UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET
DIPLOMSKA NALOGA
Slovenski vladni deležniki na področju pomorstva
Urban Pegan
Portorož, avgust 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET
DIPLOMSKA NALOGA
Slovenski vladni deležniki na področju pomorstva
Mentor: viš. pred. mag. Valter Suban Somentor: doc. dr. Marko Perkovič Študent: Urban Pegan
Jezikovni pregled: prof. slov. Bojana Samarin Vpisna številka: 09180042
Študijski program: Dodiplomski študijski program prve stopnje Smer študija: Navtika
Portorož, avgust 2021
I
PREDGOVOR
Po treh letih, v katerih sem si nabral zelo veliko izkušenj in lepih spominov, zaključujem študij na programu prve stopnje, smer navtika, na Fakulteti za pomorstvo in promet.
Rad bi se zahvalil celotnemu strokovnemu kadru fakultete za profesionalen odnos in tesno sodelovanje z nami študenti, zahvalil bi se tudi sošolkam in sošolcem za nepozabna doživetja in nazadnje še družini za podporo. Zaradi vas vseh je bil moj študij prava avantura in ne le učni proces.
Delo posvečam svojemu mentorju Valterju Subanu, ki mi je v času študija omogočil sodelovanje na mednarodnem projektu MED-OSMoSIS ter sem smel hoditi z njim na inšpekcijske preglede ladij v Luki Koper, in pa Boru Petrovčiču, dolgoletnemu »cimru« in sodelavcu na projektu.
KAZALO VSEBINE
PREDGOVOR ... I KAZALO VSEBINE ... II Povzetek ... V Summary ... V
1 Uvod ... 1
1.1 Namen in cilj seminarske naloge ... 1
1.2 Metode dela ... 1
1.3 Zgradba ... 2
2 Deležniki v pomorstvu ... 3
2.1 Definicije in delitev deležnikov ... 3
2.2 Struktura vladnih deležnikov ... 3
2.2.1 Ministrstvo za infrastrukturo ... 5
2.2.2 Ministrstvo za notranje zadeve ... 6
2.2.3 Ministrstvo za finance ... 6
2.2.4 Ministrstvo za obrambo ... 6
2.2.5 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ... 6
2.2.6 Ministrstvo za okolje in prostor ... 6
2.2.7 Ministrstvo za kulturo ... 7
2.2.8 Ministrstvo za zdravje ... 7
2.2.9 Agencija za komunikacijska omrežja in storitve ... 7
3 Senzorji in podatkovne baze ... 8
3.1 VHF DSC radio ... 8
3.2 AIS ... 10
3.3 LRIT ... 11
3.4 SSN ... 12
3.5 CSN ... 12
3.6 CCTV ... 12
3.7 RADAR ... 13
3.8 SSAS ... 14
3.9 NAVTEX ... 15
3.10 GPS... 15
3.11 Nacionalno enotno okno... 16
3.12 ITU MARS ... 16
3.13 GISIS ... 16
3.14 EQUASIS ... 17
III
3.16 Meteorološke in hidrografske postaje ... 18
3.17 VDR ... 18
3.18 VMS ... 18
3.19 TETRA ... 19
3.20 ZA-RE ... 19
3.21 TinO ... 19
3.22 NCTS ... 19
3.23 InfoRib ... 19
3.24 TRACES in EUROPHYT ... 20
3.25 Register nepremične kulturne dediščine ... 20
3.26 Patrulje ... 20
3.27 Očividci ... 21
3.28 Inšpektorji... 21
4 Načini deljenja podatkov ... 22
4.1 Stream ... 22
4.2 Subscribe ... 22
4.3 Pull ... 23
5 Naloge in delo vladnih deležnikov ... 24
5.1 Ministrstvo za infrastrukturo ... 24
5.1.1 URSP ... 24
5.1.2 Luška kapitanija - URSP ... 24
5.1.3 Reševalno koordinacijski center - URSP ... 25
5.1.4 Sistem za nadzor plovbe - URSP ... 26
5.1.5 Sektor za varnost obalnega morja ‒ URSP ... 27
5.1.6 Pomorska inšpekcija – URSP ... 28
5.1.7 Sektor za pomorske listine in splošne zadeve ‒ URSP ... 29
5.1.8 Direktorat za letalski in pomorski promet ... 29
5.1.9 Preiskovalec pomorskih nesreč ... 30
5.2 Policija ... 30
5.2.1 Policijska plovila ... 31
5.2.2 Enota obmejne policije na morju in kopnem ... 32
5.2.3 Kriminalisti in preiskovalci nelegalnih dejanj ... 32
5.2.4 Policijski operativno-komunikacijski center ... 33
5.3 Finančna uprava Republike Slovenije ... 33
5.3.1 Oddelek za carinjenje Koper ... 33
5.3.2 Oddelek za mejno kontrolo Luka Koper ... 35
5.4 Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije ... 36
5.4.1 Generalštab slovenske vojske ... 36
5.4.2 430. mornariški divizijon ... 37
5.4.3 Civilna zaščita Koper ‒ URSZR ... 38
5.4.4 Operativno-komunikacijski center reševalcev – URSZR ... 39
5.4.5 Koprska gasilska brigada ‒ URSZR ... 39
5.5 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ... 39
5.5.1 Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo 39 5.5.2 Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ... 41
5.6 Ministrstvo za okolje in prostor ... 42
5.6.1 Direkcija Republike Slovenije za vode ... 42
5.6.2 Agencija Republike Slovenije za okolje ... 43
5.6.3 Družba VGP Drava ... 44
5.6.4 Zavod Republike Slovenije za varstvo narave ... 44
5.7 Ministrstvo za kulturo ... 44
5.7.1 Zavod za varstvo kulturne dediščine ... 45
5.8 Ministrstvo za zdravje ... 45
5.8.1 Nacionalni inštitut za javno zdravje Ministrstvo za zdravje ... 45
5.9 Agencija za komunikacijska omrežja in storitve ... 46
6 Ocena delovanja sistema vladnih deležnikov ... 47
6.1 Prednosti delovanja vladnih deležnikov ... 47
6.2 Pomanjkljivosti pri delovanju vladnih deležnikov ... 47
6.3 Predlogi za odpravo pomanjkljivosti ... 47
6.3.1 Vzpostavitev skupnega portala ... 48
6.3.2 Vzpostavitev okolja CISE ... 49
7 Sklep in zaključek ... 50
Literatura ... 51
Seznam slik ... 52
Seznam kratic ... 53
V
Povzetek
Delo predstavi vladne deležnike na področju pomorstva v Republiki Sloveniji, vključujoč nji- hove naloge, način delovanja in sestav različnih oddelkov. Ker deležniki za potrebe opravljanja nalog zbirajo informacije s svojega področja delovanja, bodo v nadaljevanju predstavljeni tudi t. i. senzorji za zbiranje podatkov. Opisani bodo vsi načini deljenja podatkov s splošno javnostjo in ostalimi službami z namenom skupnega reševanja problemov in obravnave dogodkov. V zaključku dela bodo na podlagi zbranih informacij o delovanju deležnikov identificirani po- manjkljivosti in predlogi za njihovo izboljšanje.
