Vihar v kozarcu vode
V sk lad u z nav o d ili b o m o povedali n am esto velike m a jh n o p rip o v ed o n o rm a tiv n o sti v filozofiji in estetiki dvajsetega stoletja. G re za kozarec vode.
/.
L e ta 1 9 1 4 je O rte g a y G asset natisnil »Esej o estetiki v obliki uvoda« k o t p re d g o v o r k k njigi p o ezije Popotnik]. M o re n a Ville. O rte g a y G asset v š p a n ski lite ra tu ri in u m e tn o s ti sodi h G eneraciji 14. T a j e p recej d ru g a č n a od p r e d h o d n e G e n e ra c ije 98, in razliko m ed n jim a o b ičajn o razložijo k o t loč
n ic o m e d d ev e tn a jstim in dvajsetim stoletjem . T u d i sicer j e v n e k a te rih zgo
d o v in a h iztek a jo č eg a se sto letja prav leto 1914, začetek prve svetovne vojne, o z n a č e n o za d ejanski k o n ec atm osfere fin-de-sièclain kot tisti časovni p relom , ki sim bolizira začetek dvajsetega stoletja. V eseju O rte g a y Gasset kritizira d u h o v n e usm eritve v u m e tn o sti in estetiki, značilne za devetnajsto stoletje. Izra- z ilje svojo nejevoljo n a d u tilita rn im pogledom n a u m e tn o st in n ad in du strij
sko p ro iz v o d n jo le p o te , z n a č iln o za težn je m o d e rn iz m a , A rt N ouveauja, L ib erty Styla in secesije, p osebej p a za g ib an je Arts a n d C rafts, povezano z i m e n o m a j o h n a R u sk in a in W illiam a M orrisa. Da bi p rib il žebljico n a glavi
co, j e u v e d e l k o za rec vode: »Vodo m o ram piti iz čistega kozarca, lep eg a ko
zarca p a m i n e p o n u ja jte . S odim , da bi bil kozarec za p itje vode, strog o vze
to, le stežka lep; če p a bi bil, g a ja z n e bi m o gel dvigniti k svojim ustom . Ko bi pil v o d o iz njega, bi im el o b ču tek , d a pijem kri sebi p o d o b n e g a , ne, id e n tič n e g a bitja. Ali se posvečam gašenju žeje, ali p a se posvečam Lepoti: k ar
koli v m esn eg a bi bilo p o n a re ja n je tako prvega ko t d ru g eg a. Ko b om žejen, m i, p ro sim , d a jte p o ln , čist k ozarec brez lepote. O bstajajo ljudje, ki niso n i
koli o bčutili žeje - tistega, k a r im en u jem o žeja, resnična žeja. In obstajajo ljud
je , ki niso n ik o li doživeli e se n cialn eg a izkustva L epote. Sam o tako je m oč ra zu m eti, d a la h k o n e k d o pije iz le p ih kozarcev.«1
1 O rteg a y Gasset, LaDeshumanizaciôn del Arte y otros Ensayos deEstética, (M adrid, Austral 1987), str. 142-143. Slovenski prevod V eronike Rot izide v kratkem pri reviji A nthro- pos sk upno z n je n o študijo o avtorju. (»Hosé O rtega y Gasset in njegova estetika«, A nth ro p o s, zv. 31, št. 4 -6 (1999), str 377-418)
So pravila, ki veljajo za kozarce, in pravila, ki veljajo za p itje vo d e, p a tudi pravila le p o te in pravila za uživanje u m e tn o s ti. M ed seboj j i h m o ra m o razločiti in razlikovati. M o d ern ističn i n a č in j i h vse tlači v isto v re čo , s tem p a škodi tako e n e m u k o t d ru g e m u . Če sled im o O rte g i y G assetu in im a m o v m islih tudi d ru g e p rim e re p o d o b n e g a razm išljanja, p rid e m o d o e n e g a p re p ro ste g a sk lep a in dveh estetskih pravil.
Sklep: N orm ativni p risto p k u m e tn iš k e m u d e lu n e p o m e n i le isk an ja n o rm k o t p o sam ičn ih pravil, ki kažejo sm e r u m e tn išk i veščini, a m p a k se ti
če p o se b n e g a ali av to n o m n eg a n o rm a tiv n e g a sistem a ali n o rm a tiv n e s tru k tu re, zn a čiln e za u m e tn o st k o t av to n o m n o u stanovo.
Pravilo i : K adar estetik govori o n o rm a tiv n o sti u m e tn o s ti, n im a m o več opraviti s p o jm o m a u m e tn o sti in n e -u m e tn o sti, tako k o t v n a v a d n ih d e fin i
cijah, p a tu d i ne s k o n c e p to m a d o b re g a ali slab eg a oz. n e u s p e š n e g a u m e t
n iškega d ela, k o t v u p o ra b n ih n o rm a h o b ič a jn e u m e tn o s tn e k ritik e. O b u m e tn o sti in ne-u m etn o sti, ob d o b ri in slabi u m e tn o sti, p rid e m o še d o lo
čevanja m e d pravim i in n epravim i oz. n a p a č n im i u m e tn išk im i deli. L ep k o zarec za v o d o je n a p a č n o u m etn išk o delo.
Pravilo 2: M ed tem ko znanosti, ki p re isk u jejo u m e tn išk e pojave, lah k o in tudi d ejansko odkrivajo d o lo č e n a pravila, ki veljajo za zg odovinsko ali p o ja v n o logiko u m e tn o sti in u m etn išk ih del, p o m e n i sp rašev an je p o estetski n o rm ativ n o sti p re sto p čez raven zn a n stv e n eg a p rije m a k ra zličn im vrstam priču jo č n o sti tra n sc e n d e n č n e g a ali m etafiz ič n eg a oz. p re se ž n e g a v izkušnji u m e tn išk e g a dela.
