Suban, Pegan, Petrovčič, Perkovič in Čermelj (2021 B) navajajo, da v Republiki Sloveniji na področju pomorstva delujejo naslednji vladni deležniki:
• Ministrstvo za infrastrukturo, znotraj katerega delujejo:
o Organizacijski enoti:
▪ Direktorat za letalski in pomorski promet,
▪ Preiskovalec pomorskih nesreč in o Organ v sestavi:
▪ Uprava Republike Slovenije za pomorstvo,
• Ministrstvo za notranje zadeve, znotraj katerega deluje:
o Organ v sestavi:
▪ Policija Republike Slovenije,
• Ministrstvo za finance, znotraj katerega deluje:
o Organ v sestavi:
• Ministrstvo za obrambo, znotraj katerega delujeta:
o Organa v sestavi:
▪ Generalštab slovenske vojske, ki vključuje:
• 430. mornariški divizijon, in
▪ Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, znotraj katerega delujeta:
o Organa v sestavi:
▪ Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki inkorporira:
• Pomorsko ribiško inšpekcijo in
▪ Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
• Ministrstvo za okolje in prostor znotraj katerega delujeta:
o Organa v sestavi:
▪ Direkcija Republike Slovenije za vode,
▪ Agencija Republike Slovenije za okolje in o Pooblaščeni organizaciji:
▪ Zavod za varstvo narave Republike Slovenije ter
▪ Družba VGP Drava,
• Ministrstvo za kulturo s katerim sodeluje:
o Pooblaščena organizacija:
▪ Zavod za varstvo kulturne dediščine in
• Ministrstvo za zdravje, s katerim sodeluje:
o Pooblaščena organizacija:
▪ Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Vir: Avtorjevo delo
Slika 1 Shema zgradbe vladnih deležnikov
Vsaka zgoraj našteta ustanova deluje na območju celotnega teritorija Republike Slovenije.
Zaradi zaključnega dela se bomo osredotočili le na tiste enote, ki se ukvarjajo s pomorskimi zadevami. Omenili bomo tudi nekaj izjem med službami, ki delujejo samostojno ter ne odgovarjajo nobenemu ministrstvu, ampak so bile vseeno ustanovljene s strani države in so ključnega pomena za področje pomorstva.
2.2.1 Ministrstvo za infrastrukturo
Na področju pomorstva v okviru Ministrstva za infrastrukturo delujeta organizacijski enoti Preiskovalec pomorskih nesreč in Direktorat za letalski in pomorski promet ter organ v sestavi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo (URSP). Uprava je glavni državni organ na področju pomorstva, ki je zadolžena za opravljanje raznih nalog. V njeni pristojnosti delujejo luška kapitanija, reševalno-koordinacijski center (RCC), sistem za nadzor plovbe (VTS), sektor za varovanje obalnega morja (SVOM), pomorska inšpekcija (port in flag state control ter ISPS control) ter sektor za pomorske listine in splošne zadeve (Suban in dr., 2021).
2.2.2 Ministrstvo za notranje zadeve
Pod pristojnostjo Ministrstva za notranje zadeve deluje med drugimi službami tudi organ v sestavi, Policija Republike Slovenije.
Suban in dr. (2021) so za prikaz delovanja policije v pomorskih zadevah ta organ razdelili na več podenot, kot so: enota policijskih plovil, enota obmejne policije na morju in kopnem, enota kriminalistov in preiskovalcev nelegalnih dejanj ter policijski operativno-komunikacijski center.
2.2.3 Ministrstvo za finance
Pod okriljem Ministrstva za finance na področju pomorstva deluje organ v sestavi Finančna uprava Republike Slovenije (FURS). Uprava je na področju pomorstva prisotna predvsem pri carinski dejavnosti v koprskem pristanišču, kjer v sklopu Finančnega urada Koper delujeta oddelek za carinjenje Koper ter oddelek za mejno kontrolo Luka Koper (Suban in dr., 2021).
2.2.4 Ministrstvo za obrambo
Suban in dr. (2021) navajajo, da Ministrstvo za obrambo na področju pomorstva prisostvuje pri zagotavljanju varnosti in preprečevanju nelegalnih dejanj. Pod okriljem ministrstva delujeta organa v sestavi Generalštab Slovenske vojske, ki vključuje 430. mornariški divizijon, in Uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije (URSZR).
Pod okriljem URSZR delujejo še koprska enota civilne zaščite, operativno-komunikacijski klicni center reševalcev in Koprska gasilska brigada.
2.2.5 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Pod pristojnostjo ministrstva delujeta organa v sestavi Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo ter Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (URSHVVR). URSHVVR nadaljnje inkorporira veterinarsko in fitosanitarno inšpekcijo, ki delujeta v koprskem pristanišču (Suban in dr., 2021).
2.2.6 Ministrstvo za okolje in prostor
V sklopu ministrstva delujeta organa v sestavi Agencija Republike Slovenije za okolje in Direkcija Republike Slovenije za vode ter pooblaščeni organizaciji VGP Drava s koprsko enoto in Zavod za varstvo narave Republike Slovenije z območno enoto Piran (Suban in dr., 2021).
2.2.7 Ministrstvo za kulturo
Pod okriljem ministrstva deluje pooblaščena organizacija Zavod za zaščito kulturne dediščine s koprsko enoto (Suban in dr., 2021).
2.2.8 Ministrstvo za zdravje
Ministrstvo za zdravje samo po sebi ni neposredno vključeno v zadeve pomorskega nadzora, ampak tesno sodeluje z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje ali NIJZ. Inštitut ne deluje pod okriljem ministrstva, ampak je državna služba, ki skrbi za pregledovanje zdravstvenega stanja na morskih in kopenskih mejah ter je pooblaščena za poročanje Ministrstvu za zdravje o aktualnem stanju (Suban in dr., 2021).
2.2.9 Agencija za komunikacijska omrežja in storitve
Med vladne deležnike na področju pomorstva bi lahko šteli tudi Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije ali AKOS. S strani vlade ustanovljena agencija sicer ne odgovarja nobenemu ministrstvu, ampak deluje samostojno. Glavna naloga agencije je vodenje vpisnika radijskih postaj na območju teritorija RS, med katerimi so seveda tudi vse VHF DSC in ostale radio postaje, ki jih deležniki uporabljajo na področju pomorstva.
3 Senzorji in podatkovne baze
Vladni deležniki skrbijo za nadzor in upravljanje svojega področja delovanja. Da bi učinkovito opravljali svoje naloge, zbirajo podatke s pomočjo raznih senzorjev.
Pod senzorje štejemo različne naprave za določanje položaja nekega objekta, lahko pa so to tudi sistemi za videonadzor, oziroma morebitni očividci, patrulje ali službe, ki zagotavljajo dostop do določenih informacij. Podatki, zbrani s pomočjo senzorjev, se shranjujejo v raznih podatkovnih bazah ter služijo za statistične namene in raziskave, lahko pa tudi za razne preiskave, kot so pomorske nesreče. Podatkovne baze se uporabljajo v skladu s potrebami raznih služb in v skladu z mednarodno ter nacionalno zakonodajo.
V naslednjih podpoglavjih bodo predstavljeni vsi senzorji in podatkovne baze, ki jih uporabljajo vladni deležniki.