Ključne besede: državne službe in organizacije, vladni deležniki, pomorstvo, senzorji, naloge, podatki, podatkovne baze, dostopnost podatkov, CISE, pomanjkljivosti pri delu, izboljšave.
Summary
The author shall define and present all Slovenian governmental stakeholders in the area of maritime surveillance including their tasks, modus operandi and departmental structure. To perform their tasks efficiently, the stakeholders gather various data with the help of so-called sensors, thus an introduction to those shall follow. Furthermore, ways of private and public data sharing for the sake of inter departmental problem solving and discussion shall be described.
Based on gathered information, the author will form a conclusion by identifying deficiencies in the stakeholder’s work and shall provide suggestions for their improvement.
Keywords: civil services and organisations, governmental stakeholders, maritime affairs, sensors, tasks, data, databases, data accessibility, CISE, deficiencies, improvements.
1 Uvod
Slovenski vladni deležniki v panogi pomorstva so vse državne službe in organizacije, ki jih vodi bodisi pristojno ministrstvo, bodisi imajo s strani države dodeljeno koncesijo za opravljanje določenega dela, ter ostale državne službe, ki delujejo na področju pomorstva.
Deležniki s pomočjo t. i. senzorjev zbirajo podatke s svojega področja delovanja ter te hranijo za lastne potrebe, ali pa jih delijo z drugimi deležniki ter s splošno javnostjo. Pri delu uporabljajo podatkovne baze, kamor shranjujejo informacije ter te delijo z ostalimi, lahko pa jih delijo tudi v realnem času (on-line). Svoje delo opravljajo brez večjih pomanjkljivosti, ostaja pa veliko prostora za izboljšave, s katerimi bi skrajšali postopke obravnave različnih dogodkov in povečali učinkovitost medsebojnega delovanja služb.
1.1 Namen in cilj seminarske naloge
Namen diplomske naloge je predstaviti delo in zgradbo slovenskih vladnih deležnikov na področju pomorstva ter identificirati pomanjkljivosti pri njihovem delovanju. Na podlagi teh se bodo oblikovali predlogi, s katerimi bi izboljšali medsebojno delovanje deležnikov in pohitrili postopke obravnave.
Tema je bila izbrana, ker smo na projektu MED-OSMoSIS identificirali pomanjkljivosti pri delovanju deležnikov, ki jih želi avtor izpostaviti ter predlagati izboljšave v upanju, da bodo koristile kot osnova za morebitne bodoče projekte.
1.2 Metode dela
Pri pisanju diplomskega dela bodo uporabljene naslednje znanstveno-raziskovalne metode:
• metoda deskripcije (metoda opisovanja posameznih pojmov),
• metoda kompilacije (metoda uporabe izpiskov, citatov ter navedb drugih avtorjev).
• komparativna metoda (metoda primerjave in stopnjevanja),
• induktivna metoda (formiranje zaključka na podlagi dejstev) in
• deduktivna metoda (pisanje ugotovitev na podlagi splošnih stališč).
Poleg tega bo avtor uporabil izsledke projekta MED-OSMoSIS, na katerem je sodeloval tudi sam, ter ostale strokovne literature.
1.3 Zgradba
Nalogo sestavlja šest sklopov. V prvem je navedena definicija državne službe oziroma organizacije, ki deluje na področju pomorstva, z namenom lažjega razumevanja pojma »vladni deležnik«. Temu sledita predstavitev in diagramski prikaz strukture vladnih deležnikov Republike Slovenije. Nadalje so v delu opisani vsi senzorji, s katerimi deležniki zbirajo podatke za lastne potrebe, ter načini deljenja teh z ostalimi službami in širšo javnostjo. Sledila bo podrobna predstavitev nalog in dela deležnikov ter opis senzorjev in podatkov, ki jih posamezni deležnik zbira. Delo bo zaključeno z ugotovitvami o pomanjkljivostih, s katerimi se deležniki soočajo.
2 Deležniki v pomorstvu
2.1 Definicije in delitev deležnikov
Deležnik v pomorstvu je vsaka fizična ali pravna oseba, ki za opravljanje svoje dejavnosti uporablja morje ali morsko okolje, npr. obalni pas, ali pa je zadolžena za upravljanje s tem območjem. Deležnike lahko delimo glede na vir upravljanja in sicer na vladne ter nevladne.
Nevladni deležniki so vse fizične ali pravne osebe, ki na področju pomorstva delujejo samostojno in niso neposredno vodene s strani države. Mednje spadajo obalne občine, marine, družba Luka Koper, ladje, čolni, plavalci, naravni parki ipd. (Suban, Pegan, Petrovčič, Perkovič in Čermelj, 2021 A)
Vladni deležniki so vse fizične ali pravne osebe, ki so bodisi vodene s strani pristojnega ministrstva bodisi imajo s strani države dodeljeno koncesijo za opravljanje določenega dela, ter ostale državne službe, ki delujejo na področju pomorstva (Suban in dr., 2021).
2.2 Struktura vladnih deležnikov
Suban, Pegan, Petrovčič, Perkovič in Čermelj (2021 B) navajajo, da v Republiki Sloveniji na področju pomorstva delujejo naslednji vladni deležniki:
• Ministrstvo za infrastrukturo, znotraj katerega delujejo:
o Organizacijski enoti:
▪ Direktorat za letalski in pomorski promet,
▪ Preiskovalec pomorskih nesreč in o Organ v sestavi:
▪ Uprava Republike Slovenije za pomorstvo,
• Ministrstvo za notranje zadeve, znotraj katerega deluje:
o Organ v sestavi:
▪ Policija Republike Slovenije,
• Ministrstvo za finance, znotraj katerega deluje:
o Organ v sestavi:
• Ministrstvo za obrambo, znotraj katerega delujeta:
o Organa v sestavi:
▪ Generalštab slovenske vojske, ki vključuje:
• 430. mornariški divizijon, in
▪ Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, znotraj katerega delujeta:
o Organa v sestavi:
▪ Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki inkorporira:
• Pomorsko ribiško inšpekcijo in
▪ Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
• Ministrstvo za okolje in prostor znotraj katerega delujeta:
o Organa v sestavi:
▪ Direkcija Republike Slovenije za vode,
▪ Agencija Republike Slovenije za okolje in o Pooblaščeni organizaciji:
▪ Zavod za varstvo narave Republike Slovenije ter
▪ Družba VGP Drava,
• Ministrstvo za kulturo s katerim sodeluje:
o Pooblaščena organizacija:
▪ Zavod za varstvo kulturne dediščine in
• Ministrstvo za zdravje, s katerim sodeluje:
o Pooblaščena organizacija:
▪ Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Vir: Avtorjevo delo
Slika 1 Shema zgradbe vladnih deležnikov
Vsaka zgoraj našteta ustanova deluje na območju celotnega teritorija Republike Slovenije.
