5.1.6 Pomorska inšpekcija – URSP
Suban in dr. (2021) menijo, da se oddelek pomorske inšpekcije deli na inšpekcijo države zastave (FSC ali Flag State Control) ter na inšpekcijo za varnost plovbe (PSC ali Port State Control).
Slednja je zadolžena za izvajanje inšpekcijskih pregledov nad naključno izbranimi ladjami, ki priplujejo v koprsko pristanišče, s katerimi se prepriča, ali ladje ustrezajo standardom ISM kodeksa in ladjarjevim SMS pravilom za zagotavljanje minimalnega nivoja varnosti ladje, njene posadke in okolja (Safety Management Sistem ali Sistem varnega upravljanja).
PSC si ladjo izbere na podlagi pregledov v preostalih pristaniščih, na podlagi njihove države zastave in na podlagi njihovega izgleda. Razlogov, zakaj so pozorni na te parametre, je več. Iz prejšnjih inšpekcijskih pregledov lahko PSC razbere in pregleda, ali je imela ladja v preteklosti napake, ki jih je bilo potrebno odpraviti, oziroma, ali so ji v prejšnjem pristanišču odkrili napako, ki bi jo morali odpraviti do prihoda v naslednje pristanišče. Na podlagi njene države zastave inšpekcija ugotovi, v kateri državi je ladja registrirana. Nad tistimi, ki so registrirane v t. i. odprtih registrih, PSC izvaja več pregledov, saj so takšne ladje znane po tem, da le minimalno ustrezajo mednarodnim standardom.
Suban in dr. (2021) navajajo, da je poleg izvajanja inšpekcijskih pregledov ladij inšpekcija za varnost plovbe v Republiki Sloveniji zadolžena tudi za opravljanje pregledov objektov za varnost navigacije in vodnih konstrukcij (pomoli ipd.).
Drugi oddelek pomorske inšpekcije, inšpekcija države zastave, je zadolžen za izvajanje inšpekcijskega nadzora nad ladjami, ki so registrirane v Republiki Sloveniji. Za razliko od PSC
je FSC zadolžena izključno za ugotavljanje, ali se slovenske ladje skladajo z državnimi predpisi o zagotavljanju varnosti plovbe. FSC lahko za izvedbo pregleda, pooblasti PSC katere koli države, zato da inšpektorjem ne bi bilo potrebno potovati po svetu, do tam, kjer se ladja nahaja.
PSC nato o rezultatih poroča FSC (Suban in dr., 2021).
PSC in FSC pri delu uporabljata podatke o ladjah, ki jih lahko pridobita iz LRIT, SSAS, SSN, CSN in AIS sistemov, oziroma THETIS, ITU MARS, EQUASIS in CSD podatkovnih baz ter portalov. Glavni vir podatkov so seveda inšpektorji, zaposleni na inšpekciji, ki rezultate objavijo v prej omenjene podatkovne baze, ter Nacionalno enotno okno, zato da so ti dostopni ladjarjevim agentom ter ostalim PSC inšpektorjem iz tujih držav (Suban in dr., 2021).
5.1.7 Sektor za pomorske listine in splošne zadeve ‒ URSP
Sektor za pomorske listine in splošne zadeve URSP skrbi za izdajanje certifikatov za pomorce in vodi register čolnov ter ladij Republike Slovenije (Suban in dr., 2021).
Sektor zbira podatke o lastnikih plovil, lastnostih plovil, njihovi propulziji ter ostale relevantne informacije. Te so navedeni v registru, ki je dostopen tudi širši javnosti preko spletnega portala eUprave (Suban in dr., 2021).
5.1.8 Direktorat za letalski in pomorski promet
Direktorat za letalski in pomorski promet je služba, ki opravlja splošne strokovne in administrativne naloge, povezane s pripravo strateških usmeritev in razvoja na področju letalstva, pomorstva in plovbe po celinskih vodah (Suban in dr., 2021).
Suban in dr. (2021) menijo, da med najpomembnejše naloge direktorata spadajo zagotavljanje varnega delovnega okolja, izvajanje pregledov nad kakovostjo delovanja služb na področju pomorstva, plovbe po celinskih vodah in letalstva, izdajanje koncesijskih pogodb, priprava zakonov in podzakonskih aktov ter skrb za njihovo izvajanje, sodelovanje v institucijah, organih in delovnih telesih EU z njihovega delovnega področja, sodelovanje v mednarodnih organizacijah in izvajanje nadzora nad organi v sestavi ministrstva (Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije itd.).
