. Hkrati pa smo ugotovili, da učitelji, ki se še dodatno ukvarjajo s folklorno dejavnostjo, znajo in poučujejo tudi manj znane plese, kot so pokšotiš, požugana, štajeriš. Anketiranci so posnetke označili za uporabne, dovolj nazorne in primerne, večina jih je zapisala, da bodo posnetke uporabili pri svojem nadaljnjem delu. S pripravljenimi posnetki ljudskih plesov želimo učitelje spodbuditi, da bodo poučevali tudi manj znane ljudske plese, ki so lahko zanimivejši, hkrati pa bomo s tem ohranjali in prenašali plesno dediščino učencem.
Ključne besede: ljudski ples, postopki učenja, strokovno usposabljanje, plesno izročilo, kulturna dediščina
ABSTRACT
The curriculum for physical education among other activities also defines the learning objectives in the field of folk dances. In this way, we acquaint students with the Slovenian cultural heritage in a practical way. When teaching folk dances, we must pay attention to adapting it to the age level and abilities of the students. Folk dances are usually written in the form in which they were danced by adults. Therefore, it is necessary to simplify the dance and adapt it to the students. Teachers often choose to teach folk dances, which are better known among others. The most common reason is that they do not have enough knowledge in this area. Teachers who want to acquire new knowledge in this field, should educate themselves and participate in various dance workshops. In the research, we checked the current knowledge of folk dances among teachers and the usefulness and suitability of prepared recordings of folk dances. In order to be able to offer teachers practical knowledge in this field, as part of the master's thesis, we decided to record eleven folk dances from five different regions suitable for primary school level. The recordings include dances in folk costumes and learning procedures so teachers can learn to dance while watching the clip. The data were obtained through a quantitative survey, using a questionnaire provided to primary schools. The sample included 51 classroom teachers. We found that most teachers know and teach more well-known dances, such as zibenšrit, there is a mill by the clear stream, Abraham 'has seven sons, a white, white lily, and so on.
However, we also found that teachers who are additionally engaged in folklore activities also know and teach lesser-known dances, such as pokšotiš, požugana, štajeriš, etc. Respondents described the recordings as useful, sufficiently clear and appropriate, and most of them also wrote that they will use the recordings in their further work. With the prepared recordings of folk dances, we want to encourage teachers to teach lesser-known folk dances, which can be more interesting. At the same time we will preserve and pass on the dance heritage to students.
Key words: folk dance, teaching procedures, professional training, dance tradition, cultural heritage
KAZALO
1. UVOD ... 1
2. PREDMET IN PROBLEM ... 3
2.1. PLES ... 3
2.1.1. LJUDSKI PLES ... 4
2.1.2. POMEN PLESA ZA OTROKE ... 5
2.1.3. PREDSTAVITEV SLOVENSKIH LJUDSKIH PLESOV ... 8
2.1.4. OTROŠKO PLESNO IZROČILO ... 2
2.2. LJUDSKI PLES PRI POUKU ŠPORTA ... 10
2.2.1. LJUDSKI PLES V OSNOVNI ŠOLI ... 10
2.2.2. CILJI PLESNE VZGOJE ZA 2. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE ... 11
2.2.3. NAČRTOVANI LJUDSKI PLESI PO GRADIVIH ZA UČITELJE... 13
2.2.4. PRILAGAJANJE PLESOV ODRASLIH ZA OTROKE ... 14
2.2.5. VZGOJNA NAČELA PRI POUČEVANJU PLESA ... 16
2.3. OPISI IZBRANIH LJUDSKIH PLESOV PRILAGOJENI ZA 2. VZGOJNO- IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE ... 18
2.4. STROKOVNO USPOSABLJANJE UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA .... 58
2.5. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ... 63
3. CILJI RAZISKAVE ... 63
4. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 63
5. METODE DELA ... 64
5.1. VZOREC MERJENCEV ... 64
5.2. POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV ... 65
5.3. POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV ... 66
6. REZULTATI IN INTERPRETACIJA ... 67
6.1. POZNAVANJE LJUDSKIH PLESOV ... 67
6.2. POUČEVANJE LJUDSKIH PLESOV ... 73
6.3. PRIPRAVLJENI POSNETKI POSTOPKOV UČENJA LJUDSKIH PLESOV 83 7. SKLEP ... 90
8. LITERATURA IN VIRI ... 91
9. PRILOGE ... 96
9.1. ANKETNI VPRAŠALNIK ... 96
9.2. POVEZAVE DO POSNETKOV ... 101
KAZALO SLIK
Slika 1: Notni zapis in besedilo pesmi Bela, bela lilija ... 4
Slika 2: Notni zapis in besedilo pesmi Marička sedi na kamenu ... 5
Slika 3: Prikaz gibalne igre koklja in piščanci... 7
Slika 4: Notni zapis in besedilo plesne igre kovtrčki ... 7
Slika 5: Notni zapis in besedilo plesne igre Izidor ovčice pasel ... 8
Slika 6: Skica poteka plesa Izidor ovčice pasel ... 8
Slika 7: Notni zapis in besedilo pesmi Ob bistrem potočku je mlin ... 9
Slika 8: Notni zapis z zapisom plesa zibenšrit ... 10
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Ljudski plesi predvideni v gradivih za učitelje po razredih ... 13Preglednica 2: Opis plesa carska kasa po korakih ... 19
Preglednica 3: Opis plesa seljančica po korakih ... 23
Preglednica 4: Opis plesa rašpla ali konjski ples po korakih ... 27
Preglednica 5: Opis plesa plesački ples ali pobreška polka po korakih ... 30
Preglednica 6: Opis plesa čardaš po korakih ... 34
Preglednica 7: Opis plesa krajcpolka ali ceplpolka po korakih ... 37
Preglednica 8: Opis plesa križana polka ali peta-špica po korakih ... 40
Preglednica 9: Opis plesa sirota ali na klinčku visi kiklca po korakih ... 43
Preglednica 10: Opis plesa štajeriš (figura B, Č in Č1) po korakih ... 46
Preglednica 11: Opis plesa zibenšrit po korakih ... 51
Preglednica 12: Opis plesa vrečo šivat ali žakle šivat po korakih ... 55
Preglednica 13: Statistični podatki razlik v poznavanju ljudskih plesov med učitelji, ki se ukvarjajo s folklorno dejavnostjo, in učitelji, ki se ne ... 71
Preglednica 14: Statistični podatki razlik v poučevanju ljudskih plesov med učitelji, ki se ukvarjajo s folklorno dejavnostjo, in učitelji, ki se ne ... 78
Preglednica 15: Statistični podatki razlik v poučevanju ljudskih plesov med učitelji z različno delovno dobo ... 80
Preglednica 16: Ustreznost zaporedja postopka učenja na posnetkih ... 84
Preglednica 17: Mnenje anketiranih učiteljev o tem, ali bi se lahko po posnetkih učili učenci ... 86
Preglednica 18: Ali bodo anketirani učitelji uporabili posnetke pri svojem delu... 87
KAZALO GRAFIKONOV
Grafikon 1: Razred, v katerem poučujejo anketirani učitelji... 64
Grafikon 2: Ukvarjanje anketiranih učiteljev s folklorno dejavnost... 64
Grafikon 3: Delovna doba anketiranih učiteljev ... 65
Grafikon 4: Ljudski plesi, ki jih anketirani učitelji znajo zaplesati ... 68
Grafikon 5: Primerjava poznavanja ljudskih plesov med učitelji, ki se ukvarjajo s folklorno dejavnostjo, in učitelji, ki se ne ukvarjajo s folklorno dejavnostjo ... 70
Grafikon 6: Oblike ljudskih plesov, ki jih pogosteje poučujejo ... 73
Grafikon 7: Število ljudskih plesov, ki jih poučujejo v enem šolskem letu ... 74
Grafikon 8: Primerjava poučevanja ljudskih plesov med učitelji, ki se ukvarjajo s folklorno dejavnostjo, in učitelji, ki se ne ukvarjajo s folklorno dejavnostjo ... 76
Grafikon 9: Poznavanje ljudskih plesov, ki so predstavljeni na posnetkih ... 83
Grafikon 10: Mnenje anketiranih učiteljev o pripravljenih posnetkih ... 84
Grafikon 11: Mnenje anketirancev o začetnem delu (ples v folklornem kostumu).... 85 Grafikon 12: Mnenje anketirance, kdaj bi pokazali začetni del posnetkov učencem 85
1. UVOD
Gibanje je vir zadovoljstva in sprostitve, zato bi moralo biti vpleteno v celotni učno- vzgojni proces in ne samo v ure športa (Zagorc, 2006). Pri vsaki šolski uri je dobro, da se učenci razgibajo, da čim več gibajo med učenjem, saj si s tem lažje zapomnijo učno snov, ker jo občutijo z različnimi čutili oziroma jo lahko tudi ponazorijo. Po gibalnih aktivnostih pa so sposobni bolj zbrano in zavzeto delati. Gibalna vzgoja pozitivno vpliva na veliko področjih, in sicer na zdravstveno stanje in dobro počutje, na telesno spretnost, na čutnogibalno spretnost, na lastno občutenje, na občutek časa in prostora, izboljšanje splošnih funkcij, socialno in čustveno prilagodljivost, razvoj duševnih funkcij in ustvarjalnost (Zagorc, 2006).