II.
Kako p a ti dve ravni norm ativnega, e m p irič n a in tra n s c e n d e n tn a , d e lu jeta? In kaj naj n a re d im o z » napačno u m etnostjo«? Iz o b sežn eg a g o zd a p ri
m erov rad ik aln ih sp rem em b po vojni in revoluciji bi lah ko izbrali nekaj d e bel, ki so padla ko t žrtve v spopadih m ed različnim i um etniškim i avantgardam i, ali p a m e d av an tg ard o in K om u n ističn o p artijo . T o d a te o rija človeške sp o l
nosti, »kozarec vode« p o im en o v an a , o k a te ri sta se sp o re k la L e n in in A lek
sa n d ra K ollontaj, predstavlja skušnjavo, p a tu d i nič m anj luči n e p o n u ja k o t katerik o li čisto estetski p rim er. S icer p a je L e n in to teo rijo n a p a d e l s tako- rek o č id e n tič n im i izrazi, k a k ršn e je u p o ra b lja l tu d i p ro ti av a n tg a rd n i u m e t
nosti, o č e m e r d o b ro p ričajo sp o m in i K lare Z etk in .2 S reč an je, ki g a im am v m islih, s e je p rip etilo je s e n i 1920 v L en in o v e m k re m e ljsk e m u ra d u . N je g o
2 Klara Zetkin, Erinnerungen an Lenin, (B erlin Dietz Verlag, 1957).
ve o b so d b e fe m in istič n ih in m lad in sk ih gibanj v Rusiji in N em čiji tistega ča
sa zvenijo tu d i v p rijaz n i verziji, k akršno s e je tru d ila zapisati Zetkinova, kot n e p o tre b n e in p re tira n e . K lara Z etkin je za njegov ton u p o ra b ila izraz eifernde - ra zv n eto to g o te n . S lo je za seks, če pa p o g led am o ta seks o d blizu, b o m o videli, d a je šlo za n e n a d z o ro v a n i užitek. Če se o d lo čim o d elati o tro k e ,je to p rav in lah k o im am o nekaj u žitka zraven; če se odločim o o rg an izirati tem elj
n o d ru ž b e n o celico, ki s e ji re č e d ru ž in a o ziro m a v m o d e rn ih časih m o n o g a m n a d ru ž in a , j e tu d i v re d u , če im am o o b tem še kaj užitka, zlasti če n ih če n e izve za to; to d a a n tiso cialn o in zelo n ev arn o je baviti se s seksom zaradi seksa sam ega. L e n in je trd o zažugal tistim , ki so m enili, d a bi p ro le ta rsk a re volucija m o ra la g led e te g a kaj sp re m e n iti. V časih veličastnega sp o p ad a , ki naj bi k o n č a l zg o d o v in o (k o m u n isti so u p o ra b lja li Fukuyam ove izraze, le d a so m erili v n a s p r o tn o id eo lo šk o sm er in govorili o »koncu p re d zg od ov in e«
n a m e s to o » k o n cu zgo d o v in e« ), je seks preveč p o stran sk a zadeva, d a bi j o re v o lu c io n ar sm el jem ati re sn o , in svobodno seksualno življenje p o m e n i p re več u žitk a v časih, ki terjajo , d a v sp o p ad s sovražnikom vložim o pred vsem veliko resn o sti in p o g u m a, p a tu d i vse d ru g e naše zm ožnosti. P o d o b n o j e Le
n in m islil tu d i o u m e tn o s ti, saj si je v o b d o b ju revolucije p re p o v ed al p o slu šan je glasbe, češ d a bi ga ta n a re d ila p re m e h k e g a v časih, ki zahtevajo trd o ro k o . Ko torej L e n in u p o ra b lja izraz »kozarec vode«, im a s tem v m islih seks za rad i seksa, av to n o m n i seks, in n e d a bi n je n o im e n e p o s re d n o prišlo n a d a n , j e povsem ja s n o , d a se tovarišici Z etkin pritožuje n a d tovarišico Kollon- taj.
O čem p a j e govorila A lek san d ra K ollontaj, da s ije zaslužila L eninovo kritiko? G re za n je n o zam isel nove p ro letarsk e m o rale .3 M eščanski zakon in njeg o v o v za je m n o n a s p r o ^ e p ro stitu cijo označi za n e m o ra ln a , in p ri tem u p o ra b lja p rim e re iz u m e tn o s ti in lite ratu re , d a bi opisala vlogo vseh teh in stitucij, ki jo vidi v n a d z o ru n a d spolnostjo in s tem n a d z o ru n a d žensko. Kaj sto riti s sek su a ln im p a rtn e rs tv o m v d ružbi, k jer se m o ra razviti nova m o ra la? S v o b o d n a razm erja, ki predstavljajo ob ičajen o d go vo r n a to vprašanje, se slej ko prej b odisi sp re m e n ijo v klasični zakon, ali p a razpad ejo . Država m o ra sv o b o d n a ra zm erja p o d p re ti tako, d a jim d a e n a k socialni položaj, k o t ga im a zakon. P o m a g ati m o ra ženskam , d a postan ejo n eod v isn e, in posebej sk rb e ti za ženske v o b d o b ju n o sečn o sti in skrbi za o tro k e. P red lo g i A leksan
d re K ollontaj so bili za tisti čas revo lucio narni, dan es p a p o m en ijo nekaj obi
ča jn e g a in po v ečin i tu d i uveljavljenega. T o d a za b re g o m im a še nekaj več.