Za uspešno izvajanje svojih nalog direktorat zbira statistične podatke iz javnih in zasebnih pristanišč ter marin. Te pridobi v sodelovanju z URSP, še posebno s pomorsko inšpekcijo (Suban in dr., 2021).
5.1.9 Preiskovalec pomorskih nesreč
Oddelek preiskovalca pomorskih nesreč je organ v sestavi MZI, katerega primarna naloga je preiskovanje vzroka za nastanek neke pomorske nesreče in predstavljanje ukrepov, s katerimi bi preprečili nastanek podobnih nesreč. Na podlagi teh se nato formirajo novi predpisi za zagotavljanje varnosti ladje, okolja in posadke. Preiskovalec pomorskih nesreč deluje v skladu z določili Pomorskega zakonika, Uredbe o preiskovanju pomorskih nesreč ter mednarodnimi predpisi in priporočili (Suban in dr., 2021).
Oddelek je zadolžen za samo preiskovanje pomorskih nesreč, za pripravo poročil za izboljšanje varnosti pomorskega prometa, za poročanje vladi RS, poročanje in svetovanje ministru, pristojnemu za pomorstvo, ter za poročanje Mednarodni pomorski organizaciji, Evropski komisiji in Evropski agenciji za pomorsko varnost. Poleg tega mora preiskovalec tesno sodelovati z Mednarodnim združenjem preiskovalcev pomorskih nesreč in incidentov (Suban in dr., 2021).
Da bi preiskovalec dobil jasno sliko o dogajanju, ki je privedlo do incidenta, zbira podatke, s katerimi ugotavlja, kaj se je dogajalo z ladjo pred nastankom nesreče ter med samim potekom.
To vključuje izpis vseh določenih položajev ladje, hitrost in kurz ladje na posameznih odsekih plovbe, posnetke pogovora posadke na mostu ter podatke o globinah, radarskih izsledkih, hitrosti vetra in aktivnosti uporabe avtomatskih elektronskih vrat. Poleg tega se preiskovalec pozanima tudi o vremenu in stanju morja v času nesreče (Suban in dr., 2021).
Podatke oddelek pridobi iz AIS, LRIT, GPS CSN in SSN sistemov zavoljo ugotavljanja pozicij ladje ter ECDIS sistema, ki med drugim beleži tudi hitrost na posameznih odsekih opravljene poti in kurze, v katerih je ladja plula. V sodelovanju z ARSO preiskovalec pridobi meteorološke, oceanografske in hidrološke podatke o stanju morja in vremena v času nesreče.
Prav tako lahko podatke dobi iz morebitnih CCTV posnetkov, predvsem pa se zanaša na očividce in izjave posadk vpletenih ladij ter beleženja dogodkov s strani poveljnikov (poročila).
Ti lahko predstavijo video ali slikovne dokaze poteka dogodkov, s katerimi potrdijo verodostojnost svojih pričevanj. Najbolj dragoceni izmed vseh podatkov pa so tisti, ki jih beleži VDR (Suban in dr., 2021).
5.2 Policija
Policija Republike Slovenije je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Na območju pomorstva deluje Postaja pomorske policije Koper, ki je ena izmed organizacijskih enot Generalne policijske uprave na območju Policijske uprave Koper. Je enota s posebnim
delovnim področjem, saj poleg splošnih policijskih nalog opravlja še naloge varovanja in nadzorovanja državne meje na morju ter v pristaniščih.
Suban in dr. (2021) so za prikaz delovanja pomorske policije ta organ razdelili na več specializiranih enot, kot so enota policijskih plovil, enota obmejne policije na morju in kopnem, enota kriminalistov in preiskovalcev nelegalnih dejanj ter policijski operativno-komunikacijski center (Suban in dr., 2021).
5.2.1 Policijska plovila
Enota policijskih plovil Postaje pomorske policije Koper z različnimi patruljnimi čolni primarno opravlja patruljne dolžnosti, med katerimi ima poseben pomen nadzor pomorskih meja in splošne varnosti na območju teritorialnih voda Republike Slovenije. Poleg tega preiskujejo tudi ostala kazniva dejanja, kot so tihotapljenje, nezakoniti ribolov itd., in nadzoruje pravilno izvajanje mednarodnih in državnih predpisov o izogibanju trčenja, sidranju ipd. s strani plovil. Nazadnje morajo policijska plovila v primeru obsežne pomorske nesreče pomagati pri SAR operacijah (Suban in dr., 2021).