Med gibalne dejavnosti pa sodi tudi ples. Obstaja veliko zvrsti plesov, in sicer balet, hip-hop, salsa, mambo, tango, trebušni plesi, družabni plesi, latinski plesi ... Med zvrsti plesa pa sodi tudi ljudski ples, ki ima poleg gibalnih dejavnosti tudi kulturni pomen.
Ples je del kulturne izobrazbe vsakega posameznika in je kultura posameznega naroda (Janežič, 2007). Z ljudskim plesom se dandanes srečujemo še kar pogosto, gledamo ga lahko na prireditvah, festivalih, koncertih, na proslavah, na televizijskih oddajah ... Ljudski ples ljudje največkrat imenujejo kar 'folklora', ker ga vidijo v izvedbi folklornih skupin. Ljudski ples je naše ljudsko izročilo, ki ga moramo ceniti in ohranjati ter prenašati na naše otroke. Naloga vsakega naroda je, da ohranja in ne pozabi na svoje ljudsko izročilo. Ljudsko izročilo je naše in nam ga ne more nihče vzeti, saj nam predstavlja prepoznavno znamenje in se po njem razlikujemo od ostalih.
Ljudski ples je načrtovan tudi v učnem načrtu za osnovne šole. Med ljudske plese uvrščamo plesno izročilo, značilno za slovensko podeželje do druge svetovne vojne (Fuchs, 2006). Učitelji pridobijo v sklopu študija zelo malo znanja o ljudskih plesih (Knific, 2015). Da bi učiteljem lahko omogočili lažje pridobivanje znanja o ljudskih plesih, ki niso zelo znani (vsaj med učitelji, ki se dodatno ne ukvarjajo s folklorno dejavnostjo), smo se odločili, da pripravimo posnetke postopkov učenja manj znanih ljudskih plesov. S tem učiteljem omogočimo lažji dostop do ljudskih plesov, ki jih še ne poznajo, in jim s tem ponudimo širši nabor plesov, ki jih lahko poučujejo v razredu.
Glede na izbrano temo smo v magistrskem delu opisali značilnosti plesa, natančneje ljudskega plesa, in kakšen pomen ima ples za otroke. Predstavili smo tudi delitev slovenskih ljudskih plesov in opisali otroško ljudsko izročilo. V nadaljevanju smo predstavili, kako je ljudski ples umeščen v osnovno šolo, prikazali učne cilje, ki so povezani z njim, opisali vzgojna načela, raziskali ljudske plese, ki so načrtovani v različnih gradivih za učitelje ter zapisali, kako prilagodimo ljudske plese za učence, čeprav so zapisani v obliki, kot so jih plesali odrasli. Zatem smo opisali izbranih 11 ljudskih plesov, ki smo jih tudi vključili v posnetke ter predstavili postopke učenja, da se po pripravljenih posnetkih lahko učitelji naučijo ljudskih plesov. Ker pa se morajo
učitelji samoiniciativno izobraževati o tem področju, smo dodali poglavje o izobraževanju učiteljev o ljudskih plesih.
Raziskali smo trenutno poznavanje ljudskih plesov učiteljev razrednega pouka in katere ljudske plese poučujejo v razredu. Primerjali smo podatke učiteljev, ki se dodatno ukvarjajo s folklorno dejavnostjo, in tistih, ki se ne, ter med učitelji z različnim številom let delovne dobe. Hkrati pa smo poizvedovali o njihovem mnenju o pripravljenih posnetkih.
2. PREDMET IN PROBLEM
V magistrskem delu se bomo osredotočili predvsem na eno področje gibanja, in sicer na ples, natančneje na ljudski ples. Ko zaslišimo besedo ples, si lahko predstavljamo veliko različnih stvari, kot so otroško skakanje, pozibavanje, vrtenje, razigranost na vaški veselici, zabave v svečanih oblekah, baletno plesalko ali hip-hop plesalce. Naše telo je instrument za ples, saj z držo, gibi in gestami, s premikanjem in z mimiko govorimo, prevajamo ter sporočamo (Zagorc, 2006).
Slovensko ozemlje je majhno, a kljub temu zelo razgibano, saj imamo Alpe in predgorja z obronki, Panonsko nižino in tudi morje. V nadaljevanju bomo predstavili nekaj značilnosti plesa, osredinili se bomo na ljudski ples, predstavili nekaj ljudskih plesov iz različnih pokrajin in raziskali, kakšno je poznavanje in poučevanje ljudskih plesov med učitelji razrednega pouka. Pripravili smo 11 posnetkov ljudskih plesov, ki vključujejo tudi postopke učenja le-teh. Ugotovili bomo tudi, kakšno je mnenje anketiranih učiteljev o pripravljenih posnetkih postopkov učenja ljudskih plesov.
2.1. PLES
Ples lahko uvrščamo tako med šport kot tudi med umetnost, saj združuje fizično aktivnost ob izvedbi plesa in ustvarjalnost avtorja plesne koreografije. Kot pravi Janežič (2007) je ples govorica telesa, ki se izraža skozi ritem glasbe in lahko predstavlja stil človeškega življenja. Z vsakim gibom se v človeški duši ustvarja zadovoljstvo. Med šport ga uvrščamo predvsem zaradi tekmovanj, ki so posledica rednih treningov oziroma vadbe. To pa zato, ker se morajo tako kot za vsak drug šport, tudi plesalci zanj telesno pripraviti, da lahko tekmujejo v različnih plesnih disciplinah (Janežič, 2007).
Ples je že od nekdaj del našega življenja. Že Janez Vajkard Valvasor je ugotovil, da je velik del življenja naših prednikov zavzemal ples (Stres, 2019). V svojih delih z naslovom Slava vojvodine Kranjske (Ramovš, 1992) je opisoval predvsem okoliščine plesa, poleg tega pa je opisoval tudi jezik, nošo, navade in šege Gorenjcev, Dolenjcev, Uskokov, Vipavcev, Kraševcev, Rečanov in Istranov. Naši predniki so bili še bolj povezani s plesom, kot smo sedaj, saj so plesali so ob različnih priložnostih, in sicer ko so žalovali ali se veselili, ko so zaključili z delom ali praznovali različne praznike (Stres, 2019). Dandanes pa največ plešemo ob različnih praznikih oziroma ob posebnih priložnostih, kot so na primer poroke, obletnice, rojstni dnevi in zabave.
Redkokdaj vidimo, da bi danes plesali ob zaključku dela, včasih pa je bilo to zelo pogosto.
V plesu je gib človekovo izrazno sredstvo, saj z njim izraža svoje počutje, doživetje, čustvovanje, misli in odnos do sveta (Kroflič in Gobec, 1995). Čisto vsak posameznik se izraža na drugačen, svoj način, ne glede na izrazno sredstvo, ki ga pri tem uporabi (beseda, barva, zvok, gib, material …). Učenje plesa in vzgoja izražanja spodbujata posameznikovo izvirnost in ustvarjalnost.