Kaj naj n a re d i re v o lu c io n a rn i p o sam ezn ik ali posam eznica, če začuti - p o želenje? A le k sa n d ra n e za n ik a m ožnosti, d a človek n ajd e lju bezen svojega 3 A lexandra K ollontaj, Die neue Moral und, die Arbeiterklasse Berlin, A. Seehof&Co. V er
lag, 1920.
življenja, se z njo p o ro č i ali p a tudi n e - to d a k o t vse velike v re d n o te , j e tak o srečan je izjem no re d k a d o b rin a , povsem odv isn a o d sreče. Kaj p a naj n a r e d ita p ro le ta re c in p ro leta rk a, d o k le r n e n a le tita n a v ečn o in u so je n o lju b e zen, in p re d e n se o d lo čita za zakon in ro jev an je otro k ? O d g o v o r n a to v p ra šanje j e d o b il im e »kozarec vode«: lju d je p o tre b u je m o sp o ln o st za rad i n je sam e, torej j o m o ram o , k a d a r sm o j e p o tre b n i, p ač spiti tako, k o t sp ijem o kozarec vode, k a d a r nas žeja. Tisto, k a r sp o ln o st sam a p o sebi j e , j e užitek.
Če ga n e m o re m o im eti ves čas ovitega v v re d n o to v ečn e in u s o je n e lju b ez
ni, in če v tra d ic io n a ln ih in k ap italistič n ih d ru ž b a h o d n o si m e d sp o lo m a te
m elje n a n a d z o ru en ega, m oškega sp o la n a d d ru g im , ženskim , bi b ila n ova m o ra ln o st v tem , d a v o d n o se m e d sp o lo m a n a m e sto g o sp o d o v a n ja u v ed e
m o tovarištvo. Dve osebi, ki nista zalju b ljen i, la h k o uživata v sp o ln o sti, n e d a b iju m o ra lo pri tem skrbeti, d a p o č n e ta nekaj re v o lu c io n a rn o n e m o ra l
nega, d a le tovariško sk rbita d ru g za d ru g e g a in izkazu jeta v zajem no sp o što vanje d ru g d ru g e m u . K ozarec vode torej n i te o rija sv o b o d n e lju b ezn i, a m p ak teo rija svobodne sp olnosti b rez lju b ezn i, to d a s tovarištvom .
Sklep: Zdi se, d a j e težava z n o rm a tiv n o stjo v u m e tn o s ti p rav v tem , cia sm o zm ožni uživati v u m etn išk em d e lu , ki p o uveljavljeni n o rm a tiv n o sti n e zasluži n a še p ozornosti. T a p rim e r n i p rim e r slab eg a u m e tn iš k e g a d ela, k e r slabo u m etn išk o d elo n e m o re n u d iti estetsk eg a ali u m e tn išk e g a užitka. G re za p rim e r nap ačn eg a, to d a d obreg a, torej užitka v re d n e g a u m e tn išk e g a dela, gre za p rim e r ileg aln eg a uživanja, ki n im a n o rm a tiv n e g a do voljenja. Z nači
len p rim e r take n a p a č n e u m e tn o sti j e kič, ali p a m n o ž ič n a u m e tn o s t n izk e
ga okusa, k ije o b ičajn o d o b ro n a re je n a , p red stav lja p a n a p a č n o vrsto u m e t
no sti, ki s e j e n e sp o d o b i uživati - tak o k o t s p o ln o s t b re z lju b e z n i, k i j o p re p o v e d u je ro m a n tič n a id eja ljubezni, ali sp o ln o st b re z zak o n a, k i j o p r e p o v ed u jejo tako rek o č vsi n o rm ativ n i sistem i o d n o so v m e d sp o lo m a.
Pravilo 1\ N orm ativnost im a opraviti s socialnim n a d z o ro m n a d užitkom , in u žitek v u m etn išk ih d elih ali u m e tn išk ih o z iro m a estetsk ih d o g o d k ih j e lahko socialno prav tako n evaren, k o t sp o ln o st m e d tovarišicam i in tovariši b re z ljubezni. N aša p o tre b a p o estetskih ali u m e tn išk ih u žitk ih j e m o rd a n a stala n a bioloških, socioloških ali zgodovinskih tleh , to d a zagotovo j e n e p r e stan o dejav n a in p o te n c ia ln o n ev arn a. E stetska ali u m e tn iš k a n o rm a tiv n o s t predstavlja socialni n a d z o r n a d estetskim in u m e tn išk im užitk o m , ki d o lo ča, kako se sp o d o b i estetsko uživati n a so cialn o p ra v ile n in u s tre z e n n ač in .
Pravilo 2: Težava z u m etn išk im i d eli in estetskim i p r e d m e tije v tem , d a j i h j e d an e s n e z n an sk o m n o g o in d a n a n je n a le tim o vsepovsod, m e d te m ko so d o b ra u m etn išk a d e la re d k a tako k o t zm eraj. Uživati u m e tn išk a d e la p o d o b n o , k o t spijem o kozarec vode, n e p o m e n i, d a n e ob stajajo d o lo č e n a p ra vila ali n o rm e za pitje vode n a civiliziran n a č in , in tu d i n e p o m e n i, d a zani-
k am o obstoj kem ijskih pravil o tem , kakšno vodo se sm e in kakšne se n e sm e piti. Uživati u m e tn išk a d e la tako, k o t spijem o kozarec v o d e, p o m en i, d a uži
vanje v u m e tn išk ih d e lih ali doživljanje estetskega zadovoljstva ni n u jn o za
p le te n o ra zm erje. E stetski u ž ite k prav lahko doživim o o b slabih u m etn išk ih izdelk ih , v sekak or p a tu d i o b tistih, k ijih n e k a n o rm ativ n o st o d re ja za n a p a č n a u m etn išk a dela. Težave torej nastopijo s prepoznavanjem velikih u m e t
nišk ih del, k i j ih veljavna n o rm a tiv n o st o bičajno zgreši, in s socialno p o tre b o p o n a d z o ru n a d človeka n e v re d n im i n ačin i uživanja.
