Direkcija izdaja tudi koncesije za rabo voda vsem pravnim ali fizičnim osebam, zato da se pooblasti neko službo za določen nadzor, ter da se na določenem območju voda omeji prosto gibanje. Slednje je sicer neovirano na območjih brez koncesije, ker obala in morje v Republiki Sloveniji sodita v javno dobro (Suban in dr., 2021).
Direkcija Republike Slovenije za vode zbira geodetske podatke, podatke ARSO-a, podatke iz registra kulturne dediščine in nepremičnin ter zahteve za izdajo vodnih dovoljenj, soglasij in koncesij. Omenjene podatke združi s podatki, ki jih zbira sama. Mednje sodijo hidrografski podatki, podatki o obstoječih vodnih soglasjih, koncesijah ter vodnih dovoljenjih in podatki projektne dokumentacije ter načrtov parcel. Obdelane podatke direkcija pošilja drugim službam bodisi v namene iskanja in reševanja, preiskovanja nesreč, inšpekcijskih pregledov ipd. Do zbranih podatkov lahko javnost dostopa preko portala Atlas Okolja (Suban in dr., 2021).
Omenjene podatke direkcija zbira preko drugih organizacij, kot so ARSO, Geodetska uprava Republike Slovenije ter iz Registra kulturne dediščine in nepremičnin. Hidrološke podatke zbira preko oceanografskih boj in vlog za dovoljenja (Suban in dr., 2021).
5.6.2 Agencija Republike Slovenije za okolje
Agencija Republike Slovenije ali ARSO je glavna državna meteorološka služba, ki deluje na podlagi zakona o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi (UL 60/17). ARSO vzpostavlja, vzdržuje in upravlja z državno mrežo meteoroloških postaj in meteoroloških boj. Podatke iz postaj zbira in analizira ter iz teh pripravlja meteorološka opozorila za pomorce, ki jih nato posreduje URSP. Ta nato zbrana opozorila skupaj z lastnimi obvestili glede varnosti navigacije objavi v zbirki obvestil za pomorce, ki izhaja mesečno.
Nujna obvestila URSP posreduje ladjam takoj preko NAVTEX sistema (Suban in dr., 2021).
Zbrane podatke ARSO objavlja na svojem spletnem portalu, dnevno pa na podlagi teh oblikuje tudi vremenske napovedi za širšo javnost.
5.6.3 Družba VGP Drava
V sklopu ministrstva deluje tudi družba VGP Drava, ki na podlagi koncesijske pogodbe čisti slovenske obale ob primeru izrednega onesnaženja ter o tem obvešča operativno-komunikacijske centre, ki lahko ob večjem onesnaženju aktivirajo tudi enote drugih služb, predvsem Sektorja za varovanje obalnega morja in koprsko enoto civilne zaščite (Suban in dr., 2021).
Družba dobi informacije o onesnaženju preko operativnoklicnega centra, očividcev, patrulj URSP, policije, vojske ter raznih inšpekcij ali ostalih služb, ki družbi pomagajo pri sanaciji ob večjem onesnaženju (Suban in dr., 2021).
5.6.4 Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Zavod RS za varstvo narave je s strani vlade ustanovljena organizacija, ki je zadolžena za zaščito ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na območju Republike Slovenije. V sklopu zavoda na področju pomorstva deluje Območna enota Piran.
Slovenska obala ima zavarovanih osem območij, tri med njimi, NS Rt Madona, KP Debeli rtič ter krajinski park Strunjan, vključujejo tudi morje, Sečoveljske soline, tudi zavarovane kot krajinski park, pa so vpisane na seznam Mednarodno pomembnih mokrišč Ramsarske konvencije. Območna enota Piran je nosilec aktivnosti, h katerim Slovenijo zavezuje konvencija o varstvu Sredozemskega morja in obalnega območja oziroma njen Protokol o posebej zavarovanih območjih in biološki raznovrstnosti Sredozemlja (ZRSVN, 2021).
Enota dobi informacije s strani krajevnih in naravnih parkov na območju Slovenske Istre ter obvešča ostale službe o morebitnem onesnaženju. Glavna naloga zavoda je beležiti stanje rastlin, živali ter nežive narave na zavarovanih območjih in o poročati ministrstvu.