Enota se za učinkovito patruljiranje in sledenje plovilom poslužuje AIS podatkov ter radarskih in vizualnih opazovanj patrulj. Za sledenje ribiškim plovilom enota zbira podatke sistema VMS.
Če enota zazna nelegalni prehod meje, o tem najprej poroča enoti obmejne policije, nato pa tudi organizacijam, kot so INTERPOL, EUROPOL in FRONTEX, če obstaja sum vpletenosti iskane osebe. V sodelovanju z ARSO lahko dostopa do informacij o trenutnih napovedanih meteoroloških in oceanografskih razmerah, s katerimi morajo biti ves čas seznanjeni. Ker so komunikacije med plovili in štabom zaupne narave, policija zanje uporablja sistem TETRA (Suban in dr., 2021).
Vir: VAL navtika
5.2.2 Enota obmejne policije na morju in kopnem
Enota obmejne policije na morju deluje na dveh mednarodnih mejnih prehodih za pomorski promet v Piranu in Kopru. Tam se izvaja tudi nadzor nad prehajanjem meje na kopnem, oziroma natančneje, v pristaniščih.
Vsako plovilo, ki prečka mejo slovenskih teritorialnih voda in ne opravlja prehoda, temveč ima namen za neki čas ostati na območju države, mora svoj prihod najaviti v enem izmed mejnih prehodov pri enoti obmejne policije na morju. Tam pristojni policisti preverijo dokumente lastnika plovila, poveljnika in plovila samega. Tako se prepričajo, ali ima katerakoli oseba, ki prečka mejo kriminalno ozadje, ali je iskana v drugi državi ipd. (Suban in dr., 2021).
Enota obmejne policije na kopnem, ki deluje v pristaniščih, nima zunanjih patrulj, vendar tesno sodeluje z oddelkom patruljnih čolnov. Pristaniška mejna služba tako kot enota obmejne policije na morju deluje na mejnih prehodih Piran in Koper, kjer mora vsako tuje plovilo, ki ima namen vpluti v pristanišče ali marino, prijaviti svoj prihod. Nato policija pregleda dokumente vseh članov posadke in njihove ladje. V primeru suma, da ladja ogroža varnost, policija stopi v stik s Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo. Poleg tega si izmenjujejo podatke tudi z drugimi organizacijami, kot so INTERPOL, EUROPOL in FRONTEX (Suban in dr., 2021).
Policijska mejna kontrola na morju nadzira schengenske meje s kopnega z vizualnim opazovanjem, RADAR sistemom, CCTV sistemi kamer in s patruljnimi čolni. V primeru, da odkrijejo nezakonito dejavnost, posredujejo v skladu s svojo pristojnostjo. Za izvrševanje komunikacij med mejnimi prehodi in patruljnimi čolni uporablja enota sistem TETRA (Suban in dr., 2021).
5.2.3 Kriminalisti in preiskovalci nelegalnih dejanj
Kriminalisti in preiskovalci nelegalnih dejanj so posebna enota policije, ki preiskuje kazniva dejanja v zvezi s pomorskim prevozom ter incidente, ki so se zgodili na plovilih, kot so različno nasilje, tatvine, tihotapljenje mamil in druga kazniva dejanja (Suban in dr., 2021).
Kriminalisti pri delu sodelujejo z enoto patruljnih čolnov, ker sami z njimi ne razpolagajo. V primeru, da zaznajo ali pa prejmejo prijavo kaznivega dejanja, kriminalni inšpektorji odidejo na mesto morebitnega zločina in fizično zberejo dokaze. Pri iskanju osumljencev si pomagajo z lastnimi podatkovnimi bazami policije, ki vsebujejo dve široki kategoriji informacij, in sicer informacije o iskanih, pogrešanih ter tajno opazovanih osebah, ali o tistih, ki se jim nenehno sledi, in informacije o ukradenih ali pogrešanih vozilih in predmetih. Ti so predvsem osebni
dokumenti, prometna dovoljenja in registrske tablice vozil. Poleg tega se uporabljata 24-urni videonadzor ter občasna kontrola pomolov (Suban in dr., 2021).
Poleg lastnih podatkovnih baz se enota poslužuje tudi podatkovnih baz INTERPOL-a, EUROPOL-a in FRONTEX-a v primeru mednarodnega kaznivega dejanja. Podatke o plovilih lahko najdejo v AIS sistemu in v registru čolnov URSP, za opazovanje pa uporabljajo RADAR sistem in VMS (Suban in dr., 2021).