Zaradi zaključnega dela se bomo osredotočili le na tiste enote, ki se ukvarjajo s pomorskimi zadevami. Omenili bomo tudi nekaj izjem med službami, ki delujejo samostojno ter ne odgovarjajo nobenemu ministrstvu, ampak so bile vseeno ustanovljene s strani države in so ključnega pomena za področje pomorstva.
2.2.1 Ministrstvo za infrastrukturo
Na področju pomorstva v okviru Ministrstva za infrastrukturo delujeta organizacijski enoti Preiskovalec pomorskih nesreč in Direktorat za letalski in pomorski promet ter organ v sestavi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo (URSP). Uprava je glavni državni organ na področju pomorstva, ki je zadolžena za opravljanje raznih nalog. V njeni pristojnosti delujejo luška kapitanija, reševalno-koordinacijski center (RCC), sistem za nadzor plovbe (VTS), sektor za varovanje obalnega morja (SVOM), pomorska inšpekcija (port in flag state control ter ISPS control) ter sektor za pomorske listine in splošne zadeve (Suban in dr., 2021).
2.2.2 Ministrstvo za notranje zadeve
Pod pristojnostjo Ministrstva za notranje zadeve deluje med drugimi službami tudi organ v sestavi, Policija Republike Slovenije.
Suban in dr. (2021) so za prikaz delovanja policije v pomorskih zadevah ta organ razdelili na več podenot, kot so: enota policijskih plovil, enota obmejne policije na morju in kopnem, enota kriminalistov in preiskovalcev nelegalnih dejanj ter policijski operativno-komunikacijski center.
2.2.3 Ministrstvo za finance
Pod okriljem Ministrstva za finance na področju pomorstva deluje organ v sestavi Finančna uprava Republike Slovenije (FURS). Uprava je na področju pomorstva prisotna predvsem pri carinski dejavnosti v koprskem pristanišču, kjer v sklopu Finančnega urada Koper delujeta oddelek za carinjenje Koper ter oddelek za mejno kontrolo Luka Koper (Suban in dr., 2021).
2.2.4 Ministrstvo za obrambo
Suban in dr. (2021) navajajo, da Ministrstvo za obrambo na področju pomorstva prisostvuje pri zagotavljanju varnosti in preprečevanju nelegalnih dejanj. Pod okriljem ministrstva delujeta organa v sestavi Generalštab Slovenske vojske, ki vključuje 430. mornariški divizijon, in Uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije (URSZR).
Pod okriljem URSZR delujejo še koprska enota civilne zaščite, operativno-komunikacijski klicni center reševalcev in Koprska gasilska brigada.
2.2.5 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Pod pristojnostjo ministrstva delujeta organa v sestavi Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo ter Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (URSHVVR). URSHVVR nadaljnje inkorporira veterinarsko in fitosanitarno inšpekcijo, ki delujeta v koprskem pristanišču (Suban in dr., 2021).
2.2.6 Ministrstvo za okolje in prostor
V sklopu ministrstva delujeta organa v sestavi Agencija Republike Slovenije za okolje in Direkcija Republike Slovenije za vode ter pooblaščeni organizaciji VGP Drava s koprsko enoto in Zavod za varstvo narave Republike Slovenije z območno enoto Piran (Suban in dr., 2021).
2.2.7 Ministrstvo za kulturo
Pod okriljem ministrstva deluje pooblaščena organizacija Zavod za zaščito kulturne dediščine s koprsko enoto (Suban in dr., 2021).
2.2.8 Ministrstvo za zdravje
Ministrstvo za zdravje samo po sebi ni neposredno vključeno v zadeve pomorskega nadzora, ampak tesno sodeluje z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje ali NIJZ. Inštitut ne deluje pod okriljem ministrstva, ampak je državna služba, ki skrbi za pregledovanje zdravstvenega stanja na morskih in kopenskih mejah ter je pooblaščena za poročanje Ministrstvu za zdravje o aktualnem stanju (Suban in dr., 2021).
2.2.9 Agencija za komunikacijska omrežja in storitve
Med vladne deležnike na področju pomorstva bi lahko šteli tudi Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije ali AKOS. S strani vlade ustanovljena agencija sicer ne odgovarja nobenemu ministrstvu, ampak deluje samostojno. Glavna naloga agencije je vodenje vpisnika radijskih postaj na območju teritorija RS, med katerimi so seveda tudi vse VHF DSC in ostale radio postaje, ki jih deležniki uporabljajo na področju pomorstva.
3 Senzorji in podatkovne baze
Vladni deležniki skrbijo za nadzor in upravljanje svojega področja delovanja. Da bi učinkovito opravljali svoje naloge, zbirajo podatke s pomočjo raznih senzorjev.
Pod senzorje štejemo različne naprave za določanje položaja nekega objekta, lahko pa so to tudi sistemi za videonadzor, oziroma morebitni očividci, patrulje ali službe, ki zagotavljajo dostop do določenih informacij. Podatki, zbrani s pomočjo senzorjev, se shranjujejo v raznih podatkovnih bazah ter služijo za statistične namene in raziskave, lahko pa tudi za razne preiskave, kot so pomorske nesreče. Podatkovne baze se uporabljajo v skladu s potrebami raznih služb in v skladu z mednarodno ter nacionalno zakonodajo.
V naslednjih podpoglavjih bodo predstavljeni vsi senzorji in podatkovne baze, ki jih uporabljajo vladni deležniki.
3.1 VHF DSC radio
Deležniki v pomorstvu v Republiki Sloveniji, razen vojske, policije in civilne zaščite, se pri komunikacijah poslužujejo le VHF radio postaj, saj je njihov domet zadosten, da pokrije celotno območje teritorialnega morja in notranjih morskih voda.
VHF DSC radio je naprava, namenjena komunikacijam na VHF frekvenčnem pasu (Very High Frequency). VHF valovanje se zaradi visoke frekvence nihanja skozi zrak širi preko direktnih valov, torej se ne odbija od ionosfere, ampak potuje naravnost (angleško: line-of-sight ali LOS val). Zaradi te lastnosti je doseg VHF radio postaje omejen na okoli 50 navtičnih milj, kar je relativno kratka razdalja, ponuja pa zelo dobro kvaliteto prenosa zvoka. Doseg sicer lahko tudi povečamo, če oddajnik in sprejemnik postavimo na visoko točko. Tako bodo valovi lahko potovali dlje, ker bodo na svoji poti naleteli na manj ovir (IALA, 2018).
Vir: Ebergementwebs Slika 2 LOS val
VHF postaje za govor uporabljajo tako imenovane delovne frekvence, preko katerih se prenaša zvočni oziroma govorni signal med oddajnikom in sprejemnikom.