5.7 Ministrstvo za kulturo
Ministrstvo za kulturo je odgovorno za prijavo, upravljanje, vzdrževanje, varovanje in proučevanje slovenske kulturne dediščine tako na kopnem kot na morju. Znotraj njihove pristojnosti deluje Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki zbira informacije o kulturni dediščini in o novih odkritjih (Suban in dr., 2021).
5.7.1 Zavod za varstvo kulturne dediščine
Zavod za shranjevanje podatkov uporablja Nacionalni register kulturne dediščine. Vsaka organizacija ali oseba, ki izvaja meritve na kopnem ali morju, lahko naleti na stare ostanke ali relikvije. V tem primeru se lahko obrne na Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki na mesto pošlje inšpektorje, restavratorje in arheologe, ki ta prostor zavarujejo in proučijo najdbo.
Informacije o lokaciji in vrsti kulturne dediščine so prikazane na spletnem portalu zavoda ter na portalu Atlas Okolja, ki vodi Ministrstvo za okolje in prostor (Suban in dr., 2021).
5.8 Ministrstvo za zdravje
5.8.1 Nacionalni inštitut za javno zdravje Ministrstvo za zdravje
Nacionalni inštitut za javno zdravje ali NIJZ je služba, ki na področju države in na njenih mejnih prehodih zbira podatke o virih okužb, kontaminacijah in prenašalcih bolezni. Inštitut je samostojna organizacija, ki je s strani Ministrstva za zdravje pooblaščena za opravljanje svojega dela in za poročanje. Če NIJZ na podlagi raziskav in zbranih podatkov odkrije izbruh neke bolezni, to sporoči vladi Republike Slovenije ter predlaga ukrepe za zajezitev širjenja. NIJZ mora svoje ugotovitve in odkritja posredovati tudi Svetovni zdravstveni organizaciji. Delo inštituta na področju pomorstva opravlja območna enota NIJZ Koper, ki je zadolžena za nadzor na slovenskih morskih mejah (Suban in dr., 2021).
Vsaka ladja mora pred prihodom ali ob prihodu v slovenske teritorialne vode območni enoti NIJZ Koper predati vso dokumentacijo in spričevala o zdravstvenem stanju na ladji. Med temi je najpomembnejši Zdravstveni certifikat za ladje (Ship Sanitation Certificate – SSC), dokument, ki potrjuje skladnost ladje s pogoji, ki jih predpisuje Mednarodna zdravstvena zakonodaja, sprejeta s strani Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Tega ladji izdaja pristojni zdravstveni organ po inšpekcijskem pregledu. Služba dokumente pregleda in v krizni situaciji tudi primerno ukrepa (Suban in dr., 2021).
Suban in dr. (2021) menijo, da NIJZ zbira podatke o virih okužbe ali kontaminacije, vključno s prenašalci in rezervoarji bolezni na vseh vstopnih točkah, kjer bi lahko prišlo do širjenja nalezljivih bolezni preko meja (pristanišča in letališča).
V primeru tveganja nalezljivih bolezni NIJZ dobi obvestila preko portala za epidemiološko obveščanje Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC-EPIS).
5.9 Agencija za komunikacijska omrežja in storitve
AKOS ali Agencija za komunikacijska omrežja in storitve je s strani države ustanovljena služba, ki sicer deluje samostojno in ne poroča nobenemu ministrstvu, je pa zato nepogrešljiv del pomorskega nadzora pri nas.
AKOS med drugim skrbi za vodenje vpisnika radijskih postaj. Vsaka radio postaja ima svoje ime, pozivni znak in MMSI številko, ki se uporablja za klicanje med njimi. Preko AKOS-ovega vpisnika lahko deležniki dostopajo do podatkov o katerikoli radio postaji. Ti podatki še posebno koristijo RCC-ju v primeru SAR operacij.