2.1.1. LJUDSKI PLES
Ljudski ples sodi v ljudsko kulturno dediščino. Je plesno izročilo, značilno za slovensko podeželje skoraj do druge svetovne vojne (Fuchs, 2006). Je termin, ki označuje plese kmečkega prebivalstva, najobsežnejše družbene skupine ljudi v preteklosti (Simetinger, 2019), to pa zato ker je bilo do nedavne preteklosti večina slovenskega prebivalstva kmečkega stanu, deloma pa je kriva tudi enostranska usmerjenost raziskovalcev plesnega izročila (Ramovš, 1992). Fuchs (2006) navaja, da v plesno dediščino uvrščamo tudi plese trškega in meščanskega prebivalstva. Medtem ko Simetinger (2019) trdi, da ta termin ne obsega vseh plesov, ki so bili v različnih časovnih obdobjih navzoči pri nas. Kot primera takih plesov navaja plesa fokstrot in tango, ki sta bila zelo priljubljena na Slovenskem že v začetku 20. stoletja in so ju plesali tako kmetje in delavci kot drugi člani družbe. Zaradi takih razlikovanj nekateri raziskovalci raje uporabljajo termin plesna kultura, ki pa zajema vse plese (Simetinger, 2019). Sistematično raziskovanje plesnega izročila se je začelo na Slovenskem z ustanovitvijo Folklornega inštituta leta 1934, njegov ustanovitelj France Marolt pa je tudi prvi slovenski etnokoreolog (Fuchs, 2006).
Plesno izročilo niso le plesi z izoblikovanim obrazcem korakov in drugih gibov, ampak tudi najbolj preprosto gibanje, kot so hoja, tek, poskakovanje, če je povezano z obredom in nasploh s šegami ter navadami (Fuchs, 2006). Kot navaja Baš (1980), je z izjemo nekaj plesov brez glasbene spremljave (npr. na trumf, kowtre šivat) in takih, ki jih plešejo samo ob petju (npr. pobelelo pole, metliško kolo, črnomaljsko kolo), poznajo Slovenci le instrumentalne plese, ki jih v Beli krajini deloma spremlja pesem.
Nekdaj je bila v osrednji in severni Sloveniji najbolj razširjena instrumentalna zasedba:
oprekelj, violina in bas. Taki zasedbi so kmalu dodali še razne pihalne instrumente, medtem ko je oprekelj zamenjala harmonika (Baš, 1980). Ritem slovenskih ljudskih plesov je preprost, večinoma dvo- ali tridoben, le rezijanski plesi imajo večinoma petdobnega (Baš, 1980).
Ples je bil vedno pod vplivom različnih dejavnikov. To je bil tudi razlog, da so ljudje med koledarskim letom in v drugih, tudi daljših časovnih obdobjih plesali različno pogosto in ob različnih priložnostih (Simetinger, 2019). Ljudski ples je spremljal človeka ob vseh pomembnih mejnikih njegovega življenja (vstop v svet odraslih, poroka) in v prazničnih dneh, bil je tudi nepogrešljiv na zabavah po končanem skupnem delu (košnji, žetvi, ličkanju koruze, trgatvi, spravljanju stelje). V ljudskem plesu, njegovih oblikah in načinu izvedbe se izražajo duša, značaj in temperament Slovenca, številčne različice plesov pa odkrivajo njegovo ustvarjalnost (Fuchs, 2006).
Kot navaja Simetinger (2019) ni bilo vedno dovoljeno plesati. Država in cerkev sta ples v določenih obdobjih za krajši ali daljši čas prepovedali. Te prepovedi pa so se skozi različna zgodovinska obdobja zelo spreminjale. Država je ples prepovedala predvsem ob smrti ali obletnicah smrti in ob godovih cesarjev. Cerkev pa je imela teh prepovedi veliko več, in sicer ob različnih cerkvenih praznikih in predvsem 2 obdobji
prepovedanega plesa: čas adventa in pusta. V kmečkem okolju pa se ni plesalo še v enem obdobju, in sicer v visokem poletju zaradi velike količine dela.
Podoba plesnega izročila na Slovenskem se je oblikovala večinoma na podlagi povojnega terenskega raziskovanja (Ramovš, 1992). Zato imamo večino zapisanih plesov iz prve polovice 20. stoletja. Plesno izročilo zgodnejših časov je neraziskano, ker so pisni in likovni viri izredno skromni. Večina starejšega izročila se je na Slovenskem izgubila, nadomestili so ga novi plesi, ki so se k nam razširili od drugod, predvsem iz nemško govorečih dežel Srednje Evrope, se prilagodili slovenski gibnosti in tako postali slovenski. Posledično je slovensko plesno izročilo sorazmerno enotno, izjema sta Rezija in Bela krajina.
2.1.2. POMEN PLESA ZA OTROKE
Učenje plesa, tudi ljudskega plesa, ima na otrokov razvoj velik pomen, saj pomembno vpliva na njegov telesni in duševni razvoj.
Ririe in Woodbury (1996, v Zagorc, 2006) pišeta:
- Ples je celovita izkušnja, ki zajema telesno, umsko, čustveno, duhovno in estetsko dimenzijo posameznika, nam pomaga zaznavati, kdo smo in po čem hrepenimo.
- Plešemo lahko v vseh starostnih obdobjih, ne glede na spol ali sposobnosti.
Vsakdo lahko pleše tudi brez posebnega talenta ali izkušenj.
- Ples lahko uporabimo v procesu učenja, ker razvija mišljenje in predstavljanje.
- Ples omogoča otrokom, da raziskujejo ter izrazijo svoje telesne in ustvarjalne potenciale na netekmovalen način.
- Ples omogoča razvoj sposobnosti za koncentracijo in sposobnost za učenje.
- Ples razvija razumevanje in odnos do telesa, ki se lahko razvije v življenjski pogled na telesno pripravljenost in zdravje.
- Ples nas motivira.
S poučevanjem plesa neposredno vplivamo na razvoj plesnosti. »Plesnost ali plesna sposobnost se kaže v sposobnosti ustvarjanja gibov – ritmičnih, prostorskih in dinamičnih sestavin plesa – v gibalnem dojemanju in obnavljanju teh sestavin ter sposobnosti zaznavanja in doživljanja plesa ter izražanja ustvarjanja in sproščanja s plesom« (Kroflič in Gobec, 1989 v Zagorc, 2006). Plesnost pa ni ozka psihomotorična spretnost, ampak kompleksnejša psihomotorična lastnost in sposobnost (Kroflič,1995). Ta se razvija v sklopu celotnega duševnega in telesnega razvoja, in sicer pod vplivom dispozicij, spodbud okolja in posameznikove aktivnosti (Zagorc, 2006). Pri vsakem posamezniku pa se plesnost lahko razvije različno, saj so nekateri lahko bolj gibčni, drugi ritmično spretnejši, nekateri imajo boljšo telesno ali prostorsko orientacijo, spet nekdo drug lahko izstopa z gibalno domišljijo (Zagorc, 2006).
Plesna vzgoja ima velik vpliv na celostni razvoj vadečega (Šušteršič in Zagorc, 2010).
S plesno-gibalnim izražanjem močno vplivamo na telesni, gibalni, umski, čustveni,
duhovni in socialni vidik razvoja posameznika (Šušteršič in Zagorc, 2010). V nadaljevanju bomo predstavili, kako ples vpliva na posamezne vidike.
Telesni vidik
S plesom vplivamo na razvoj in ohranjanje funkcionalnih sposobnosti, močno vplivamo predvsem na srčno-žilni in dihalni sistem ter s tem na razvoj vzdržljivosti (Šušteršič in Zagorc, 2010). Spodbujamo razvoj osnovnih gibalnih sposobnosti, in sicer koordinacije gibanja, gibljivosti (sposobnost gibanja posameznih delov telesa do skrajne meje brez težav), moči, hitrosti, ravnotežje (ohranjanje telesnega položaja pri najmanjšem stiku s podlago) in preciznosti (Šušteršič in Zagorc, 2010, ter Zagorc, 2006). Hkrati pa razvijamo tudi specialne gibalne sposobnosti (Zagorc, Petrović in Miladinova, 2005, v Šušteršič in Zagorc, 2010), in sicer usklajenost para, natančno vodenje gibanja, pravočasnost, ritem, dinamika gibanja, reševanje prostorskih problemov, usklajenost gibanja celotnega telesa.