Pravilo 3\ T u d i najbolj z m e rn i p re d lo g i za osam osvojitev u m e tn išk eg a dela izpod socialnega n ad z o ra, u telešen eg a v norm ativnosti, naletijo n a skraj
n o k ritik o , tak o k o t v L en in o v e m p rim e ru , celo m ed tistim i, ki sicer p o d p i
rajo re v o lu c io n a rn e zam isli v u m e tn o sti in estetiki. E m an cip acija u m e tn iš
k eg a d e la izp o d j a r m a n o rm ativ n o sti n e p o m e n i, d a n i več n o b e n ih pravil, pač p a, d a ni ekskluzivno p rip o ro č e n e g a in ed in o p rip o z n a n e g a p raviln ega n a č in a u živanja u m e tn išk ih del.
III.
M e n d a ja u m e tn o s t b re z n o rm ativ n o sti n e p o m en i, d a b o d o estetiki iz
gubili svoje službe? V o d g o v o r n a to ek sistenčno vprašanje si m o ram o naliti čiste vo d e še tretjič, to k ra t p ri izviru R udolfa A rnheim a. V zn an i knjigi Umet
nost in vidna zaznava s e j e »ne-objektivne« u m etn o sti lotil zelo objektivno.
M ed razlogi za n je n o ločitev o d p re d m e to v j e p o leg in d iv id u a ln ih u m e tn iš
kih vzrokov n av ed el, d a p re m ik stran in p ro ti re p rez en tativ n o sti zadeva ce
lo tn o ev ro p sk o civilizacijo. G e o m e trič n e oblike v m o d e rn i u m e tn o sti (kar j e tu d i naslov teg a d e la k njige) k o re n in ijo v novem položaju u m etn ik a, k ije postal outsider so d o b n e g a sveta, izključen iz ekonom skih m ehanizm ov p o n u d b e in p o vpraševanja. T o g a je p retv o rilo v sam ozaverovanega opazovalca, ki zaznava le fo rm a ln i vidik življenja, v en d ar ga prav to usposablja za globlji vpo
g led v skriti m e h a n iz e m narave. O b k o n cu knjige je A rn h e im tem eljn e p o g led e n a a b s tra k tn o u m e tn o s t ponovil n a p o d o b e n n ačin, k o tje O rte g a go
voril o d e h u m a n iz a c iji: a b s tra k tn a u m e tn o st p o čn e tisto, k a r j e u m e tn o s t p o č e la tu d i p re j, saj o b d rž i tisto bistveno, in to bistveno p o m e n i, d a ni n iti boljša n iti slabša o d re p re z e n ta c ijsk e u m etn o sti. A bstrakcija v likovnosti n e p rin a ša čiste fo rm e , »saj tu d i n a jp re p ro ste jša č rta izraža vidni p o m e n i n j e p o te m ta k e m sim b o ln a .« 4 Po d ru g i plati p a bi bilo prav tako n a p a č n o , ko bi im eli ab strak cijo za k o n č n i vzpon u m etn o sti, saj »predstavlja e n e g a o d ve
4 R u d o lf A rnheim , Art and Visual Perception. A Psychology of the Creative Eye, (L o n d o n F ab er a n d Faber, 1956), str. 376.
ljavnih načinov g ledanja sveta, p o g led n a sveto goro, ki p o n u ja d ru g a č n o p o d o b o z različnih koncev, v en d a r se j e d a videti o d p ovsod k o t en ak o . «s V vseh u m e tn išk ih stilih ostaja nekaj n e sp re m e n ljiv e g a in tako k o re n ite g a k o t sve
ta gora. Z ato je povsem m ožno, d a n a le tim o n a ra zličn e in m n o g o te re vrste n o rm za izdelovanje u m etn išk ih del, če n e d ru g je , p a v ra zličn ih k u ltu ra h , to d a vse m o rajo im eti nekaj skupnega, k a r o n e m o g o č a sklep, d a j e »vse m o ž
no« (p o s tm o d e rn i anything goes). R aven, ki p o d e lju je ra z lič n im m o ž n im u m e tn išk ih oblikam n a razn ih k o n c ih in v različn ih k ra jih in te g rite to , j e ra ven norm ativ n o sti, najboljši n ačin , d a u g o to v im o , kaj ta s k u p n a n o rm a tiv n o st vse u m e tn o sti - sveta g o ra je , p a j e ugoto viti, česa ni m o g o č e strp a ti v u m e tn o st. In tu se lah k o s k o n c a k njige s p e t v rn e m o k poglavju o ab stra k tn i um etnosti. Z abstraktno u m etnostjo u m e tn ik k o t outsider izraža n eg ativ ne p o teze ce lo tn e civilizacije. »Če p rim e rja m o visoko in te g rira n e k u ltu re - n a p ri
m e r evropski sred n ji vek - s so d o b n o stjo , u g o to v im o , d a s e je c e lo ta filozof
skih in d ru ž b e n ih idej, ki jih j e sk u p n o st sp re je m a la, ra zk ro jila v n e s k o n č n o m nožico individualnih 'šol'. T em e ljn a n ač ela m išljenja so izgubila n e p o s re d n i vpliv. O d v rn ila so se o d 'p ra k tič n e g a življenja' in p o sta la izk lju čn a d o m e n a izvedencev, filozofov in duhovnikov. T o p re d sta v lja re sn o g ro ž n jo , saj je poglavitna vrlina sleh ern e izvirne k u ltu re n je n a zm ožnost, d a izkusi p ra k tič n e dejavnosti življenja k o t zaznavne m an ifestacije te m e ljn ih načel. Dokler se za pitje vode čuti, zavedno ali nezavedno, da pom eni prejemanje podpore s strani na