Za samo vzpostavitev zveze pa se uporabljajo DSC frekvence. DSC ali Digital Selective Calling je funkcija radio postaje, ki uporablja ločene frekvence za vzpostavitev zveze in pošiljanja vgrajenih sporočil med dvema postajama. Na ta način se lahko osebi, vključeni v komunikacijo v naprej dogovorita, na katerih frekvencah bo potekal pogovor. Tako se prepričata, da te frekvence ne bodo zasedene s strani drugih uporabnikov. Velja omeniti pravilo, da se pri komunikaciji med ladjami govorna frekvenca določi s strani postaje, ki kliče drugo postajo, pri komunikaciji med ladjo in obalno postajo pa to določi slednja (Suban, Kožman, Perkovič, Tuljak-Suban, Vidmar, Batič, Kirbiš, Grm, Škapin, Dimc, Felicjan, Mahne Kalin, Bajec, Mehlmauer, Steffe, Brcko Satler, Bordon, Luin, Rus, Brsa, Boštjan in Vlahovič, 2017).
DSC vgrajena sporočila delimo v dve glavni skupini: prioritetna ter rutinska sporočila.
Prioritetna sporočila so vsi klici, ki jih uporabimo v primeru stiske, nuje in ogrožene varnosti, rutinska pa pri ostali komunikaciji. Radio operater lahko pred začetkom klica oblikuje sporočilo glede na situacijo, v kateri se nahaja. Postaje, ki klic prejmejo, bodo na podlagi DSC sporočila na klicni, DSC, frekvenci že pred začetkom govornega klica na delovni frekvenci vedele, zakaj jih nekdo kliče (Suban in dr., 2017).
Na VHF radio postajah so frekvence zakodirane v kanale, ki so označeni s številkami. Radio operaterji morajo biti seznanjeni s predpisanimi DSC in govornimi frekvencami oziroma kanali, saj so nekatere izmed njih rezervirane le za določene situacije. Kanal 70 je izključno rezerviran za pošiljanje DSC sporočil tako v primeru stiske, nuje in ogrožene varnosti kot v primeru rutinskih klicev. Kanal 16 se nadalje uporablja le za izvedbo govornih klicev v primeru stiske, nuje in ogrožene varnosti, čeprav se lahko v primeru ogrožene varnosti in nuje uporabi tudi kanal 13 oziroma kateri koli kanal, naveden v DSC sporočilu. Sekundarno se kanal 13 uporablja za govorno komunikacijo med ladjami. Primarni kanal za takšno vrsto komunikacije je sicer kanal 6, ki pa se v primeru izvajanja operacij iskanja in reševanja uporablja za govorno komunikacijo med zrakoplovi in koordinatorjem reševanja. Kanala 15 in 17 se uporabljata za govorno komunikacijo med ročnimi VHF postajami na ladji. Pri tem morajo uporabniki paziti, da oddajajo signale pri najmanjši možni moči, saj tako ne motijo postaj na drugih ladjah ali na obali. Ostale kanale lahko uporabljamo za izvedbo rutinskih klicev. Kot primer lahko navedemo kanal 8, ki ga v Luki Koper uporabljajo vlačilci in piloti za komunikacije med izvajanjem manevrov.
Vsaka VHF DSC postaja se identificira s svojim imenom, pozivnim znakom in MMSI številko.
Vsi navedeni podatki so vladnim deležnikom na voljo v AKOS-ovem vpisniku radijskih postaj.
Poleg tega se deležniki lahko poslužijo tudi podatkovne baze ITU organizacije MARS in vpisnika ladij in čolnov, kjer se zbirajo navedeni podatki.
VHF DSC radio postaje se uporabljajo za iskanje in reševanje, nadzor prometa (obvestila, opozorila, pridobivanje informacij ipd.), pilotažo, komercialne pogovore in preiskovanje nesreč.
Vsak klic, opravljen preko omenjene postaje, se shrani v arhiv URSP in v VDR naprave na ladjah, tako da so ti dostopni za različne preiskave.
3.2 AIS
AIS ali Automatic Identification System je sistem za nadzorovanje pomorskega prometa, ki deluje na VHF pasu in uporabniku omogoča identifikacijo vseh opremljenih plovil na tem območju.
Po SOLAS konvenciji mora vsaka ladja, ki je vključena v mednarodna potovanja in ima bruto tonažo večjo od 300, biti opremljena z AIS napravo. Enako velja za tovorne ladje, ki imajo bruto tonažo večjo od 500 (IMO, 1974).
GMDSS operater na ladji mora v AIS napravo vnesti dimenzije ladje, njen tip, identifikacijske podatke, podatek o namembnem pristanišču in AIS status. Ta ostalim uporabnikom pove, ali ladja pluje ali je na sidru, ali je nasedla, ali ima morebiti omejeno sposobnost manevriranja ali pa je nesposobna manevrirati. Ko so ti podatki vneseni, se na zaslonu naprave pojavi položaj plovila in navedene informacije, uporabnik pa lahko na njej vidi tudi ostala plovila, opremljena z AIS-om.
AIS podatke delimo v štiri skupine, na statične in dinamične podatke ter na podatke o potovanju in podajanje informacij. Statični podatki se v napravo vnesejo ob njeni izgradnji. Vključujejo podatke, kot so MMSI ter IMO številka, pozivni znak, dimenzije ladje in njen tip. Skratka, gre za podatke, ki se ne spreminjajo. Po drugi strani so dinamični podatki tisti, ki se nenehno spreminjajo. Te podatke AIS naprava sprejme od ostalih navigacijskih naprav in merilnih instrumentov. Mednje spadajo podatki o položaju, kurzu, hitrosti, AIS statusu in hitrosti obračanja, če ladja ne pluje ravno. Dinamični podatki se avtomatično osvežujejo na 2 sekundi.
Med podatke o potovanju štejemo informacije o ocenjenem in dejanskem času prihoda ladje v namembno pristanišče, podatke o trenutno prepotovanem času, o trenutnem ugrezu in hitrosti
ter podatke o tovoru, še posebno, če se prevaža nevarne tovore. Vsi omenjeni podatki so vidni vsem objektom in ladjam, ki so opremljene s tem sistemom (Suban in dr., 2017).
AIS sistem uporabniku omogoča popoln nadzor nad pomorskih prometom, če njegovim podatkom pridruži še radarsko sliko in CCTV posnetke (video nadzor). Na spodnji sliki je prikazan zaslon Marine Traffic portala, ki prikazuje AIS podatke vsakega primerno opremljenega objekta (Suban in dr., 2017).
Vir: Marine Traffic
Slika 3 Marine Traffic AIS podatki
3.3 LRIT
LRIT ali Long Range Identification and Tracking of ships je naprava, ki preko satelitskega sistema (npr. Iridium ali INMARSAT) samodejno pošilja podatke o ladji. Po SOLAS konvenciji morajo biti z njo opremljene vse potniške ladje, vrtalne ploščadi in tovorne ladje z bruto tonažo, večjo od 300 (IMO, 1974).
V Republiki Sloveniji je LRIT sistem vezan na evropski LRIT podatkovni bazi; EU LRIT in EU LRIT CDC.