6 Ocena delovanja sistema vladnih deležnikov
6.1 Prednosti delovanja vladnih deležnikov
Na splošno nadzor pomorstva v Sloveniji deluje na visoki ravni. Vsi vladni deležniki uspešno opravljajo naloge zbiranja podatkov, inšpekcijskih nadzorov, administracije ter naloge pripravljanja strateških planov. Nekateri deležniki so tudi združeni v okviru Koordinacije služb na morju, ki deluje v skladu z Uredbo o koordinaciji služb na morju (UL, 102/12).
Med dobre lastnosti delovanja vladnih deležnikov v Republiki Sloveniji lahko štejemo tudi vzpostavitev Nacionalnega enotnega okna, portala, ki zaenkrat, razen nekaterih izjem, predstavlja edini uspešen način deljenja podatkov in informacij med deležniki, ladjami, agenti, špediterji in ostalimi udeleženci v pomorstvu (Suban in dr., 2021).
Pomanjkljivosti pri delovanju vladnih deležnikov pa se nanašajo predvsem na medsebojno sodelovanje.
6.2 Pomanjkljivosti pri delovanju vladnih deležnikov
Šibka točka v sistemu je izmenjava podatkov med službami. To je deloma posledica slabe strukture podatkovnih baz, deloma pa tudi posledica dejstva, da nekateri izmed vladnih deležnikov neradi delijo svoje zbrane podatke, ker jih smatrajo za tajne (mednje spadata MORS in Ministrstvo za notranje zadeve). Med njimi je potrebno izpostaviti izjemo, in sicer URSP. Ta organizacija z ostalimi vladnimi deležniki, člani Koordinacije služb na morju, uspešno deli svoje podatke iz novega nadzornega centra, toda tudi ta se srečuje s težavami, ko bi bilo potrebno podatke deliti s službami, ki niso del tega (Suban in dr., 2021).
Vsak izmed deležnikov namreč upravlja s svojimi podatkovnimi bazami, ki so zaščitene pred zunanjimi vdori, tako da so povezane na zaprto omrežje posameznih organizacij. Na ta način neka druga služba ne more dostopati do njihovih podatkov, saj jim zaprto omrežje to prepreči zaradi nekompatibilnosti omrežnih kartic.
Za odpravo omenjenih pomanjkljivosti obstaja rešitev, potrebno pa je omeniti, da tudi ta postavi več vprašanj, kot pa poda odgovorov.
6.3 Predlogi za odpravo pomanjkljivosti
Dandanes se zbira veliko informacij v zvezi s pomorskimi zadevami. Te informacije se nanašajo
dediščino, meteorologijo, poklicne in rekreacijske dejavnosti itd. Te zbirajo vladni in nevladni deležniki s področja pomorstva s svojimi senzorji.
6.3.1 Vzpostavitev skupnega portala
Ker ima vsaka od organizacij svoje senzorje in portale, posledično nastane veliko ločenih podatkovnih baz. URSP ima, na primer, portal osnovan na podlagi ECDIS sistema, svojega glavnega orodja za nadzor prometa. Tudi druge zainteresirane strani uporabljajo svoje baze podatkov na podoben način, le da te temeljijo na podlagi različnih sistemov. Nekatere strani si informacije že izmenjujejo, ampak za dostop nujno potrebujejo dovoljenje s strani ponudnika podatkov. Proces vpogleda v vložene prošnje, preverjanje razlogov, zakaj neka druga organizacija potrebuje podatke in izročitev končne odobritve ali zavrnitve dostopa, lahko traja veliko časa. Večino obstoječih težav bi rešila vzpostavitev skupne obsežne podatkovne baze, v katero bi vsi deležniki v pomorskem prometu shranjevali podatke in z njimi upravljali (Suban in dr., 2021).
Prva ideja skupnega portala, namenjenega zbiranju vseh pomorskih podatkov, je nastala ob predlogu prvega slovenskega pomorskega prostorskega plana s strani Ministrstva za okolje in prostor. Predlagani načrt vključuje 15 slojev, od katerih vsak prikazuje določene podatke, npr.
globino morja, marikulturo, objekte za varnost plovbe itd. (Suban in dr., 2021).