rave ali Boga, dokler sta človekova usoda in njegova prednost p red drugim i bitji zanj simbolizirana v njegovem delu, j e kultura va m a. Ko p a je bivanje omejeno na specifične materialne vrednote, neha biti simbol in s tein izgubi transparentnost, od katere j e odvisna vsakršna umetnost.«6U m e tn išk o d e lo j e u m e tn iš k o d elo , kozarec v o d e je kozarec vode, to d a civilizacija, ki p ije v o d o iz siln o sofistici
ra n ih kozarcev in zelo z a p le ten ih u m e tn išk ih del, la h k o izgubi o b č u te k za stvar, če m e d p itjem u m etn išk ih del n i več z m o žn a o b č u titi človeško p r e d n o st p re d d ru g im i biÿi in njegovo u s o d n o zazn am ov ano st. U s o d n o ra z p o t
j e m ed idejo in otipljivim obstojem j e tisto, k a r je v naši k u ltu ri h u d ičev o n e varno, in skozi ta razcep nastaja u m etn o st, ki im a ed in i cilj v ugodju, kakršnega povzroča čista form a. T ako stanje terja tu d i d ru ž b e n o diagnozo: » P o m em b n o je ugotoviti, da p ri p ro d ajalcu avtom obilov, za k a te re g a ni avto nič d ru g e g a k o t prevozno sredstvo, prevladuje prav taka m e n ta lite ta k o t p ri u m e tn ik u , za k atereg a kocke in krogi p o m enijo le dražljaj za oči.«7 Če g re le za d o seg an je precejšnje distance o d p re d m e tn o sti, je v re d u , tisto, k ar ni v re d u , j e d istan ca do p o m en a: »Kar (v um etnosti, op. L.K.) velja, j e tak a u m etn išk a oseb no st,
5 Ibid., str. 376.
° Ibid., str. 106-107.
7 Ibid., str. 107.
za k a te ro j e bivajoče m anifestacija življenja in sm rti, lju bezn i in nasilja, h ar
m onije in neskladja, re d a in n e re d a prav vvsem, kar vidi in k ar počne; n e m ore se lotiti vizuelnih sil oblike in barve, n e da bi z njim i izražal obn ašan je teh živ
ljenje obvladujočih sil.«8 N a p ačn a u m e tn o stje - sam o igra: u m etn o st k o t zgolj ig ra p a j e lah k a p o t stran o d odgovornosti, ki p rip ad a n je n e m u p o m en u . »V u m e tn o sti tako k o t k jerkoli d ru g je p ostane igra, ta u g o d n i privilegij višje raz
vitih bitij, n e m o ra ln a , k a d a r stopi n a m esto pravih stvari.«9
A rn h e im svojih p o g led o v tu d i kasneje ni sp rem en il, n a sp ro tn o , po sta
vil se je n a p a č n i u m e tn o sti p o ro b u . V u v od u h knjigi svojih izb ran ih esejev iz le ta 1992 z zn a čiln im naslovom N a pomoč umetnosti ponavlja, d a j e u m e t
n o st nekaj e n k ra tn e g a , česar se ne da nado m estiti z d ru g im i dejavnostm i člo
veškega d u h a : » N jen a e n k ra tn o s t j e v tem , d a je zm ožna predstaviti človeš
k o iz k u šn jo s sre d stv i č u tn e g a iz ra ž a n ja .« 10 N a e n a k p ris to p n a le tim o v n jeg o v em n a jn o v ejše m č la n k u Umetnost kot taka (1999), k jer obravnava len i
n istič n o tem o - n e a b s tra k tn o u m etn o st, am p ak p o rn o g ra fijo in n je n e ra dosti. U m e tn o sti j e d o p u š č e n o vključevati vse vidike telesa in njegovo spol
n o d ejav n o st, to d a » u m e tn o s t m o ra n asp ro to v ati takrat, k a d a r o b se d e n o vztrajan je e n o stra n sk o p o u d a ri posam ični interes, kak ršen j e m lado stn išk a o b se d e n o s t s sek su aln o stjo , k i j e razv red n o tila n ašo p o p u la rn o k u ltu ro .« 11 In kak o o d lo čiti, kdaj j e sek su aln o st u m etn išk o n a m estu in kdaj g re sam o za p o ž e le n je b re z u m e tn išk e v redn osti, oziro m a kdaj g re sam o za igro, ki n a
sto p a n a m e sto prav e stvari? A rn h e im n e bi h o tel vpeljevati m o ra ln e n o rm a tivnosti v u m e tn o s t. N jegov n a m e n je , d a nas p re p riča, d a n o tra n ja n o rm a tivnost sam e u m e tn o sti govori sam a zase. N a p ačn a u m e tn o s tje u m etn o st, ja s n o , kaj p a bi sp lo h d ru g e g a lah k o bila, to d a v ed n o z n o v a je tre b a zato, da p rid e m o u m e tn o sti n a p o m o č, p o u d arjati, d a je u m e tn o s t b rez n o rm ativ n o sti, to rej estetsk o u g o d je b re z n a d z o ra - n evarno, n e m o ra ln o in zato n a p a č n o , vsaj k a r se tiče n a še k u ltu re . In v tem p o g le d u je naša k u ltu ra - K ultura.