Naprava štirikrat dnevno v šesturnih intervalih pošlje sporočilo, ki vsebuje podatke o položaju ladje ter njenem kurzu in hitrosti. To sprejme strežnik ali Application Service Provider (ASP), ki glede na informacije doda podatke o IMO in MMSI številki. Nato posodobljeno sporočilo posreduje EU LRIT podatkovni bazi, ki glede na informacije najde ime ladje. Nazadnje se sporočilo pošlje v podatkovno bazo EU LRIT CDC. Od tu lahko države članice dostopajo do
3.4 SSN
SSN ali pomorsko varnostno podatkovno omrežje (Safety Sea Net) je informacijski sistem, namenjen nadzorovanju pomorskega prometa. Omogoča izmenjavo podatkov o ladjah med evropskimi državami podpisnicami in deluje pod okriljem EMSA-e, Evropske pomorske varnostne agencije (Suban in dr., 2017).
Omrežje sprejema AIS podatke, ki se samodejno osvežujejo v šestminutnih intervalih, in podrobne podatke o tovoru, še posebno o nevarnih tovorih. Ti vključujejo informacije o nevarnosti onesnaženja, podatke o stanju kaluž na ladji, informacije o odpadkih, namenjenih izkrcanju, in informacije o varnosti ladje. Poleg tega SSN beleži tudi pozicije vseh plovil ter podatke o pomorskih nesrečah in onesnaženjih, podatke o položajih tankerjev, ki so bili zgrajeni po stari metodi brez dvojnega opločja, in podatke o položajih ladij, ki jim je bila izdana prepoved vplutja v evropska pristanišča. SSN lahko uporabniku prikaže tudi osnovne plasti pomorske karte za območje plovbe določene ladje, ki vključujejo lokacije objektov za varnost navigacije, informacije o globinah, položajih shem ločene plovbe itd. (EMSA, 2021).
V Republiki Sloveniji imamo posebno prirejen in v celoti preveden SSN sistem, tako imenovani SI SSN. Poleg zgoraj navedenih storitev SI SSN omogoča tudi opravljanje storitev pomorskih agentov (Suban in dr., 2017).
3.5 CSN
CSN ali Clean Sea Net je služba za nadzor in odkrivanje izpustov olja na morski gladini. Službo je v namen odkrivanja in preprečevanja onesnaženja ustanovila EMSA.
CSN preko satelitskih posnetkov odkriva morebitna onesnaženja s strani ladij in tako pripomore k hitrejši sanaciji in izsleditvi povzročitelja. To je sposobna narediti v 30. minutah. V prvem koraku CSN pridobi natančno satelitsko sliko onesnaženja in nato analizira oljni madež ter začne z odkrivanjem ladje. Nazadnje obvesti pristojno obalno državo (Suban in dr., 2017).
Poleg satelitov CSN uporablja tudi podatke meteoroloških in hidrografskih postaj, saj na širjenje madežev v veliki meri vplivajo vremenski pojavi in morski tokovi. Podatke o ladjah najde v AIS-u (Suban in dr., 2017).
3.6 CCTV
CCTV, ali preprosto povedano, videonadzor, je sistem video kamer in televizij, lahko se uporablja na ladjah, v pristaniščih ali pa na strateških točkah. CCTV koristi predvsem za
nadzorovanje pomorskega prometa, v uporabi pa je tudi za varnostni nadzor. To pride v poštev predvsem na ladjah in v pristaniščih, saj lahko s kamerami prej opazimo morebitne grožnje kot so pirati, teroristi, vlomilci ipd. (Suban in dr., 2017).
Suban in dr. (2017) menijo, da so CCTV kamere uporabne predvsem v slabih vremenskih razmerah, saj lahko vidijo dlje kot človeške oči. Senzorji v kamerah lahko zaznajo toplotni ali pa vidni spekter svetlobe, kar uporabniku omogoča tudi nočni nadzor. Tako torej poznamo tri glavne tipe kamere: navadna video kamera, toplotna IR kamera in samonastavljiva kamera za snemanje podnevi in ponoči (kamera se sama prilagodi glede na količino svetlobe).
V Republiki Sloveniji so za pomorske namene v uporabi trije glavni CCTV sistemi: sistem kamer v Luki Koper, sistem kamer URSP ter sistem Video Kras URSZR.
Sistema Luke Koper in URSP imata tri kamere, dve na Bolnišnici Izola ter eno na silosu pristanišča. Vse tri kamere so samonastavljivega in IR tipa. Premikamo jih lahko ročno ali pa avtomatsko z nastavljanjem tarče. CCTV sistem je v tem primeru namreč povezan z RADAR sistemom, ki lahko sledi določenemu opazovanemu objektu oziroma tarči. RADAR tako podatke posreduje podsistemu za usmerjanje kamere, ki nato spreminja njen azimut in naklonski kot, tako da ta ves čas sledi tarči (Suban in dr., 2017).
Sistem Video Kras ima na območju od Nove Gorice do obale nameščenih 19 kamer, od katerih 14 pride v poštev za nadzor pomorskega prometa. Mednje spadajo kamere v Artvižah, na Belem Križu, v Črnotičah, v Maliji, v Movražu, v Portorožu, na Poljanah, v Pregarjah, na Srminu, na Slavniku, na Štjaku in Trstelju ter na Velikem Brdu in v Videžu (Suban in dr., 2017).
3.7 RADAR
RADAR ali radio detection and ranging je naprava, ki s pomočjo oddajanja elektromagnetnih (EM) valov določi položaj in velikost nekega objekta na določeni oddaljenosti od antene.
Radarska antena oddaja EM valove, ki potujejo v prostor. Ko ti naletijo na oviro z drugačno vrednostjo dielektrične konstante od vrednosti dielektrične konstante zraka, se od nje odbijejo in potujejo nazaj do antene, ki jih sprejme. Na podlagi časa potovanja EM valov RADAR sistem izračuna oddaljenost od antene do ovire ter določi njeno velikost, glede na to, za koliko se je poslabšala moč prvotno oddanega signala.
Na velikost dometa in splošen sprejem antene ima velik vpliv višina, na kateri je ta postavljena.
Višje kot je antena, večji doseg bo imel RADAR, toda tako morda ne bo ujel bližnjih objektov,
da prekrijejo nekatere objekte. Teh sistem ne more zaznati brez uporabe t.i. »sea« anti-clutter popravka, kateri izniči motnje, ki nastanejo zaradi valov. Enak popravek obstaja za motnje, katere ustvarijo dežne kaplje, t. i. »rain« anti-clutter.
Težave za RADAR lahko povzroči tudi premajhna oddaljenost objekta od antene. Če imamo na sistemu nastavljeno preveliko moč, se bodo EM valovi odbijali med objektom in ladjo, na kateri je antena. Zaradi večkratnih odbojev bo sistem mislil, da se objekt nahaja na večji oddaljenosti, ali pa, da imamo v okolici več objektov, kar bo prikazal tudi na zaslonu. To imenujemo radarski odmev.