Osnova za predlagani skupni portal bi bila javna karta z opredeljeno obalno linijo in osnovnimi izmerjenimi morskimi globinami. Na tej karti bi bili upodobljeni različni sloji, ki bi vsebovali podatke javne narave ter zaščitene in tajne podatke. Dostop do teh informacij bi bil razdeljen na tri stopnje zaupnosti, ki so v uporabi že sedaj, in sicer stream, subscribe in pull (Suban in dr., 2021).
Stream ali pretočno predvajanje podatkov v realnem času bi bil namenjen deljenju informacij javnega značaja. Ti bi bili na voljo 24 ur na dan in bi se redno posodabljali. Tej skupini podatkov bi dodelili meteorološke podatke, podatke o stanju morja, prostorske načrte obalnih občin, informacije o marikulturi, objektih za varnost navigacije, podatke o kulturni in naravni dediščini ter ostale podobne informacije (Suban in dr., 2021).
Suban in dr. (2021) navajajo, da bi bila subscribe opcija ali naročnina namenjena deljenju podatkov, namenjenih določeni uporabi, in bi se naročnikom zagotavljali 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Na voljo bi bilo več različnih informacij, kot so AIS in RADAR podatki ter podatki iz katastrov kmetijskih površin in NUS (Neeksplodirana ubojna sredstva).
Pull način izmenjave bi bil namenjen deljenju zaupnih podatkov, namenjenih za SAR operacije, ali pa vojaško in drugo posebno uporabo. Ti bi bili na voljo le pooblaščenim osebam in bi vključevali natančne informacije in meritve, npr. meritve morskih globin ter AIS NATO in druge tajne podatke ob prikazih različnih modelov gibanja plovil in simulacij (Suban in dr., 2021).
Poleg vnosa podatkov s strani deležnikov bi lahko okolje omogočalo tudi možnost javnega vnosa. Vsak posameznik ali očividec bi lahko v podatkovno bazo vnašal začasne informacije, kot so položaj in velikost ribiških mrež, položaj potapljačev, gibanje divjih živali itd. Zbrane informacije bi se prikazale na portalu ter bi bile na voljo vsem preko stream opcije izmenjave (Suban in dr., 2021).
Tudi če se ta načrt izvede, še vedno ostaja vprašanje, kdo bo vodil in vzdrževal razširjeni portal, ki bi lahko bil podlaga za vzpostavitev splošnega pomorskega nadzora. Lahko bi bilo Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za javno upravo ali povsem nova organizacija. Prav tako pa ta rešitev ne bi rešila problema o nesodelovanju nekaterih vladnih deležnikov, čeprav bi pull možnosti izmenjave podatkov ustrezno zavarovala tudi najbolj zaupne informacije (Suban in dr., 2021).
6.3.2 Vzpostavitev okolja CISE
Druga rešitev, ki bi pripomogla k boljšemu medsebojnemu sodelovanju deležnikov, je vzpostavitev sistema na podlagi bodočega CISE okolja Evropske unije. CISE ali Common Information Sharing Environment, oziroma skupno okolje za deljenje informacij, je sistem EU v razvoju, ki bi v skupni portal shranjeval vse podatke s področja pomorstva in bi bili uporabnikom dostopni glede na nivo zaupnosti (Suban in dr., 2021).
CISE okolje je zelo podobna rešitev kot prej opisani skupni portal, le da bi to zajemalo širše območje celotne EU. Težava v tem primeru je uskladiti vse mednarodne službe in njihove sisteme, medtem ko nekateri sistemi držav že sami po sebi niso učinkoviti in urejeni.
V sklopu razvoja CISE okolja je bila v prvi polovici letošnjega leta opravljena preiskava delovanja sistemov pomorskega nadzora v Sloveniji, Španiji, Franciji, Grčiji, na Hrvaškem ter na Malti, v Črni Gori in na Portugalskem v sklopu projekta MED-OSMoSIS. Na podlagi poročil vsake države bodo vodje projekta naredili predlog in načrt za vzpostavitev CISE okolja na območju omenjenih držav. Če bodo rezultati uspešni, se bo lahko okolje razširilo še na druga okolja, s ciljem razširitve preko celotne Evropske unije.