»Otrok se pri plesnem gibanju začenja zavedati svojega telesa in raznovrstnosti svojega gibanja, časa in prostora ter predvsem različnih možnosti za izrabo svoje energije. Z razvojem motorike se razvija celotna sposobnost nadzorovanja telesa, ki pa je v veliki meri odvisna od obvladovanja gibanja ter pogojuje telesni, emocionalni in mentalni razvoj.« (Zagorc, 2006). Kot navaja tudi Hayes (1964) razvijamo tako mišično koordinacijo in fizično vzdržljivost ter s tem okrepimo splošno telesno in psihično pripravljenost. Z učenjem plesov povečujemo kinestetično zavedanje o tem, kako se telo premika in kako občutimo določen premik telesa. Ko plešemo ob glasbi po določenem ritmu, tudi razvijamo ritmično zavedanje.
Čustveni vidik
Ustvarjalni proces v plesu nas spodbuja, da z gibanjem izražamo svojo notranjost navzven. Izražanje razpoloženja skozi gib je človeku prirojeno in zanj elementarnega pomena (Šušteršič in Zagorc, 2010). Kadar smo veseli se gibamo drugače, kot pa takrat ko smo žalostni ali pa jezni. Svoja čustva pokažemo z različnimi gibanji, kot so poskakovanje, hopsanje, cepetanje, ploskanje ... Ples sprošča telesne in duševne napetosti (Šušteršič in Zagorc, 2010). S tem, ko plešemo oziroma se gibljemo in se prepustimo glasbi, lahko odpotujemo in za trenutek pozabimo na vse skrbi. Ples je lahko pot za osvoboditev otrokovih čustev, za izraz otrokovega notranjega sveta (Zagorc, 2006). Človek z gibanjem sprošča napetost, ki je posledica raznih pritiskov v njem samem in iz okolja (Kroflič, 1995). Zato ima lahko gibanje tudi terapevtsko vrednost. Ob plesu se tudi telesno sprostimo, lahko tudi doživljamo čustveno zadovoljstvo, ko se naučimo določenega plesa.
Intelektualni/umski vidik
Kot pravi Zagorc (2006), se razvoj umskih sposobnosti v veliki meri »odvija« prek gibanja, ki je obogateno s čutnim dojemanjem in človekovo bližino. Značilnosti razvoja otrokovega plesa oziroma gibalnega izražanja kažejo na tesno povezavo z razvojem mišljenja (Toličič, Smilanić-Čolanović, 1968; Horvat, Magajna, 1987, v Kroflič, 1995).
Kot je tudi zapisal Kroflič (1995) lahko sklepamo, da iz tesne povezanosti razvoja
plesnosti z razvojem mišljenja sledi, da ima plesna vzgoja pomembno vlogo v spodbujanju razvoja otrokovega mišljenja in obratno. Hkrati pa z gibalnimi dejavnostmi tudi razvijamo otrokovo razumevanja govora drugih in tudi govorno izražanje (Kroflič, 1995). Otrok sprejema navodila za gibanje, kako izvesti določen gib, ta navodila pa mora tudi razumeti, da potem pokaže z gibanjem, ali je razumel napotke. Hkrati pa se pri določenih plesih tudi govorno izraža, npr. s petjem ob plesih, z uporabo določenih besed se spremeni ples ali način gibanja.
Z učenjem ljudskih plesov okrepimo tudi spoštovanje lastne kulture in tudi kulture drugih narodov (Hayes, 1964). Ohranjanje ljudskega plesa je pomembno že zaradi poustvarjanja kulturne dediščine, ki pomeni zgodovino naroda. S poučevanjem le-teh dajemo možnost otrokom primerjave življenja nekoč in danes, hkrati pa tudi poistovetenje s kulturo naroda, ki jo bogati poustvarjanje nekdanjih plesov, iger ter šeg in navad (Sedevčič, 2009). Z učenjem različnih ljudskih plesov pridobimo tudi intelektualno znanje o določenih ljudskih plesih, o korakih, o ritmični strukturi, gibalnih lastnostih in različnih stilih (Hayes, 1964). Ker se slovenski ljudski plesi razlikujejo tudi po pokrajinah, pridobivamo znanje tudi o različnih pokrajinskih značilnostih, in sicer o narečjih, o načinu oblačenja v določeni pokrajini ter navsezadnje o načinu plesanja.
Pri ljudskem plesu se naučimo določenih korakov, s katerimi lahko v nadaljevanju ustvarjamo na različne načine in s tem razvijamo in pokažemo svojo ustvarjalnost. Z učenjem ljudskih plesov ohranjamo lastno kulturno dediščino in ko te plese prikazujemo še ostalim (lahko tudi drugim narodom), pokažemo, da smo ponosni na svojo preteklost. Ko se naučimo še plesov drugih narodov, pokažemo tudi spoštovanje do njih in do njihove kulture in se seznanimo tudi z njihovimi ljudskimi običaji, glasbo in doživljanjem le-teh plesnih oblik.
Ker pa je otroški ljudski ples večinoma povezan z igro oziroma s plesnimi in rajalnimi igrami, se otroci pri tem tudi razvedrijo in zabavajo. Naučijo se novih iger, ki so preproste, lahko tudi izdelane doma ter iz naravnih materialov. S tem tudi pridobijo znanje, da si lahko igre naredijo tudi sami na enostaven način. Naučijo se iger in upoštevanja pravil. Pri igri se otroci spoznajo, učijo, tekmujejo in preizkušajo svoje sposobnosti (Sedevčič, 2009). Ker pa pogosto ljudske plese povežejo v odrsko postavitev, se otrok lahko nauči tudi javnega nastopanja. Poleg tega, da odplešejo ples, običajno tudi kaj odigrajo, s čimer se učijo tudi dramske igre na malo drugačen način.
Socialni vidik
Običajno se plesne dejavnosti odvijajo v skupini, lahko je to v plesni skupini lahko pa v razredu. Za to množico je značilno tudi medsebojno sodelovanje in na takšen način si učenci pridobivajo socialne izkušnje, ki jih bodo potrebovali za življenje (Šušteršič in Zagorc, 2010). Hkrati občutimo tudi družbeno zadovoljstvo, saj smo član te družbe, delimo občutek enotnosti in užitka pri skupinskem izražanju in pripadnosti. Ker se ples pogosto odvija v paru, s tem razvijamo tudi socialne veščine, lažje razumevanje z
osebami nasprotnega spola in spoznavamo socialni bonton (Hayes, 1964). Skupina ima velik vpliv na posameznika, zato je pomembno, da kot učitelji zagotovimo, da se posameznik v skupino vključi in uveljavi. S plesom vplivamo na zmanjšanje agresivnosti, impulzivnosti, hiperaktivnosti, nasilništva, prosocialnega in antisocialnega vedenja ter pozitivno vplivamo na razvoj empatije, komuniciranja, sposobnosti reševanja konfliktov in razvoj inteligentnosti ter obenem tudi na čut za estetiko (Šušteršič in Zagorc, 2010). Poleg spoznavanja ljudskega izročila, se otroci torej naučijo tudi drugih pomembnih stvari za oblikovanje osebnosti, kot so delo v skupini, prilagajanje, sodelovanje, disciplina, sprejemanje drugačnih mnenj idr.
(Sedevčič, 2009).
V raziskavi Sedevčič (2009) so anketirani starši na vprašanje o vplivu folklore na nadaljnji otrokov razvoj odgovarjali, da bo pozitivno vplivala, in sicer zato ker ples in glasba pozitivno vplivata na počutje in razpoloženje posameznika, kar je dobro za njihovo sedanjost in prihodnji razvoj.
2.1.3. PREDSTAVITEV SLOVENSKIH LJUDSKIH PLESOV
Prvotni plesi na Slovenskem so že zgodaj izumrli in so jih zamenjali plesi, ki so se širili po vsem slovenskem ozemlju, največ iz nemško govorečih pokrajin in le redko iz romanskih ali s sosedne Hrvaške (Ramovš, 1992). Čeprav pa so plesi dokaj enotni, obstaja zelo veliko variant plesov, ki se razlikujejo v figurah, vrtenicah idr. ter se različno imenujejo. Plesi so koreografsko preprosti, hitro učljivi, saj od plesalcev niso zahtevali posebnih spretnosti in znanja plesne tehnike. Slovenci smo te plese sprejeli, preoblikovali in jih prilagajali sebi. Tuja imena pa so se ohranila v popačeni obliki, ali pa smo jim dali ustrezna domača imena (Baš, 1980).
Slovenske ljudske plese lahko okvirno delimo na skupinske plese, parne plese in plesne igre. Obstaja tudi nekaj solističnih plesov, ki pa so redki (Baš, 1980; Ramovš, 1992). Večina plesov je mešanih, torej plešejo mešani pari (moški in ženska skupaj).