V pomorstvu poznamo dva tipa radarja za uporabo na ladji, X in S. Razlika med njima je le v velikosti frekvence, s katero oddajata EM valove. X band RADAR oddaja EM valove pri frekvenci 9 GHz in je tako bolj učinkovit za zaznavanje bližnjih objektov, S band RADAR pa oddaja EM valove pri frekvenci 3 GHz in je učinkovitejši pri zaznavanju oddaljenih objektov.
Podatke radarskega sistema lahko integriramo v ostale navigacijske sisteme, kot so AIS in ECDIS, prikazovalnik elektronskih pomorskih kart.
Na kopnem se uporabljajo RADAR sistemi, ki delujejo na enak princip kot zgoraj opisani ladijski sistemi, vendar so ti veliko bolj občutljivi na motnje. Kopenski radarski sistemi morajo namreč biti sposobni zaznati tudi najmanjše objekte in morebitne ovire za varno navigacijo, zato delujejo tudi na drugih frekvenčnih pasovih in ne le na X in S. V Republiki Sloveniji se trenutno nahajajo trije kopenski RADAR-ji, ki jih uporablja Uprava Republike Slovenije za pomorstvo; na Bernardinu, na silosu Luke Koper ter na Debelem Rtiču (Suban in dr., 2017).
Poznamo tudi vremenske RADAR sisteme, s katerimi ARSO meri razporeditev in jakost padavin, in MF RADAR (radarski sistem, ki deluje na srednje frekvenčnem pasu), ki ga uporablja Nacionalni inštitut za biologijo za zaznavanje usmerjenosti in velikosti morskih tokov. Sistem uporabljajo tudi plovila Policije, Ribiške inšpekcije in URSP.
3.8 SSAS
SSAS je tihi alarm, obvezen za uporabo po ISPS (International Ship and Port Secutity), ki se uporablja v primeru piratskih napadov ter v ostalih podobnih situacijah, ko nočemo vzbuditi pozornosti na krovu. Ob njegovi sprožitvi sistem obvesti državo zastave ladje in varnostnega častnika ladjarja ali CSO (Company Security Officer), ki obvestilo posredujeta RCC-ju. Vsak SSAS je vezan na GPS sistem, zato da lahko RCC poleg obvestila o nevarnosti prejme tudi položaj ladje v stiski. Center dogodek prouči in obvesti policijo ali vojsko (Suban in dr., 2017).
3.9 NAVTEX
NAVTEX ali navigational telex je faks naprava, namenjena sprejemu varnostnih obvestil za pomorce (MSI ali Maritime Safety Information).
Deluje na srednje frekvenčnem (MF) pasu na frekvencah 518 kHz ter 490 kHz. Frekvenca 518 kHz je namenjena sprejemu MSI v angleškem jeziku, 490 kHz pa v lokalnem jeziku (npr. če ladja pluje v italijanskih vodah, prejema sporočila v italijanščini). Kdo je pooblaščen za pošiljanje MSI preko NAVTEX-a, je odvisno od NAVAREA-e, kjer pluje ladja. NAVAREA ali navigational area je s strani Mednarodne pomorske organizacije geografsko določeno območje, v katerem neka obalna postaja skrbi za distribucijo MSI (za območje Jadrana, v katerem se nahaja tudi RS, je za to zadolžena Španija). Uporaba NAVTEX-a sicer izumira, saj se MSI lahko pošilja tudi preko veliko bolj zanesljivega EGC-ja (Enhanced Group Call), ki informacije pošilja preko INMARSAT satelitov.
V Republiki Sloveniji morajo organizacije, ki skrbjo za formiranje varnostnih obvestil za pomorce, te poslati NAVAREA koordinatorju v Španiji. Koordinator nato obvestila posreduje postajam v Splitu in Trstu, ki so zadolžene za oddajane srednje frekvenčnih NAVTEX signalov ladjam, ki plujejo v njihovem območju pristojnosti, to pokriva tudi slovensko morje.
3.10 GPS
GPS je eden izmed mnogih satelitskih sistemov za določanje položaja sprejemnika. Poleg tega poznamo tudi druge sisteme, kot so GLONASS ali Galileo, ki se prav tako kot GPS uporabljajo v RS.
GPS lahko določi točen položaj satelitskega sprejemnika na Zemlji s pomočjo štirih satelitov.
Vsak satelit pošlje signal do sprejemnika in na podlagi njegovega časa potovanja izračuna razdaljo med njima. Tako trije sateliti dobijo skupno presečišče razdalj oziroma položaj sprejemnika. Četrti satelit pa skrbi za časovni popravek njegove ure. Sateliti so namreč poravnani glede na atomsko uro, najbolj natančen merilec časa na svetu, sprejemnik pa ima svojo uro. Ker slednja lahko odstopa od točnega časa, kar bi vplivalo na točnost položaja zaradi napake v času potovanja signala od satelita do sprejemnika, četrti satelit poskrbi, da se sprejemnikova ura naravna na točni čas.
Sistem je relativno točen. Na večje težave pri določanju položaja lahko naleti le na območjih, kjer satelitski signal na poti do sprejemnika naleti na ovire. Mednje spada tudi pristaniška
običajni GPS sistem deluje na podlagi določanja položaja sprejemnika s pomočjo satelitskih sistemov, le da poleg satelitskih signalov inkorporira še signal zemeljskih postaj. Te sprejemniku pošljejo položajne popravke, glede na njihovo fiksno pozicijo in na pozicijo samega sprejemnika. Tako se položaj, določen preko satelitov, popravi na dejanski položaj.
GPS sistem ima vsaka ladja. Po navadi je povezan z AIS-om in LRIT-om zaradi lažjega obveščanja ostalih uporabnikov o položaju (Suban in dr., 2017).
3.11 Nacionalno enotno okno
Nacionalno enotno okno ali NEO je spletni uporabniški vmesnik, preko katerega poteka izmenjava podatkov med ladjarji in Luko Koper, FURS-om, policijo, zdravstvenim inšpektoratom, Statističnim uradom Republike Slovenije ter URSP. NEO torej povezuje podatkovne baze navedenih služb ter ladjarjev in omogoča hitre prenose podatkov ter zahtev za vnos in vpogled (Suban in dr., 2021).
NEO uporabljajo predvsem ladjarjevi agenti in špediterji v sodelovanju s finančno upravo, saj se tako lahko najhitreje opravijo morebitni carinski pregledi in izplačajo tarife (Suban in dr., 2021).
3.12 ITU MARS
ITU MARS je sistem mednarodne zveze za telekomunikacije (ITU), preko katerega lahko uporabnik brezplačno dostopa do njihovih podatkovnih baz. MARS vsebuje podatke o ladijskih in kopenskih komunikacijskih postajah, MMSI številkah, o pripomočkih za navigacijo (AtoN), zrakoplovih za iskanje in reševanje ter podatke o kontaktih odgovornih organov, ki so jih zagotovile vlade držav članic ITU (Suban in dr., 2017).