7 Sklep in zaključek
Vsaka fizična ali pravna oseba, ki opravlja neko pomorsko dejavnost, se šteje kot deležnik v pomorskem prometu. Te lahko razdelimo na vladne in nevladne. Vladni deležniki v panogi pomorstva so vse državne službe in organizacije, ki bodisi vodi pristojno ministrstvo, bodisi imajo s strani države koncesijo za opravljanje določenega dela, ter ostale državne službe.
Vladni deležniki so zadolženi za opravljanje nadzornih, administracijskih, strokovnih in vodstvenih nalog na področju pomorstva, za katerega so zadolženi. Da bi učinkovito opravili svoje naloge, deležniki s pomočjo raznih senzorjev zbirajo informacije s svojega področja, ki se obdelujejo in shranjujejo v podatkovnih bazah, te pa temeljijo na posameznih portalih.
Vsi deležniki brezhibno opravljajo svoje naloge ter pri delu skrbijo za visoko kakovostno raven.
Težave so pojavijo le pri njihovem medsebojnem sodelovanju na področju deljenja informacij.
Zaradi velike razsežnosti portalov, ki jih deležniki uporabljajo, je nastalo veliko različnih podatkovnih baz zaščitenih z zaprtimi omrežji organizacij. To deležnikom preprečuje, da bi dostopali do podatkov drugih služb in jih tako rekoč prisili k uradnemu vlaganju prošenj za dostop, kar pa do končne odobritve utegne vzeti veliko časa, četudi se ponudnik podatkov takoj strinja za deljenje. Po drugi strani pa še vedno nekateri izmed deležnikov nočejo deliti svojih podatkov zaradi njihove tajnosti.
V ta namen na podlagi izsledkov in ugotovitev projekta MED-OSMoSIS avtor zaključnega dela skupaj s sodelavci na projektu predlaga vzpostavitev skupnega portala in baze podatkov vseh deležnikov na področju pomorstva. Portal bi bil ustrezno zaščiten in dostopen vsem, skrajšal bi čas, ki bi bil pred vzpostavitvijo zapravljen za čakanje na odobritev ali zavrnitev dostopa, predvsem pa bi olajšal delo deležnikov, saj bi ti imeli na voljo vse podatke. Razen te ideje za odpravo pomanjkljivosti je v delu predlagana tudi vzpostavitev sistema na podlagi CISE okolja Evropske unije.
Opisani rešitvi pa ne predstavljata končne rešitve, saj se še vedno porajajo vprašanja, katera organizacija bi prevzela vodenje sistema in njegovo vzdrževanje. Do samega poskusa vzpostavitve takšnega sistema bo potrebno zbrati še veliko soglasij, oblikovati nešteto kompromisov in premagati trenutne ovire.
Literatura
1. Suban, V., Kožman, M., Perkovič, M., Tuljak-Suban, D., Vidmar, V., Batič, U., Kirbiš, B., Grm, A., Škapin, A., Dimc, F., Felicjan, M., Mahne Kalin, A., Bajec, P., Mehlmauer, M., Steffe, A., Brcko Satler, T., Bordon, M., Luin, B., Rus, S., Brsa, R., Boštjan, Ž. in Vlahovič, V. (2017). Študija za prepoznavanje vrzeli pri izmenjavi podatkov na področju pomorskega nadzora in izboljšanje povezljivosti obstoječih informacijskih sistemov, ki bodo prispevali k celostnemu pomorskemu nadzoru. Portorož: Fakulteta za pomorstvo in promet.
2. Suban, V., Pegan, U., Petrovčič, B., Perkovič, M. in Čermelj, B. (2021 A). Slovenian MED-OSMoSIS final report. Portorož: Fakulteta za pomorstvo in promet.
3. Suban, V., Pegan, U., Petrovčič, B., Perkovič, M. in Čermelj, B. (2021 B). Tabela nalog deležnikov. Portorož: Fakulteta za pomorstvo in promet.