Je pa tudi nekaj izjem, in sicer plesi, ki so jih plesali samo moški ali pa samo ženske.
SKUPINSKI PLESI
V skupinskih plesih ne more biti improvizacije, saj mora biti skupina v plesnih korakih in figurah enotna. Ples v kolu se je plesal le v Beli krajini, tja pa so ga prinesli Uskoki, ki so se v 16. stol. preselili iz Hrvaške in Bosne v Belo krajino (Baš, 1980). Štajeriš v sklenjeni skupini več parov pa imenujemo na Gorenjskem in Štajerskem žakle šivat ali štrene vit (Baš, 1980).
Pri skupinskem plesu sta pomembni prostorska razporeditev plesalcev in tloris plesne poti (Ramovš, 1992). Največkrat se pojavljajo krožne oblike, ki se lahko ponavljajo v več variantah, bodisi kot zaprt sklenjen krog, ki je značilen za belokranjske plese, bodisi kot zaprt nesklenjen krog, ki ga naredijo pari, ki plešejo po krogu, ali pa tako kot pri prekmurskem plesu tkalečki, ko fantje plešejo po krogu in se pri tem ne držijo (Ramovš, 1992). Možen je tudu ples v polkrogu, ki je lahko sklenjen (vrečo ali žakle
šivat), ali pa v dveh nasprotnih polkrogih (črnomeljski most). Sklenjen polkrog se lahko med gibanjem tudi spremeni v kačo in ji navadno sledi polžasto (spiralno) gibanje (metliško kolo, čindara). Kot samostojno plesno obliko pa to gibanje redko najdemo (Ramovš, 1992).
PARNI PLESI
V slovenskem ljudskem izročilu so parni plesi najobsežnejši. Običajno jih pleše več parov naenkrat, lahko pa zapleše tudi samo 1 par. Parni ples, o katerem imamo najzgodnejša poročila, je štajeriš ali štajriš, ki je bil razširjenpo vsej Sloveniji (Baš, 1980). Eden od starejših parnih plesov pa je tudi zibenšrit, ki je znan tudi pod drugimi imeni, npr. kopriva, šetepaši (Baš, 1980). Ostali plesi so mlajšega izvora, večinoma iz 18. in 19. stol. Na Slovenskem največ danes plešejo polko, ki je dokazano prisotna že od sredine 19. stol. Hitro se je razširila in izpodrinila ostale plese. Ples, ki je tudi zelo poznan, je valček, a bolj znan kot valcer ali bolcar. Šele med obema svetovnima vojnama se je razširil kmečki valček (Baš, 1980), bolj znan pod imenom Ob bistrem potočku je mlin.
Nekaj parnih ljudskih plesov:
potrkana,
sedem korakov,
polka na počez,
mazurka,
mrzulin,
šotiš,
požugana,
križpolka,
šuštarska in tkalečka,
brcpolka,
polka,
valček,
kmečki valček,
rezijanski ples.
SOLISTIČNI PLESI
Solistični plesi so le redki na Slovenskem. Mednje lahko štejemo plese: ples koranta (čeprav se navadno ne pojavlja en sam, ampak jih pride več skupaj), štajerski kopjaš, belokranjski zastavnik, prekmurski pozvačina in bohinjski otepovec ter gorenjski in štajerski ples s pogačo na glavi (Ramovš, 1992). Plesali pa so se tudi spretnostni plesi, ko se je posameznik želel pokazati s svojo spretnostjo pred navzočimi, npr. da zapleše s kozarcem na glavi (Ramovš, 1992).
PLESNE IGRE
Med plesne igre uvrščamo igre z nadštevilnim plesalcem, kot so ples z metlo, beksl, metlar, mravljinovec, ples s klobukom, grapc … V skupino plesnih iger uvrščamo tudi igre z izbiranjem soplesalca, kot so povštertanc, špegeltanc, cekartanc, vrabelpolka, vajnkištanc, Marko skače, igraj kolo, stolecpolka, špeglrej … Značilna otroška plesna igra z izbiranjem plesalca je tudi Bela, bela lilija. Med ljudskimi plesi pa najdemo tudi plesne igre z menjanjem soplesalca, kot sta npr. pašman in špaspolka (Ramovš, 1992). Poznamo pa tudi nekaj fantovskih iger, kot sta npr. zvezda in igra s klobuki.
MOŠKI PLESI
Moških plesov ni bilo zelo veliko. Plesi, ki so jih plesali vedno samo moški, so koranti kopjaši, zastavniki, pozvačini, otepovci in tudi črnovrški blumarji ali pustovi iz Beneške Slovenije. Med moške plese sodijo tudi zvezda, igra s klobuki, štajeriš, pri katerem naredijo premet, prekmurski ples tkalečka in belokranjski turn (Ramovš, 1992). V okolici Mokronoga na Dolenjskem pa je bil moški ples tudi šuštarska ali pokšotiš. V Reziji pa lahko med seboj plešejo tudi ostale plese samo moški in s tem postane ples bolj temperamenten kot sicer (Ramovš, 1992).
ŽENSKI PLESI
Tudi ženskih plesov ni bilo zelo veliko. Plesi, ki so jih plesale samo ženske, so črnomaljsko kolo in štajerski kurji tajč. V Porabju so plesale same ženske obredni svatovski ples, v Beli krajini pa v pustnih dneh (Ramovš, 1992). Drugače pa so same ženske plesale le izjemoma, npr. če ni bilo dovolj plesalcev, če moški niso želeli plesati, kadar so jih želele opozoriti nase. V Reziji, kjer pa ne poznajo izrazito parnega plesa, pa je nekaj vsakdanjega, če zaplešeta dve ženski (Ramovš, 1992).
2.1.4. OTROŠKO PLESNO IZROČILO
Ob plesu odraslih je živelo tudi otroško plesno izročilo, za katerega je značilno prvinsko gibanje, ki je na meji med igro in plesom. Otroško izročilo je nastajalo ob posnemanju odraslih. Slovensko otroško plesno izročilo obsega preproste rajalne igre, ki so jih otroci večinoma izvajali v krogu, polkrogu ali vrsti (Fuchs, 2006). Otroško plesno izročilo lahko okvirno razdelimo na rajalne igre, gibalne igre in otroške plese, ki pa so med seboj zelo prepletene.
Med rajalne igre sodijo npr. Potujemo v Rakitnico, Ringa, ringa, raja, Črne češnje ali Rdeče češnje, Bela, bela lilija, Marička sedi na kamenu. Med gibalne igre sodijo npr.
trden most, dreto šivat, koklja in piščanci, rihtarja bit, gnilo jajce. Med otroške plese pa uvrščamo kovtrčke, Izidor ovčice pasel, Ob bistrem potočku je mlin, Izak, Jakob, Abraham.
POTUJEMO V RAKITNICO
Potujemo v Rakitnico je primer otroške plesne igre, med katero se ena skupina sodelujočih manjša, druga pa veča. Varianta te igre je Majka prišla s kolodvora, ki jo plešejo v dveh vrstah. Ena izmed variant besedila, ki se ga prepeva ali recitira pri plesni igri, je naslednja:
Potujemo v Rakitnico in kdo gre z nam?
Še dalje gremo v Ribnico in ti greš z nam!
Otroci stojijo v krogu, eden pa hodi okoli njega v nasprotni smeri urnega kazalca ter recitira ali poje besedilo. Na zadnji verz »in ti greš z nam!« udari v krogu izbranega po
hrbtu in ga vzame s seboj. Izbrani se mu pridruži in se primeta za roke. Igra se ponavlja, dokler ne poberejo še zadnjega iz kroga. Ob koncu vrsta nekaj časa teka v obliki polža, ga zavija in odvija in nato se igra začne znova. Sedaj hodi zunaj okrog kroga tisti, ki je prej zadnji ostal v krogu (povzeto po Ramovš, 1992).
RINGA, RINGA, RAJA
Plesna igra Ringa, ringa, raja poteka v krogu, in sicer otroci ob petju hodijo po krogu.
Igra se lahko poljubno število otrok. Pesem, ki jo pojejo, je naslednja:
Ringa, ringa, raja Micka pa nagaja, Janez pa priteče pa vse na tla pomeče.