3.13 GISIS
GISIS ali Global Integrated Shipping Information System je združena podatkovna baza za ladje, ustanovljena s strani mednarodne pomorske organizacije (IMO). Sistem omogoča vpogled v različne pomorske podatke, med katerimi pa niso vsi dostopni širši javnosti. Ti se delijo na javne, na podatke, namenjene oblastem, na tiste, namenjene le IMO, in na ostale (Suban in dr., 2017).
Suban in dr. (2017) navajajo, da lahko širša javnost dostopa do podatkov GISIS-a, ki se nanašajo na:
• informacije o ladjah in ladjarjih,
• pomorske varnosti,
• kontaktne točke,
• priznane organizacije s strani IMO,
• pomorske nesreče,
• sprejem ladijskih odpadkov v pristanišču,
• sistem in opremo za preprečevanje onesnaževanja,
• status razprav o konvencijah IMO,
• piratstvo in oborožene napade,
• informacije o pomorskem prometu, vključno s slepimi potniki,
• neobvezne instrumente za varnost ladje,
• simulatorje za vajo,
• načrte operacij iskanja in reševanja,
• elektronske baze za implementacijo,
• tovor,
• MARPOL-ov šesti aneks,
• evalvacije varnostne opreme,
• poročila in certifikate,
• balastne vode in
• migracije.
3.14 EQUASIS
Portal EQUASIS je mednarodna podatkovna baza, ki vsebuje informacije o svetovni floti, vključujoč podatke o ladjah, P&I klubih, lastnikih ali upravljalcih ladij, o inšpekcijskih nadzorih ladij ter o črni in beli listi pariškega in tokijskega memoranduma in ameriške obalne straže (Suban in dr., 2017).
3.15 THETIS
THETIS je mednarodni informacijski sistem pomorskih inšpekcij, v katerega te vnašajo izsledke inšpekcijskih pregledov. Ti se nanašajo predvsem na ugotavljanje zadostne izobraženosti pomorščakov, stanja ladijske opreme in strukture, zadostnih pogojev bivanja in dela ter skladnosti z ISM kodeksom. THETIS je brezplačen za uporabo in dostopen širši javnosti (Suban in dr., 2017).
3.16 Meteorološke in hidrografske postaje
Meteorološke in hidrološke postaje merijo temperaturo, relativno vlago, hitrost in smer vetra, sončno sevanje, zračni tlak, temperaturo morja, količino padavin ter prikazujejo stanje vidljivosti s pomočjo kamer. Na podlagi teh podatkov lahko meteorologi predvidijo vremensko napoved in izdajo meteorološka obvestila (Suban in dr., 2017).
V Republiki Sloveniji se postaje nahajajo pri Letališču Portorož, pri Piranu (boja), v Kopru, v Luki Koper ter pri luški kapitaniji URSP. CCTV kamere za določanje stanja vidljivosti so locirane na bolnišnici Izola in na silosu Luke Koper (Suban in dr., 2017).
3.17 VDR
VDR ali Voyage Data Recorder je tako imenovana »črna skrinjica«, ki se uporablja na plovilih.
VDR shranjuje vse podatke o plovbi v zadnjih 12. urah uporabe. Ko ta čas poteče, se stari podatki zbrišejo in tako naredijo prostor za nove. VDR shranjuje zvočne posnetke dogajanja na mostu ter podatke o položaju, hitrosti, kurzu, globini, radarskih izsledkih, hitrosti vetra in podatke o aktivnosti uporabe avtomatskih elektronskih vrat na ladji (Suban in dr., 2017).
S pomočjo podatkov VDR-ja lahko v primeru nesreče preiskovalci rekreirajo točno dogajanje pred dogodkom.
3.18 VMS
VMS ali Vessel Monitoring System je sistem, namenjen spremljanju ribiških plovil preko GSM/GPRS sistema, oziroma satelitskih sistemov, izven dosega GSM signala. Ribiška uprava preko VMS-a prejema njihove podatke o hitrosti, kurzu in poziciji. Gre za evropski sistem, ki deluje na območju celotne Evropske unije in tako pripomore k lažji identifikaciji ter zagotavlja vse potrebne podatke, ki jih potrebujejo ribiške inšpekcije. Poleg tega lahko lokalne ribiške oblasti preko VMS-a zaznajo nelegalni ribolov bodisi domačih bodisi tujih plovil (Suban in dr., 2017).
3.19 TETRA
Suban in dr. (2017) navajajo, da je TETRA ali Terrestrial Trunked Radio System vrsta radio komunikacijskih naprav, namenjenih izključno za profesionalno uporabo. Sistem omogoča tako prenos zvoka kot prenos podatkov ter selektivno klicanje (DSC pošiljanje sporočil).
V Republiki Sloveniji TETRA-o uporabljajo izključno enote za zaščito in reševanje ter vojska in policija, saj sistem omogoča kodiranje sporočil in klicev. S tem se prepreči morebitne vdore in prisluškovanje (Suban in dr., 2017).
3.20 ZA-RE
ZA-RE je radio komunikacijski sistem z v naprej določenimi kanali in frekvencami. Na območju Republike Slovenije ga uporablja URSZR. Glavne postaje se nahajajo v regijskih obveščevalnih centrih uprave, lahko pa se uporabijo tudi mobilne postaje (Suban in dr., 2017).
3.21 TinO
TinO ali Trženje in Operativa je aplikacija Luke Koper, ki se uporablja za naročanje storitev, načrtovanje dela, pripravo privezov, fakturiranje, skladiščenje itd. Sistem se uporablja za splošno poslovanje Luke Koper, najbolj pa koristi ladjarjevim agentom (Suban in dr., 2017).
Agent v sistem vnese vse podatke, ki so povezani z ladjo. Ob najavi ladijskega agenta, da ladja prihaja v pristanišče, Luka ladji dodeli t. i. številko ticanja, V sistem nato določi tudi šifro posamezne ladje ter njeno šifro potovanja. Zraven se nahaja tudi šifra agenta, ki ladjo najavlja, ter njihovi podatki (Suban in dr., 2017).
Preko aplikacije lahko uporabniki ves čas spremljajo trenutni status ladje.
3.22 NCTS
New Computerised Transit System je carinski sistem za tranzitno blago. Vanj carinska uprava vlaga elektronske carinske deklaracije za blago, ki gre skozi tranzitni postopek (Suban in dr., 2021).
3.23 InfoRib
InfoRib je slovenski informacijski sistem, v katerega ribiška flota vnaša podatke iz ribiških dnevnikov. Republika Slovenija nato evropski komisiji poroča o stanju ulova in o ribolovnih
potovanjih. Na ta način se lažje nadzoruje populacijo rib in preverja korektnost izvajanja ribolovne dejavnosti (Suban in dr., 2017).
Vsak ribič mora pred začetkom ribolova v sistem vnesti podatke iz ladijskega dnevnika, podatke o dovoljenju za gospodarski ribolov in podatke posebnega ribolovnega dovoljenja. Po opravljenem ribolovu je potrebno v sistem vnesti še informacije o ulovu (Suban in dr., 2017).