Sklep: A rn h e im je m o ra l u m e tn o stn o teorijo prilag o d iti p re m ik u u m e t
niške p a ra d ig m e iz re p re z e n ta tiv n e k n e-p red m etn i form i, ki je grozila z raz
p a d o m id eje u m e tn o s ti n a sp lo h . U p o ra b il j e strategijo, k i j e kasneje p o sta
la splošno sp rejeta: p o k a z a lje , d a im ajo različna o bdo b ja različne u m etn išk e izraze, in d a im ajo ra zličn e k u ltu re tu d i d ru g a č n e u m e tn o sti. T o ni b ila p o s e b n a težava, saj j e b ila u m e tn o s tn a zgodovina h isto riziran a in p lu ralistič n a
s Ibid., str. 107.
Ibid., str. 197.
10 R u d o lf A rnheim , To the Rescue o f Art. Twenty-Six Essays (Berkeley University o f Califor
nia Press, 1992), str. ix.
11 R udolf A rnheim , »Art as Such«, The British Journal o f Aesthetics, zv. 39, št.3 (iulij 1999), str. 253-254.
že o d k o n c a devetnajstega stoletja n a p re j, i n j e n a številn ih p rim e rih p o k a zala, d a se pravil o tem , kaj j e d o b ro in kaj j e slabo v u m e tn o s ti, n e d a u n i
verzalno uporabljati in prenašati iz en e g a zgodovinskega o b d o b ja ali e n e kul
tu rn e u m e tn išk e fo rm e d ru g a m - tak o k o t p ri p o z n o rim sk i u m e tn o sti, ki so j o p rezirali zaradi razkroja rep rez en tacijsk o sti, ali p ri b a ro č n i u m e tn o s ti, ki so ji očitali p re o b lo žen o st z n e p o tre b n o re to rik o , ali pri islam skem o rn a m e n tu, ki so ga opisovali k o t n e -u m e tn o st zarad i n jego ve d o m n e v n e u m e tn iš k e nepo m em b n o sti. Relativnost d o b reg a in slabega ni več vznem irjala u m e tn o s t
n ih zgodovinarjev; ab strak tn o slikarstvo j e bilo p ro b le m a tič n o n a lestvici raz
likovanja m e d pravilnim in n ap a č n im . D a bi rešil n o rm a tiv n o s t p r e d p o p o l
n o relativizacijo, j e u v ed el k o z a re c v o d e k o t s im b o l p re s e ž n e v re d n o s ti p re d m e to v v vsaki kulturi, z o pozo rilo m , d a izginotje priv ileg irano sti in u so d nosti človeka iz u m etn išk ih p re d m e to v p red stav lja zn ak o g ro ž e n o sti c e lo t
n e z a h o d n e ku ltu re.
Pravilo i . Ce h o če m o uvesti n o rm ativ n o st v tre n u tk u k o re n ite sp re m e m be sim b o ln e g a jezik a u m etn o sti, m o ra m o za p u stiti raven m eril o k u sa (kaj je d o b ro in kaj j e slabo v u m etn o sti) in si vzeti k src u n e sp re m e n ljiv a prav ila p rav iln eg a in n apačneg a. T a pravila so torej tisto u n iv erzaln o , k a r se n e sp re m in ja v časovnih p re m e n a h in iz e n e k u ltu re k d ru g i.
Pravilo 2: Ce so ta u n iv erzaln a pravila p ra v iln e g a in n a p a č n e g a kvinte- senca osn o v n eg a razm erja človeštva d o B oga ali d o N arave tisto, k a r se d a n a u stre z e n n ačin izraziti le v č u tn i sim b o ln i fo rm i, d o b im o n o rm a tiv n o st, k i j e še v e d n o zasnovana n a re n e s a n č n e m p o jm o v a n ju umanesima in n a še starejšem go vorjenju z a h o d n e filozofije o dignitas homini. In tu sm o p ri za
k lju čn em a k o rd u A rn h eim o v e analize in n a za četk u L yotardo ve kritike.
IV.
N aša m ala zg o d b a bi se p ri tem k o n c u la h k o tu d i sklenila, saj la h k o es
tetiki in d ru g i učen jak i pač sam i izbirajo m e d u m e tn o stjo , zasn o v an o b re z u n iv erz aln e no rm ativnosti, ali p a k re n e jo p o p o ti u m e tn iš k ih pravil pravil
n eg a in n a p a čn eg a . N e glede n a to, k a te ro p o t k d o u b e re , p a m o ra m o p o m ojem p re p rič a n ju o h ra n iti razlikovanje m e d m e rili o k u sa in pravili pravil
n e g a in n ap a čn eg a . N a zalogi p a im a m o še e n k o za rec vode.
V Ju st Gaming j e L yotard postavil v o sp re d je po gan stv o ko t p re so jo b rez k ak ršn ih k o li kriterijev, češ d a j e »prava n arav a so d n ik a v iz re k a n ju so d b , ki so tu d i p re d p isi, k ar tako, brez k riterijev « .12 P o ganstvo n i k o n c e p t, a m p a k 12 Jean-François Lyotard, Just Gaming, (M anchester University Press, M anchester 1985),
str. 26; (izvirnik A u Juste, Christian B ourgeois, Pariz 1979.)