Namesto imen Janez in Micka se lahko uporabi poljubna imena, lahko imena otrok, ki so v skupini (povzeto po Omahen, 1999).
ČRNE ČEŠNJE
Pri plesni igri Črne češnje se otroci primejo v krog in hodijo po krogu (povzeto po Omahen, 1999). Medtem si pojejo naslednjo pesem:
Črne češnje rada jem, rdeče pa še rajši, v šolo tudi rada grem,
vsako leto rajši.
Kukav'ca na vej' sedi in se z nami veseli.
BELA, BELA LILIJA
Plesna igra Bela, bela lilija je primer otroškega plesa z izbiranjem. Verjetno je šolskega izvora, saj je znana po vsej Sloveniji. Obstajajo različne variante besedila in tudi plesa.
Opisali bomo varianto iz Šegove vasi, ki je plesno bogatejša. Deklice se primejo v krogu in med pesmijo (glej Slika 1) hodijo po krogu v desno. Ena hodi sredi kroga v nasprotni smeri (po krogu v levo) in dela, kar ji ostale med pesmijo narekujejo: najprej poskoči enkrat, nato dvakrat, nato skloni glavo, zapre oči in s prstom pokaže na poljubno deklico v krogu in mora uganiti njeno ime. Če ugane ime, se vlogi zamenjata in mora imenovana deklica v sredino kroga, tista, ki pa je izbirala, pa na njeno mesto.
Če ne ugane, mora ostati v krogu (povzeto po Ramovš, 1992).
Slika 1: Notni zapis in besedilo pesmi Bela, bela lilija
Ramovš, M. (1992). Polka je ukazana: plesno izročilo na Slovenskem. Gorenjska, Dolenjska, Notranjska. Ljubljana: Založba KRES.
MARIČKA SEDI NA KAMENU
Plesno mimično igro so otroci plesali povsod na Slovenskem, tudi že v letih pred drugo svetovno vojno. Po izvoru je nemška, med slovenske otroke pa se je razširila iz šole po posredovanju učiteljic, ki so se šolale v nemških učiteljiščih. Igro so plesali povsod enako, besedilo pa se v posameznih variantah malo razlikuje, zadnji dve kitici sta bili dodani iz »vzgojnih« razlogov šele pozneje. Dandanes je igra pozabljena in jo znajo le še starejši.
Otroci se primejo za roke v kolo in med petjem pesmi (glej Slika 2) hodijo po krogu v levo ali desno. V sredini kroga čepi ali sedi na kamnu deklica, ki med 2. kitico s prsti ene ali obeh rok češe lase, med 3. kitico skloni glavo, se tiho joka in z dlanmi pokrije obraz. Med 4. kitico pristopi iz kroga deček, ki nato 5. kitico odpoje sam, deklica pa mu nanjo odgovori s 6. kitico. Ostali med 5. in 6. kitico molčijo, a še vedno hodijo po krogu.
Med 7. kitico iz Mekinj, ki jo pojejo ostali, deček pri besedilu »odseka Marički glavo preč…« z robom odprte dlani udari deklico od strani za vrat in ona se zvrne na tla. Pri besedilu »Marička je zdaj angeljček« deklica v sredini maha z rokami in posnema letenje, pri besedilu »Brat Karol je pa parkeljček« deček v sredni položi pesti z iztegnjenima kazalcema na glavo in posnema parkeljčkove rožičke. S tem se igra konča (povzeto po Ramovš, 1992).
Slika 2: Notni zapis in besedilo pesmi Marička sedi na kamenu
Ramovš, M. (1992). Polka je ukazana: plesno izročilo na Slovenskem. Gorenjska, Dolenjska, Notranjska. Ljubljana: Založba KRES.
TRDEN MOST
Gibalno igro trden most poznajo po vsem slovenskem ozemlju in jo tudi izvajajo na enak način. Manjše razlike so le v besedilu, ki je lahko narečno obarvano in različno dolgo. Dva izmed otrok se postavita drug proti drugemu, se primeta za roke in jih dvigneta, tako da oblikujeta mostni obok. Med seboj se dogovorita, kaj bo kdo (sliva ali »jabuka«, zlata hruška ali »breskva«, zlata ura ali zvon ipd.). Ostali se pravokotno na ta par postavijo v kolono in se primejo za pas ali za ramena. Prvi v koloni vpraša:
»A je kej trden most?« Par, ki drži most, odgovori: »Koker kamen kost.« Prvi v koloni zopet vpraša: »A gre žiher naša vojska skoz?«. Par, ki drži most odgovori: »Žiher, sam ta zadna raca bo naša/Žiher, samo ta zaden bo naš.« Kolona nato steče pod mostom, pri zadnjem v koloni par spusti roke in ga ujame (če zadnji uide, se igra začne znova).
Par, ki drži most, ujetega vprašata, kaj ima raje, npr. slivo ali »jabuka«, in za kogar se odloči, za tistim se mora postaviti v kolono. Kolona gre po krogu v desno in ponovno pred most in igra se ponovno začne ter nadaljuje toliko časa, dokler ne zmanjka otrok v koloni. Kje bo sliva ali »jabuk«, se dogovorita posebej pred vsakim prehodom. Za njima nastajata koloni, ki nista enako dolgi. Preden ujameta zadnjega, ta teče naokoli kot prej kolona in našteva: ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja. Pri nedelji ga ujameta in tudi on se mora odločiti. Na koncu naredi par črto med obema kolonoma, ki se potem z njima na čelu vlečeta, katera bo drugo potegnila čez črto (povzeto po Ramovš, 1992).
DRETO ŠIVAT
Gibalna igra dreto šivat je na Slovenskem posebnost, saj jo poznajo le v Kropi. Odvija se brez glasbene spremljave. Dva plesalca stopita en poleg drugega, se primeta za sosednji roki in jih dvigneta v most. Ostali se postavijo za njima postavijo drug za drugim v kolono in se primejo za robce, ki jih držijo v eni roki. Sklenjena kolona steče pod dvignjenimi rokami prvih dveh naprej in ko vsi pretečejo most, ta dva povesita roke in se na koncu priključita koloni. Hkrati pa že sedaj prva v koloni obstaneta, dvigneta roke v most, ostali stečejo spodaj in igra se tako ponavlja naprej (povzeto po Ramovš, 1992).
RIHTARJA BIT
Pri gibalni igri rihtarja bit se na začetku z izštevanko določi otroka, ki bo miže stal pred ostalimi. Ta mora toliko časa držati zadnjico, dokler ne ugane, kdo ga tepe po zadnjici.
Potem si vloge zamenjajo in sedaj miži ter nastavi zadnjico tisti, ki je prej tepel. Če se igrata samo dva otroka, je moral mižeči ugotoviti, ali je tepen z desno ali z levo roko (povzeto po Omahen, 1999).
KOKLJA IN PIŠČANCI
Pri gibalni igri koklja in piščanci se otroci gibljejo ob petju naslednje pesmi:
Pik, pik kako letijo, kok se srote veselijo,
kako rade zobljejo, drobni piščančki lačni so.
Zdaj so se pa nazobale, zdaj pa bodo lahko 'trale'.
Vse za kokljo čivkajo, kam jih nek peljala bo.
Čujte, kragulj je pridru, koklji piščke je požru.
Oh, uboga kokljica, ki tako rada piščančke 'ma.
Pri prvi kitici se otroci primejo v krog in se vrtijo. Pri drugi kitici koklja odpre krog in vodi 'kačo' po prostoru (Slika 3). Ko pojejo tretjo kitico, prileti kragulj in poskuša ujeti zadnjega piščančka v vrsti. (povzeto po Omahen, 1999).
Slika 3: Prikaz gibalne igre koklja in piščanci
Omahen, N. (1999). Ljudske rajalne in gibalne igre ter bibarije (od Višnje Gore do Žužemberka).
[Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
KOVTRČKI
Pri otroškem plesu kovtrčki se pari postavijo v kolono drug za drugim v določeni smeri.
Otroka stojita v paru en poleg drugega (plesalka je na plesalčevi desni strani) in se držita spredaj za prekrižane roke (V višini prsi). Pari so med seboj oddaljeni 1–1,5 m.
Ob petju hodijo naprej (plesalec začne z levo, plesalka z desno nogo), pri besedi
»nazaj« pa se otroka s poudarjenim korakom obrneta v nasprotno smer, ne da bi se spustila. Ples se nato ponovi v novi smeri. Igra se tako ponavlja v eno in nato v drugo smer.