4. IMO (1974). Safety of life at sea convention. London: Mednarodna pomorska organizacija.
5. EMSA (2021). Vessel traffic monitoring in EU waters (SafeSeaNet). Dostopno na:
http://www.emsa.europa.eu/ssn-main.html
6. ZRSVN (2021). Osrednja in območne enote. Dostopno na: https://zrsvn-varstvonarave.si/o-zavodu/osrednja-in-obmocne-enote/
7. AISM-IALA (2010). Naviguide, Aids to navigation manual. Dostopno na:
https://www.azoresuperyachtservices.pt/images/downloads/NAVIGATION/BUOYA
GE%20SYSTEM/NAVGUIDE%20-%20Aids%20to%20Navigation%20Manual%202010%20Edition%20-%20IALA.pdf 8. IALA (2018). Naviguide 2018, Marine aids to navigation manual. Dostopno na:
https://www.iala-aism.org/product/iala-navguide-2018-digital-copy/
Seznam slik
SLIKA 1 SHEMA ZGRADBE VLADNIH DELEŽNIKOV ... 5
SLIKA 2 LOS VAL... 8
SLIKA 3 MARINE TRAFFIC AIS PODATKI ... 11
SLIKA 4 PATRULJNI ČOLN LUŠKE KAPITANIJE ... 25
SLIKA 5 ČOLN SVOM ... 28
SLIKA 6 PATRULJNI ČOLN POLICIJE P-111 ... 31
SLIKA 7 VEČNAMENSKA LADJA TRIGLAV ... 37
SLIKA 8 HITRA PATRULJNA LADJA ANKARAN ... 38
SLIKA 9 PATRULJNI ČOLN POMORSKE RIBIŠKE INŠPEKCIJE ... 40
SLIKA 10 PRIKAZ OBALE NA PORTALU ATLAS OKOLJA ... 42
SLIKA 11 SLIKA VREMENSKEGA RADAR-JA NA SPLETNEM PORTALU ARSO ... 43
Seznam kratic
AIS – Automatic identification system
AKOS – Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije ARSO – Agencija Republike Slovenije za okolje
ASP – Application service provider AtoN – Aids to navigation
CCTV – Closed-circuit television
CISE – Common information sharing environment CSN – Clean sea net
CSO – Company security officer CZ – Civilna zaščita
DSC – Digital selective calling
ECDC – Evropski center za preventivo bolezni in kontrolo ECDIS – Sistem za prikazovanje elektronskih pomorskih kart EGC – Enchanced group call
EM – Elektromagnetno
EMSA – Evropska varnostna agencija
EPIS – Epidemic intelligence information system EU – Evropska unija
EUROPOL – Evropski policijski urad
FAL - Convention on facilitation of international maritime traffic FRONTEX ‒ Evropska agencija za meje in obalno stražo
FSC – Flag state control
FURS – Finančna uprava Republike Slovenije
GLONASS – Globalnaja navigacionaja sputnikova sistema GMDSS – Global maritime distress and safety system GPS – Globalni sitem pozicioniranja
IMO – Mednarodna pomorska organizacija INMARSAT – International maritime satellite
INTERPOL – Mednarodna organizacija kriminalistične policije ISM – International safety management code
LORAN – Long range navigation LOS – Line of sight
LRIT – Long range identification and tracking
MARPOL – Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij MARS – Maritime mobile access and retrieval system
MED-OSMoSIS – Mediterranian osmosis MF – Middle frequency
MMSI – Maritime mobile service identity
MORS – Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije MRN – Movement reference number
MSI – Maritime safety information MZI – Ministrstvo za infrastrukturo
NATO – Severnoatlantska pogodbena organizacija NAVTEX – Navigational telex
NCTS – Carinski sistem za tranzitno blago NEO – Nacionalno enotno okno
NIJZ – Nacionalni inštitut za javno zdravje
OVSE ‒ Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi OZN – Organizacija združenih narodov
PSC – Port state control
RADAR – Radio detection and ranging RCC – Rescue coordination centre RS – Republika Slovenija
SAR – Search and rescue SITREP – Situation report
SOLAS – Safety of life at sea ali konvencija o varstvu človeškega življenja na morju SSAS -–Sistem za tiho alarmiranje na ladji
SSC – Ship sanitation certificate
SSC – Ship sanitation certificate