»im e, n e boljše n e slabše o d d ru g ih , za označevanje situacije, v k ateri p re so ja m o b re z kriterijev. In n e preso jam o le v zadevah resnice, am p ak tudi o stva
re h le p o te (ali estetsk e učinkovitosti) in pravice, ki se tičejo politike in eti
k e, in vse to p o t e k a b r e z k rite rije v . T o im a m v m islih , ko g o v o rim o po g an stv u .« 13 T o p a n e p o m e n i le, d a n e m o re m o priti n a trd n a tla, k a r se tiče p re so je o k u sa (d a so so d b e o d o b re m in slabem b rez splo šn o veljavnih m e r il) . K o n ec k o n ce v b i v tem sm islu n e šlo za kaj p o se b n o novega, saj je re la tiv n o st so d b o k u sa z n a n a dlje, k o t estetika. G re za to, d a ni p o d lag e za so d b e o p ra v iln e m in n a p a č n e m , za sodbe, ki naj bi n ad z irale estetski uži
tek, za tiste so d b e, ki nastajajo o b predpostavki, d a obstaja vsaj nekaj u n iv er
zalno s k u p n e g a vsem različnim diskurzom kot njihov sk upni im enovalec-kri- terij.
T o j e ta a n tin o rm a tiv n o s t p o stm o d e rn e situacije, ki vzn em irja A rnhei- m a in številne d ru g e m islece o d J u r g e n a H a b erm asa d o S tefana M orawske- g a 14 tak o zelo, d a se p o d a ja jo v b itko za u niverzalne kriterije no rm ativ no sti, k ijih m o ra k ritič n a filozofija b ra n iti p re d zmaji p o stm o dernizm a. Č eprav mi je n jih o v a stra st sim p atič n a, se poganstva raje n e bi tako fro n ta ln o lotil, saj g re za p ra v eg a v elik an a in n e za zasebno iluzijo o m lin ih n a veter, ki bi si jo izmislili p o stm o d e rn i estetiki. Lyotard si poganstva ni izmislil, a m p a k je opisal d e ja n sk o stanje. V e n d a r n a jd e m o vsaj dve šibki točki v p o stm o d e rn e m zani
k a n ju o b sto ja n o rm a tiv n ih kriterijev, in to tu di p ri L yotardu, ki je filozofsko p re c iz e n in m u n e m o re m o prip isati želje, d a bi slavil to, k ar pač obstaja. P r
vič, če j e p o g an stv o re a ln o st k o n c a tisočletja, to vsekakor n e p o m en i, d a bi m o ra lo biti tucli k o n č n o stanje. Če p a k do trdi, d a gre za k o n č n o stanje, p o tem pač n e govori o p o s tm o d e rn ih okoliščinah, am p ak o izp o ln jen em m o d e rn iz m u , ki j e d o seg e l u re sn ič ite v u to p ije in vzpostavil d o k o n č n i to talitari
zem - k ajti ta k o s i j e m o d e rn iz e m sam p re d sta v lja l svoj k o n ec . D rug ič, n eo d lo čljiv a ra z n o lik o st diskurzov vodi k je ne sais qui m erilo m pravilnega in n a p a č n e g a .15 N a ta n a č in L yotard d o d aja k » anything goes« še o d p rto sta
lišče, d a se lah k o k ark o li zgodi, in s tem p re d la g a osvobojeno zamisel esteti-
19 Ibid., str. 18.
14 Stefan Morawski j e p ogosto pisal in predaval p roti postm odernizm u, in njegov pris
pevek na XIV. m e d n a ro d n e m kongresu za estetiko v Ljubljani (1998) z naslovom
»O n Bitter-Juicy P hilosophizing Via Aesthetics« odraža p o d o b n o logiko kakor Arn- heim ovi članki, o zagrenjenosti, ki se končno sprem eni v takorekoč viteško u p o rn o bojevitost. »T oda bitke ne bo konec. Znova in znova bom o stopili na noge in sledili naši usodi g renko so čn eg a filozofiranja. Spes contra spem.« (Glej Filozofski vestnik 2 / 1999, Proceedings o f the XIV. International Congress of Aesthetics, zv. I, Ljubljana 1998, str.
42.)
13 L yotard je z n a m e n itije ne sais quoi ponovno uvedel v svojih Peregrinations (New York, C olum bia U niversity Press, 1988).