5.2.4 Policijski operativno-komunikacijski center
Policijski operativno-komunikacijski center je zadnja enota pomorske policije, zadolžena za prejemanje klicev v sili na telefonsko številko 113 ter posredovanje relevantnih operacij primerni enoti za posredovanje (Suban in dr., 2021).
Ob prejemu klica na telefonsko številko 113 center najprej oceni resnost situacije ter nato po potrebi obvesti ustrezno enoto policije, torej patruljne čolne, kopenske patrulje ali pa kriminaliste, ki ob dogodku posreduje (Suban in dr., 2021).
Operativno-komunikacijski center sprejema obvestila in zbira podatke o dejanjih, dogodkih in pojavih, ki so pomembni za delo policije ter za tekočo dnevno oceno varnostnih razmer na območju Republike Slovenije (Suban in dr., 2021).
5.3 Finančna uprava Republike Slovenije
Finančna uprava Republike Slovenije ali FURS je organ v sestavi Ministrstva za finance.
Uprava v panogi pomorstva izvaja carinsko dejavnost v Luki Koper. Deli se na dva oddelka, oddelek za carinjenje Koper, oziroma carinsko službo, ter na oddelek za mejno kontrolo Luka Koper. Službi delujeta medsebojno in si delita vse podatke (Suban in dr., 2021).
5.3.1 Oddelek za carinjenje Koper
Carina je enota, ki deluje znotraj FURS-a, zadolžena je za izvajanje nadzora nad uvozom in izvozom blaga ter nad blagom, za katerega so pri uvozu in izvozu predpisani posebni pogoji.
Osnovni in hkrati najpomembnejši vir evropskega carinskega prava je Carinski zakonik unije.
V RS delovanje carine poleg tega uzakonjajo še Zakon o izvajanju carinske zakonodaje Evropske unije (ZICZEU) ter pravila Svetovne trgovske organizacije (WTO) in Kjotske konvencije. Pojem carinska unija opisuje območje skoraj celotne Evropske unije, kjer velja
V Slovenijo se lahko blago neposredno uvaža tudi iz držav izven Evropske unije, in sicer preko pristanišča Koper. Carinska služba je torej dolžna preveriti dokumentacijo vsega blaga, ki je vpisano v carinski sistem, po potrebi pa se lahko odloči tudi za nepredviden pregled blaga, če obstaja sum o kršitvi zakonskih določil, oziroma, če je o tem služba obveščena s strani drugih organov. Te preglede izvaja enota za preiskovanje nelegalnih dejavnosti (Suban in dr., 2021).
Suban in dr. (2021) navajajo, da služba nadalje omogoča dostop do carinskih podatkov in storitev (elektronsko, na portalu e-Carina) preko naslednjih aplikacij:
● E-Izvoz:
o daje možnost vlaganja izvozne carinske deklaracije,
o vsebuje pregled vloženih deklaracij o izvoznih dokumentih ter o omogoča prejem potrditve izvoza blaga.
● TARIC3:
o prikazuje trende tarifnih kvot.
● ETROD:
o omogoča prijavo trošarinskega zavezanca,
o daje možnost predložitve elektronskih trošarinskih obračunov in o omogoča pregled vloženih obračunov.
● EMCS:
o za predložitev elektronskega trošarinskega dokumenta ter o omogoča potrditev elektronskega trošarinskega dokumenta.
● E-izvršbe:
o za pošiljanje predlogov za izvršbo.
● Vpogled v instrumente zavarovanja:
o vpogled v podatke vseh vrst lastnih instrumentov zavarovanja, tj. splošnih, ca-rinskih, trošarinskih in tranzitnih,
o vpogled v stanje obremenjenosti carinskih in tranzitnih instrumentov zavarova-nja,
o vpogled v obračunane in morebitne carinske obveznosti, ki bremenijo carinski in tranzitni instrument zavarovanja in
o dodajanje oz. urejanje vstopnih oznak pri tranzitnih instrumentih zavarovanja.
Na voljo je tudi spletni servis MRN –sledenje, kjer ima stranka možnost poizvedbe o pošiljki na podlagi MRN (Movement Reference Number) o stanju deklaracij v tranzitnih ter izvoznih in uvoznih postopkih, začetih v Sloveniji (Suban in dr., 2021).