Slika 4: Notni zapis in besedilo plesne igre kovtrčki
Ramovš, M. (1992). Polka je ukazana: plesno izročilo na Slovenskem. Gorenjska, Dolenjska, Notranjska. Ljubljana: Založba KRES.
IZIDOR OVČICE PASEL
Ples poteka tako, da si med tekom po krogu (lihi tečejo v smeri urinega kazalca, sodi pa v nasprotni smeri) otroci, ki se srečajo, podajajo roke. Otroci so postavljeni enakomerno razvrščeni po krogu (lihi so obrnjeni z desnim bokom proti središču kroga, sodi pa z levim). Ob začetku najprej prvemu nasproti podajo desno roko, naslednjemu levo in tako izmenoma naprej. Hkrati pa otroci tečejo v kačastem vijuganju, da se umikajo drug drugemu. Roke podajajo na prvo dobo tridelnega pesemskega ritma ali poljubno, kot nanese. Tečejo po ritmu pesmi, in sicer napravijo na vsako osminko en tekalni korak naprej (povzeto po Ramovš, 1992).
Slika 5: Notni zapis in besedilo plesne igre Izidor ovčice pasel
Ramovš, M. (1992). Polka je ukazana: plesno izročilo na Slovenskem. Gorenjska, Dolenjska, Notranjska. Ljubljana: Založba KRES.
Slika 6: Skica poteka plesa Izidor ovčice pasel
Ramovš, M. (1992). Polka je ukazana: plesno izročilo na Slovenskem. Gorenjska, Dolenjska, Notranjska. Ljubljana: Založba KRES.
OB BISTREM POTOČKU JE MLIN
Je ples, ki so ga plesali po Dolenjskem, Notranjskem in Gorenjskem. Razširil se je predvsem iz šol in se dalje razvijal. Ker pojejo zraven pesem ali parafraze, ga pogosto imenujejo po njihovem prvem verzu, drugače pa se ples imenuje kmečki valček.
Pari ga plešejo poljubno razvrščeni po plesišču. Ples ima 3 figure. V figuri A plesalca najprej zanihata s sklenjenimi rokami v plesalčevo desno-levo-desno in vsak dvakrat ploskneta ter enako ponovita v drugo smer. Nato plesalec poklekne na desno koleno in dvigne desno roko, plesalka pa teče okoli njega v desno (drži njegovo desnico z desno roko) in levo (drži ga z levo roko). Pri figuri B je prvi del enak kot pri figuri B, pri
drugem delu pa poklekne plesalka na desno koleno in teče plesalec okoli nje. Pri figuri C pa je tudi prvi del enak, v drugem delu pa se plesalca primeta »pod roke« (desni roki sta sklenjeni v komolčnem pregibu) in se vrtita na mestu v desno in levo.
Slika 7: Notni zapis in besedilo pesmi Ob bistrem potočku je mlin
Ramovš, M. (1992). Polka je ukazana: plesno izročilo na Slovenskem. Gorenjska, Dolenjska, Notranjska. Ljubljana: Založba KRES.
IZAK, JAKOB, ABRAHAM
Ljudski ples Izak, Jakob, Abraham se imenuje tudi zibenšrit. Zibenšrit je v osnovi ples odraslih, ki se je na Slovensko razširil v 1. polovici 19. stoletja preko nemško govorečega prostora. Ime je dobil po zanj značilnih 7 korakih. Z otroškim izročilom ga povezujemo predvsem zaradi parafraz, ki so jih ljudje peli predvsem z namenom, da so si zapomnili melodijo in plesni obrazec. Ena izmed variant besedila, primerna za učence, je naslednja:
Izak, Jakob, Abraham, kradli jajca branjevkam.
/:To ni res, to ni res, kradli so jih pa zares.:/
Pleše se tako, da naredijo otroci 7 bočnih korakov v eno smer in nato še v drugo smer (ob petju prvih dveh verzov). Sledijo 3 bočni koraki v eno smer in nato še trije v drugo,
ter nato skupen obrat (ob petju zadnjih dveh verzov). Nato se drugi del ponovi (povzeto po Knific, 2015).
Slika 8: Notni zapis z zapisom plesa zibenšrit
Knific, M. (2015). Vključevanje slovenske ljudske plesne dediščine v vzgojno-izobraževalni proces v osnovni šoli. [Doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. PeFprints.
http://pefprints.pef.uni-lj.si/3138/1/Doktorska_disertacija_Metka_Knific.pdf
2.2. LJUDSKI PLES PRI POUKU ŠPORTA
2.2.1. LJUDSKI PLES V OSNOVNI ŠOLI
Folklorne skupine v največji meri ohranjajo in poustvarjajo plesno in glasbeno kulturo.
Ljudski ples je del slovenske kulturne dediščine, zato je primerno, da ga kot posebno vrednoto spoznajo tudi otroci. V osnovni šoli je vključen v redni učni program športne vzgoje v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, nato še v izbirnih vsebinah plesa v zadnjem vzgojno-izobraževalnem obdobju ter zunaj rednega programa šole v folklornih krožkih in folklornih skupinah (Fuchs, 2006). Z odgovornim odnosom do plesnega izročila in vključevanjem njegovih prvin v šolske programe bomo znali vrednotiti in ohranjati kulturno dediščino za naše zanamce (Stres, 2019).
Učenci lahko s spoznavanjem ljudskih plesov razvijajo svoje ustvarjalne sposobnosti, hkrati pa se na neposreden način srečujejo s kulturo bivanja svojih prednikov (Fuchs, 2006). Plese srečujemo skupaj s pesmimi, oblačilno in materialno kulturo, šegami in navadami tudi pri spoznavanju okolja, družbi, glasbeni umetnosti, slovenščini, geografiji, zgodovini in drugod. Tako lahko ljudski ples tudi medpredmetno povezujemo.
V 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju je najpomembnejše, da se otroci seznanijo z otroškim plesnim izročilom, ki zajema plesne igre in plese, ki jih otroci spremljalo tudi s petjem pa tudi z zvočili. V 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju pa se nadaljuje seznanjanje otrok s plesno dediščino; učenci že spoznavajo značilnosti plesov posameznih pokrajin, plese spremljajo s petjem ali glasbili (Fuchs, 2006).
2.2.2. CILJI PLESNE VZGOJE ZA 2. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE
V 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju so v učnem načrtu pri različnih učnih predmetih navedeni operativni cilji, ki so povezani z ljudskim plesom. V nadaljevanju bomo predstavili cilje v 1. in nato še v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju, ki so povezani z ljudskimi plesi, in sicer jih bomo navedli po predmetih.
1. Vzgojno-izobraževalno obdobje
Pri predmetu šport so v učnem načrtu navedeni naslednji operativni cilji (Program osnovna šola športna vzgoja. Učni načrt, 2011):
- Učenci izvajajo gibanja v različnem ritmu ob glasbeni spremljavi.
- Učenci zaplešejo izbrane otroške in ljudske plese.
- Praktične vsebine: otroški plesi (izštevanke, rajalne igre, plesne igre idr.) in preprosti ljudski plesi.
- Teoretične vsebine: ljudski plesi in običaji na Slovenskem.
Pri predmetu glasba so navedeni naslednji operativni cilji (Program osnovna šola glasbena vzgoja. Učni načrt, 2011):
- Učenci v skupini in samostojno sproščeno in doživeto pojejo otroške, ljudske in umetne pesmi.
- Učenci pojejo pesmi iz preteklosti in sedanjosti ter širijo pevski repertoar.
- Učenci ob petju, ritmični izreki in/ali poslušanju glasbe se gibajo.
- Učenci plešejo ljudske plese.
- Učenci prepoznavajo in uporabljajo poimenovanja za glasbila, glasbene sestave in obliko: ljudski ples.
- Učenci prepoznavajo in uporabljajo glasbeni pojem ljudska pesem.
Pri predmetu spoznavanje okolja so v okviru sklopa čas navedeni naslednji operativni cilji (Program osnovna šola spoznavanje okolja. Učni načrt, 2011):
- Učenci znajo razlikovati preteklost in sedanjost v svojem življenju in vedo, da je bilo življenje ljudi v preteklosti drugačno.
- Učenci poznajo pomen dediščine.