ke kot » ču d n e estetike, pri kateri o p o ro este tsk e m u č u tu n e djye več p ro s ta sinteza form im aginacije ... am pak n ez m o ž n o st sintetiziran ja. O d so tn i zm ož
nosti sinteze ustrezajo n a strani p re d m e tn o sti ozn ak e, kak ršni sta das Unform in Formlosigkeit, brezo blično in brezobličnost. T o n e p o m e n i, d a je o b jek t n u j
n o p o šasten, am p ak le, d a fo rm a ni več osišče estetsk eg a č u te n ja .« 11’
Lyotardovo p o d m e n o o »ne-vem-za-kaj-gre« stališču estetske (in vse d ru ge) p re so je se d a postaviti p o d vprašaj prav s p o m o č jo sp re je te g a razlikova
nja m e d m o d e rn o stjo in p o stm o d e rn o stjo . T a vrsta filozofske strateg ije n a m re č d o b r o služi cilju, d o k le r j o u p o r a b lja m o k o t filo zo fsk o o ro d je za d ek o n stru k c ijo triu m faln ih to ta lita rn ih velikih p rip o v e d i m o d e rn iz m a , o d pove pa, ko jo u p o ra b im o za osvetljevanje p o s tm o d e rn ih ok oliščin, k e r ni zm ožna k o n fro n ta cije s tem i okoliščinam i. K ako bi tu d i bila, ko p a j e n jih o v lastni konstitutivni m o m en t. P o stm o d e rn a »ne-vem-za-kaj-gre« o d so tn o s t ve
ljavnih kriterijev, ki bi postavili u m e tn išk o d e lo v n e k k o n te k s t ali ce lo p re - tekst, j e povsem p rilag o jen a re a ln o obstoječi u n iv erzaln o sti ali » g lo b aln em u človeštvu« p o znega kapitalizm a in njegovi k ulturi. T o lah k o po vem o tu d i d ru gače: anything goes in anything may happen sta filozofsko p lo d n i stališči, k o j u u p o ra b im o p ro ti n ap a čn im gotovostim in fa n a tič n im u to p ija m m o d e rn iz m a. Za kakršnokoli k ritičn o st po tem , k o j e b ila d e k o n stru k c ija m o d e rn iz m a opravljena, p a sta ti dve stališči prev eč k o n fo rm istič n i. Estetski ali filo
zofski k ritičn o sti o to p ita ostrino, n e m o re ta p a odvzeti m o či u n ificira jo č im silam , ki p ač nim ajo tem eljev v to ta lita rn e m d isk u rzu velikih in te le k tu a ln ih in p o litičn ih prip ovedi, p a naj si in te le k tu a lc i svojo veliko k rivd o ali zasluge še tako p ripisujejo. Bistvo len in izm a, d e n im o , n i v Materializmu in empiriokri- ticizmu ali celo v ro k o p isn ih Filozofskih zvezkih, bistvo le n in z im a je v te le g ra m skih poveljih - ta so n a m re č n e p o s re d n o učinkovala, velike p rip o v e d i p a n i
koli tako zelo, d a bi lahko en c ik lo p e d iste krivili ali slavili zarad i ja k o b in stv a in giljotine. P o stm o d e rn i fu n d a m e n ta liz e m j e velika p rip o v e d u n iv e rz a ln e k om odifikacije, ki in te le k tu a ln ih ali p o litič n ih p re se ž n ih u tem eljite v , k a k r
šne so u p o ra b lja le revolucije in p re k u cije m o d e rn iz m a , sp lo h n e p o tre b u je več. V za d n jem d esetletju tega sto letja sm o izkusili n a lastn i koži, d a se d a
»realnost« n adzorovati tu d i b rez k ak ršn ih k o li u n iv e rz a ln ih kriterijev, in d a sm o b rez le-teh pač n a lah ek n ačin p re p u š č e n i te ro rju , ki n e ra b i k ak ih p o seb n ih in te le k tu a ln ih ali u to p ič n ih u tem eljitev . K arkoli j e p ri rok i, p rid e prav, p a naj gre za e tn ič n o id e n tite to ali za re lig io z n o o čiščenje, in b re z ve
like sinteze kriterijev gladko vodi k izjem n o n e v a rn i in izjem n o n asiln i tero
ristični razliki (différend) .
Najsi tu di sp re jm em o pogled, d a je z m o d e rn iz m o m k o n ec , in se n e že
Jean-François Lyotard, Peregrinations. Law, Event, Form, (New York, C olum bia U niver
sity Press, 1988), str. 41.
lim o prijaviti v vrste vojščakov ro m a n tič n e križarske v ojne v im e n u u n iv er
zaln e sin teze, m o ra m o p o k azati skrb za filozofsko k ritič n o st ko t s k u p n a tla e stetik e, k i j o n a re d ijo d ru g a č n o o d vseh d ru g ih p risto pov k u m etn o sti. S stališča p o g an stv a k ritič n o razm erje d o p o stm o d ern o sti n i m ogoče.
M ed siln o zanim ivim i dosežki p o s tm o d e rn iz m a je tu d i ta, d a j e esteti
ka, k ije b ila skoraj povsem o d re z a n a o d so d o b n e g a u m e tn išk eg a d o g ajan ja in b re z sm isla za d ru ž b e n o p rič u jo č n o st u m etn o sti, zdaj v p le te n a v vsakda
n je tokove u m e tn o s ti in k u ltu re . Spustiti se v vojno p ro ti n e m o ra ln e m u p o ganstvu bi n u jn o p o m e n ilo p o n o v n o izolacijo estetike in filozofÿe iz u m e t
niškega sveta in o d u m e tn išk eg a dela. M orda bi bilo tako tudi prav. Pa ven dar m o ra estetik a, v n a sp ro tju s tistim i poskusi, ki iščejo, kaj je d o b ro in pravil
n o , še zlasti p a, kaj j e slab o in n a p a č n o v p o stm o d ern i u m e tn o sti, in ki s tem gojijo am b icijo , d a bi s p e t vzpostaviti n o rm ativ n o st v u m e tn o sti, sk rb n o is
kati tisto, k a r tu d i v časih, ko naj bi vse šlo, n e gre - tisto, k a r je n a p a č n o , in m o rd a d o b ro .
E stetika naj n e bi g ovorila le o tem , kaj je d o b ro in kaj je slabo, še p o sebej p a n e sam o o tem , kaj j e pravilno v u m etn o stih . Iskati prav ilno v u m e t
n o stih n e p o m e n i isk an ja n e č e sa relativnega, am p ak strem i k o d k ritju abso
lu tn e g a . K a d ar p a im ajo v m islih absolut, p ostan ejo še filozofi zelo n estrp n i.
K o je pisal o n e s tr p n o s ti,je H e n ri B ergson zapisal: »Ce si h o čem n a re d iti k o za rec slad k e vode, m o ra m počakati, d a se slad k o r ra z to p i.« 17
17 H en ri B ergson, L'évolution créatrice, (Pariz, Quadruge-PUF, 1981), str. 9 (»Sije veux m e p ré p a re r u n verre d 'e a u su c ré e ..., je dois a tten d re que le sucre fonde.«)