Suban in dr. (2021) menijo, da carinska služba Luke Koper zbira informacije iz luškega sistema TinO, kjer se nahajajo podatki, vneseni s strani agentov, špediterjev, logistov in ostalih deležnikov pomorskega prevoza. Za spremljanje gibanja ladij carina uporabi podatke iz Nacionalnega enotnega okna (podatki iz FAL konvencije) ali pa sistema TinO (najava prihoda, pilotaža, stanje na privezih).
5.3.2 Oddelek za mejno kontrolo Luka Koper
V Luki Koper ima carina tudi poseben sektor za analize tveganj in preverjanje nelegalnih dejavnosti. Ta zbira in obdeluje podatke o blagu, ki prispe v Luko Koper, ključne za uspešen boj proti kriminalu in ostalim nelegalnim aktivnostim, ki spadajo pod pristojnost carinske službe (Suban in dr., 2021).
Suban in dr. (2017) navajajo, da lahko služba v primeru suma nelegalnih dejanj odredi inšpekcijo blaga z invazivnimi (npr. fizični pregled) oziroma največkrat neinvazivnimi metodami (skenerji, razni senzorji itd.).
Če se kršitev nanaša na pristojnost drugih služb, jih oddelek o tem obvesti in nato z njimi ustrezno ukrepa.
Suban in dr. (2021) navajajo, da med te službe spadajo:
● MORS (kršitve glede trgovanja z vojaško opremo),
● policija (kršitve glede trgovanja z orožjem, drogami, ilegalnimi migracijami itd.),
● UVHVVR (kršitve glede trgovanja z blagom rastlinskega ali živalskega izvora),
● URSP (nelegalne dejavnosti, povezane z nevarnim blagom) in
● ostale službe.
Pri sodelovanju z ostalimi službami glede nelegalnih dejanj v zvezi z blagom, ki je v njihovi pristojnosti, ima oddelek za preiskovanje dostop do podatkov teh služb. Poleg teh virov podat-kov pa se enota poslužuje še ostalih senzorjev, ki jih uporablja tudi carinska služba (Suban in dr., 2021).
5.4 Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije
Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije ali MORS je glavni organ v državi za zagotavljanje varnosti in preprečevanja nelegalnih dejanj na področju pomorstva. Znotraj ministrstva delujeta organa v sestavi Generalštab slovenske vojske, ki vključuje 430. mornariški divizijon in URSZR (Suban in dr., 2021).
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ali URSZR opravlja določene naloge organiziranja, pripravljanja in posredovanja v primeru naravnih in ostalih nesreč na morju. Pri tem upošteva določbe Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter podrejene akte. Prav tako ima uprava nalogo koordinatorja strokovnih nalog ostalih vključenih ministrstev v primeru nesreče. Uprava skrbi tudi za raziskovanje in načrtovanje novih zakonov v primeru nesreč, za vzpostavitev različnih sistemov varstva ter vzdrževanja obstoječih sistemov. URSZR deluje preventivno, v primeru nesreče pa ukrepa. V sklopu uprave na področju pomorstva delujejo Koprska enota civilne zaščite, operativno-komunikacijski klicni center reševalcev in Koprska gasilska brigada (Suban in dr., 2021).
5.4.1 Generalštab slovenske vojske
Suban in dr. (2021) menijo, da je Generalštab slovenske vojske najvišji organ za poveljevanje vojski. Njegov namen je izvajanje nalog, ki se nanašajo na načrtovanje in razvoj, ter na organizacijo, usposabljanje in delovanje vojske. V pomorskem prometu Generalštab načrtuje in koordinira vojaško-obveščevalne dejavnosti ter varnostne naloge v vojski. V primeru zasledene grožnje varnosti posreduje podatke ostalim službam in mednarodnim organizacijam ter začne z ustreznimi ukrepi (EU, NATO, OZN ter OVSE).
Poleg zgoraj navedenih nalog Generalštab tudi razvija sistem varovanja tajnih podatkov vojske in koordinira razvoj komunikacijsko-informacijskih sistemov. To je še posebno pomembno v primeru mednarodnih sodelovanj in vojaških misij, kot je Operacija Mare Nostrum. Izmenjava podatkov v teh situacijah je osnova bodočega okolja CISE (Suban in dr., 2017).