Pri predmetu slovenščina pa je naveden naslednji operativni cilj (Program osnovna šola slovenščina. Učni načrt, 2018):
- Učenci spoznavajo slovenske ljudske pesmi.
2. vzgojno-izobraževalno obdobje
Pri predmetu šport so navedeni naslednji operativni cilji (Program osnovna šola športna vzgoja. Učni načrt, 2011):
- Učenci izboljšujejo svojo gibalno učinkovitost tako, da zaznajo ritem v gibanju.
- Učenci nadgrajujejo različna športna znanja tako, da zaplešejo izbrane otroške, ljudske in družabne plese.
- Učenci poznajo pomen takta in tempa v gibanju.
- Učenci razumejo pomen varovanja naravne in kulturne dediščine.
- Praktične vsebine: gibanja posameznih delov telesa v različnih smereh, na različnih ravneh in z uporabo različne sile, plesne igre, povezovanje ljudskih plesov posameznih pokrajin v sklop, gibalno ustvarjanje na določeno temo.
- Teoretične vsebine: osnovni glasbeni pojmi, povezani s plesom: ritem, tempo, dinamika, pomen ritma v različnih življenjskih pojavih in gibanju, ljudski plesi slovenskih pokrajin in njihove značilnosti, plesni bonton.
Pri predmetu glasba so navedeni naslednji operativni cilji (Program osnovna šola glasbena vzgoja. Učni načrt, 2011):
- Učenci pojejo ter poglabljajo zanesljivost petja eno- in dvoglasnih ljudskih ter umetnih pesmi s poudarkom na domači (in manj na tuji) ljudski glasbeni zakladnici.
- Učenci instrumentalno izvajajo slovenske ljudske plese.
- Učenci izvajajo rajalne igre, plese ter slovenske ljudske plese in plese drugih kultur ter narodov.
- Učenci doživljajsko-analitično poslušajo eno- in dvoglasno ljudsko ter umetno glasbo ter prepoznavajo zvočnost instrumentalnih zasedb, instrumentalnih skupin, zvrsti in žanrov (umetniška, klasična, resna glasba, programska in absolutna glasba, zabavna, popularna in plesna glasba, filmska glasba).
- Učenci razumejo in uporabljajo glasbene pojme ljudska in umetna glasba.
- Učenci poznajo in obiščejo glasbene ustanove glasbeno šolo, ljudske godce in društva, ki se ukvarjajo z ljudsko glasbo, glasbene prireditve, Slovensko filharmonijo ali Cankarjev dom ali SNG.
Pri predmetu družba so v sklopih ljudje v prostoru in ljudje v času navedeni naslednji operativni cilji (Program osnovna šola družba. Učni načrt, 2011):
- Učenci vrednotijo urejenost domačega kraja z vidika različnih potreb ljudi, varovanja okolja ter naravne in kulturne dediščine.
- Učenci spoznajo preteklost domačega kraja ali domače pokrajine skozi življenje ljudi in jo primerjajo z današnjim življenjem.
- Učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja ali domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo.
- Učenci spoznajo in navedejo nekatere slovenske značilnosti (tipičnosti), posebnosti in sestavine, ki oblikujejo narodno istovetnost, naravno in kulturno dediščino.
- Učenci razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in navade, kulturni spomeniki idr.).
Kot opazimo, imamo v učnih načrtih pri različnih predmetih učne cilje, ki so povezani z ljudskimi plesi. Zato lahko zelo dobro medpredmetno povežemo te cilje v učne ure in s tem učencem na še bolj jasen in vsebinsko povezan način posredujemo znanje.
2.2.3. NAČRTOVANI LJUDSKI PLESI PO GRADIVIH ZA UČITELJE
Učitelji imajo na voljo veliko gradiva, ki jim je lahko v pomoč pri pedagoškem delu.
Različne založbe so pripravile gradiva in dokumente, ki so lahko učiteljem v pomoč.
Pregledali smo nekaj gradiv (predvsem učne priprave) različnih založb in priročnik ter povzeli, katere ljudske plese vključujejo v različnih gradivih. V preglednici 1 smo po razredih zapisali, kateri ljudski plesi so načrtovani v določenem razredu. V nekaterih razredih je načrtovanih več ljudskih plesov, medtem ko v nekaterih precej manj. Ljudski plesi se tudi veliko ponavljajo tako med gradivi, kot tudi v različnih razredih.
Preglednica 1: Ljudski plesi predvideni v gradivih za učitelje po razredih RAZRED ROKUS KLETT
(LILI IN BINE, NOVI PRIJATELJI TER RADOVEDNIH PET)
MLADINSKA KNJIGA
(CINCIDON, MOJ NANDE)
UČBENIKI ZA GLASBO
AVTORICE ALBINCE PESEK (Pesek, 2009 v Kuhar, 2015)
PRIROČNIK LJUDSKI PLESI V OSNOVNI ŠOLI (Fuchs, 2006)
1.
RAZRED
- Abraham ma sedem sinov - Ringa, ringa, raja - Potujemo v
Rakitnico - diradi čindara - šuštarpolka
- Ob bistrem potočku je mlin - Bela, bela lilija - Rdeče češnje - Ringa, ringa,
raja
- Abraham ma sedem sinov - diradi čindara - zibenšrit - polka
- Mat potico pečejo
- čindara - Potujemo v Rakitnico
2.
RAZRED
- Rdeče češnje - valček
- polka
- Mat potico pečejo - Izidor ovčice pasel - Marko skače - Izak, Jakob,
Abraham - dreto šivam - šivam, šivam
kovtrčke
- tribučko kolo - Ob bistrem
potočku je mlin - Marko skače
- Marko skače - polka - valček - Lepa Anka
- kowtr šivat
- Ob bistrem potočku je mlin
3.
RAZRED
- zibenšrit, Izak, Jakob, Abraham - polka
- tkalečka - Lepa Anka - dreto šivat - kovtrčki
- Ob bistrem potočku je mlin - zibenšrit
- Lepa Anka - Igraj kolo - točak
4.
RAZRED
- potrkan ples - rašpla - Marko skače
- drobljanc - zibenšrit - šamarijanka
- gredo Abrahama
5.
RAZRED
- požugana - ketnpolka - točak
- kmečki valček - šuštarpolka - tribučko kolo - Stu ledi - štajeriš
- ovsetni štajeriš - kujtre šivat - točak - črni patok
- zibenšrit
Prirejeno po Fuchs, B. (2006). Ljudski plesi v osnovni šoli: priročnik za učitelje, mentorje in vaditelje.
Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Kuhar, M. (2015). Poznavanje slovenskih ljudskih plesov osnovnošolcev na razredni stopnji izobraževanja. [Diplomsko delo]. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta. DKUM.
https://dk.um.si/Dokument.php?id=71915
Založba Mladinska knjiga (b. d.). Učimte – Podporna gradiva – Letne priprave.
Založba Rokus Klett. (b. d. a). Lili in Bine – gradivo za učitelje.
Založba Rokus Klett. (b. d. b). Radovednih pet – dodatno gradivo.
2.2.4. PRILAGAJANJE PLESOV ODRASLIH ZA OTROKE
Otroci se v različnih starostnih obdobij zelo razlikujejo med sabo, saj imajo različne gibalne sposobnosti, sposobnosti plesnega oziroma gibalnega izražanja in različno predznanje. Zato je potrebno ples prilagoditi njihovim zmožnostim, da ga bodo zmogli zaplesati. Ljudski plesi so največkrat zapisani v različnih gradivih v obliki, kot so jih plesali odrasli. V takšnih oblikah pa učencev teh plesov večinoma ne moremo poučevati, ampak moramo plese prilagoditi starostnim in plesnim sposobnostim učencev. Starejši, gibalno bolj nadarjeni ali pa učenci z več plesnimi izkušnjami lahko plešejo ples, kot je zapisan, brez večjih prilagoditev, medtem ko je za mlajše in gibalno manj sposobne potrebno ples bolj preurediti. Tudi pri plesu je potrebna diferenciacija, da ohranimo motivacijo in da učenci na koncu zaplešejo po svojih sposobnostih. Ker je v različnih gradivih veliko zapisanih ljudskih plesov odraslih (več kot otroških), je škoda, da le-teh ne bi poučevali, ker so neprimerni ali pa prezahtevni za učence.
Potrebno jih je le prirediti in take nato poučevati.