Za izvajanje omenjenih nalog Generalštab zbira podatke o vseh plovilih, ki plujejo po slovenskih morjih, še posebej o tistih, za katere obstaja sum, da predstavljajo grožnjo. Potrebne
informacije pridobi neposredno s strani 430. mornariškega divizijona, notranjih in zunanjih državnih organov ter od tujih vojaških in civilnih služb (Suban in dr., 2021).
5.4.2 430. mornariški divizijon
V sklopu Generalštaba deluje 430. mornariški divizijon, ki skrbi za zagotavljanje pripravljenosti za posredovanje na območju akvatorija Republike Slovenije. Opravlja tudi naloge odstranjevanja neeksplodiranih sredstev, protidiverzantskega delovanja, protiteroristične zaščite ter zaščite zavezniških in lastnih vojaških objektov. Divizijon tudi odkriva in obvešča Generalštab o morebitnih virih groženj na območju slovenskega akvatorija (Suban in dr., 2021).
V primeru nesreče na morju lahko 430. vojaški divizijon pomaga pri SAR operacijah, na splošno pa skrbi za nadzor in spremljanje prometa. V ta namen uporablja vojaški helikopter in patrulje na hitri patruljni ladji 21, Ankaran in večnamenski ladji 11, Triglav (Suban in dr., 2017).
Plovila Slovenske vojske so opremljena z lastnimi senzorji, namenjenimi za navigacijo in zbiranje podatkov o sumljivih plovilih, in sicer z opazovalnimi napravami, kot so GPS, RADAR, AIS in NAVTEX ter VHF DSC radio, satelitski komunikacijskimi sistemi in posebnimi zaščitenimi vojaški komunikacijski sistemi, ki posameznikom preprečujejo vohunjenje (Suban in dr., 2021).
Vir: Wikipedija
Slika 8 Hitra patruljna ladja Ankaran
5.4.3 Civilna zaščita Koper ‒ URSZR
Civilna zaščita je služba za varovanje pred naravnimi in drugimi nesrečami oziroma poseben del namensko organiziranih sil za zaščito, reševanje in pomoč. Poveljnik civilne zaščite za Obalno regijo s pomočjo Koprskega štaba CZ ob nesreči na morju vodi dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč. Za operativno izvajanje posameznih nalog na morju določi vodjo intervencije. Temu so neposredno podrejene vse sile, ki sodelujejo pri izvajanju nalog. Ob večji nesreči, ko so zaradi nesreče na morju ogrožene tudi sosednje države, poveljnik CZ vodi naloge v skladu s svojimi pristojnostmi in odločitvami vlade. Pri svojem delu sicer civilna zaščita tesno sodeluje z RCC URSP, ki civilno zaščito takoj obvesti ob dogodku nesreče (Suban in dr., 2021).
V primeru nesreče na morju se v okviru ukrepa nujne medicinske pomoči izvaja prva pomoč s strani CZ, zdravstvena pomoč medicinskega osebja (na terenu ali v ustanovah), specialistična pomoč (v bolnišnicah), higienski ukrepi ali ukrepi proti pandemiji (s strani služb pod nadzorom NIJZ) in oskrba z zdravili, opremo in sanitetnim materialom. Če je v nesreči prišlo do smrtnih žrtev, mora uprava poskrbeti za identifikacijo mrtvih (Suban in dr., 2021).
Civilna zaščita zbira podatke o nesrečah (lokacija, število poškodovanih, število smrtnih žrtev, narava nesreče itd.). Na podlagi teh se nato izvede preiskava s strani preiskovalca nesreč URSP, pri kateri civilna zaščita zbira podatke o vzroku za nesrečo. Ti nato pomagajo pri oblikovanju zakonov za varnost pred nesrečami (Suban in dr., 2021).
V samem procesu reševalne akcije civilna zaščita uporablja radijske zveze ZA-RE, javne žične in brezžične zveze, kot so telefon, telefaks ipd., internet in ostale funkcionalne naprave za
vzpostavitev zveze, čeprav se te uporabijo le v primeru, ko ostale niso na voljo. Ostale podatke prejme s strani RCC-ja (Suban in dr., 2021).
5.4.4 Operativno-komunikacijski center reševalcev – URSZR
Operativno-komunikacijski center je dosegljiv na telefonski številki 112. Center lahko pokliče vsak posameznik, če je priča neki nesreči, ali pa je sam udeležen v njej. Ko posameznik pokliče
Operativno-komunikacijski center je dosegljiv na telefonski številki 112. Center lahko pokliče vsak posameznik, če je priča neki nesreči, ali pa je sam udeležen v njej. Ko posameznik pokliče