3.24 TRACES in EUROPHYT
TRACES ali Trade Control and Export je mednarodni omrežni sistem, ki omogoča pridobitev certifikata za prevoz živali ter ponuja vpogled v kakovostno stanje izdelkov. TRACES je dostopen vsem, najbolj pa koristi špediterjem, lastnikom tovora ter veterinarski inšpekciji in carini, saj lahko preko podatkovnih baz sistema ti dostopajo do vseh potrebnih dokumentov in tako v naprej pripravijo morebitne inšpekcijske ali carinske preglede (Suban in dr., 2017).
EUROPHYT je tako kot TRACES mednarodni omrežni sistem podatkovnih baz, ki pa omogoča dostop do dokumentov glede prevoza rastlin. Primarno sistem služi kot alarm, saj se vanj prednostno javljajo vse ugotovljene nepravilnosti pri prevozu pošiljk, ki vsebujejo žive rastline.
Na ta način lahko fitosanitarna inšpekcija nemudoma ukrepa (Suban in dr., 2017).
3.25 Register nepremične kulturne dediščine
Register nepremične kulturne dediščine je podatkovna baza informacij o nepremični kulturni dediščini v Republiki Sloveniji. Vsaka nepremična kulturna dediščina je v registru zapisana pod svojo evidenčno številko, ki se uporablja v upravnih in strokovnih postopkih varstva kulturne dediščine. Nepremična kulturna dediščina se loči glede na vrsto, obseg, lastništvo ali varstveni status. Vodi ga Ministrstvo za kulturo (Suban in dr., 2017).
3.26 Patrulje
Patrulje so s strani delodajalca oziroma nadrejenega imenovane skupine posameznikov, ki opravljajo fizični nadzor območja, za katerega so zadolžene, lahko pa tudi posredujejo ob raznih dogodkih v okviru svojih pooblastil.
V RS se zbiranja informacij preko patrulj poslužujejo policija, vojska, URSP in ribiška inšpekcija.
3.27 Očividci
Očividci so vse osebe, ki so priča nekemu dogodku in lahko nudijo informacije iz prve roke.
Te niso vedno zanesljive, saj lahko vsak človek neki dogodek vidi iz drugačnega zornega kota, ali pa ima o nečem drugačno mnenje.
Vsak očividec lahko preko telefona svoja opažanja sporoči operativno-komunikacijskim centrom Policije (113), Civilne zaščite (112) in URSP (080 1080).
3.28 Inšpektorji
Inšpektorji so s strani delodajalca oziroma nadrejenega imenovani posamezniki, ki so zadolženi za opravljanje fizičnih pregledov, s katerimi se zagotavlja korektno in pravilno delovanje nekih služb ali dejavnosti.
V RS inšpektorji delujejo v sklopu veterinarske inšpekcije, fitosanitarne inšpekcije, URSP in carine.
4 Načini deljenja podatkov
Podatke, ki jih z v prejšnjem poglavju opisanimi senzorji za svoje potrebe zbirajo vladni deležniki, lahko razdelimo v štiri skupine glede na njihovo dostopnost. Poznamo podatke javnega značaja, do katerih lahko dostopajo vsi, vključno s širšo javnostjo, podatke, namenjene določeni skupini deležnikov, torej tiste podatke, ki si jih lahko izmenjujejo le določene službe, ter zaščitene in tajne podatke. Dostop do podatkov je uporabnikom omogočen na tri načine izmenjave. Katerega od teh se organizacije poslužijo, je odvisno od nivoja njihove dostopnosti (Suban in dr., 2021).
4.1 Stream
Prvi način izmenjave podatkov je t. i. »streaming« ali »stream« oziroma pretočno prenašanje podatkov v realnem času preko podatkovnih baz in portalov neke organizacije. Deležnik, ki preko senzorjev zbira podatke s svojega področja nadzora, te posreduje v svoje podatkovne baze in spletne portale. Do njih lahko dostopajo končni uporabniki (Suban in dr., 2021).
Kot primer lahko predstavimo radarsko vremensko sliko Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Meteorološke postaje agencije nenehno merijo hitrost in smer vetra, zračni tlak, količino padavin, relativno vlažnost zraka in sončno sevanje. Poleg tega ARSO uporablja tudi dva vremenska RADAR sistema za merjenje jakosti in količine padavin. Ti podatki se shranjujejo v baze podatkov agencije, se tam obdelajo in nato pretočno predvajajo (stream-ajo) na njihovem spletnem portalu v obliki radarske slike padavin ali vremenske napovedi.
Posodabljajo se v časovnem intervalu petih minut.
Stream se po navadi uporablja za izmenjavo podatkov javnega značaja ali pa za izmenjavo podatkov med skupino organizacij, ker je takšen način najenostavnejši in najhitrejši. Zaščitene podatke in podatke tajnega značaja deležniki delijo na drugačne, varnejše načine.
4.2 Subscribe
Subscribe ali naročnina je način izmenjave podatkov, pri katerem se uporabnik naroči na prejemanje podatkov s strani nekega ponudnika. Naročnina je namenjena izmenjavi podatkov javnega značaja ter nekaterih zaščitenih podatkov. S takšnim načinom izmenjave lahko deležniki lažje nadzirajo, komu bodo posredovali podatke in za kakšen namen (Suban in dr., 2021).
4.3 Pull
Zadnji način izmenjave podatkov, t. i. pull, je vloga prošnje oziroma zahteve s strani uporabnika za dostop do podatkov nekega deležnika. Pull od uporabnika zahteva, da uradno vloži prošnjo za dostop, katero v vpogled dobi služba ali organizacija, ki ponuja želene podatke. Gre za enkratni vpogled, zaradi česar mora uporabnik, če želi dostopiti do podatkov večkrat, ponovno vložiti prošnjo (Suban in dr., 2021).
Pull način izmenjave se uporablja za izmenjavo zaščitenih in tajnih podatkov, saj gre za strogo zaupne informacije. Velja za najvarnejši način izmenjave, s katerim lahko ponudnik podatkov natančno preveri, komu bo slednje posredoval ter za kakšen namen.
Načine deljenja podatkov glede na njihovo naravo dostopnosti lahko prikažemo na primeru želje dostopa do informacij o morskih globinah. Do osnovnih pomorskih kart, na katerih so označene globine morja, na podlagi katerih uporabnik dobi približno sliko stanja, lahko dostopa vsak posameznik preko stream opcije raznih spletnih portalov. Če želi uporabnik imeti natančnejše podatke o globinah, lahko te naroči pri Geodetski upravi, za najbolj natančne vrednosti pa mora vložiti prošnjo za dostop. Slednje so v Republiki Sloveniji sicer dostopne le vojski, saj gre za tajne podatke.
5 Naloge in delo vladnih deležnikov
Vsak izmed vladnih deležnikov je zadolžen za izvajanje raznovrstnih nalog nadzorovanja svojega področja delovanja, administracijskih nalog, strokovnih nalog in nalog načrtovanja razvoja. Da bi učinkovito opravljali omenjene naloge, deležniki zbirajo podatke s svojega področja in te hranijo ter obdelujejo v svojih podatkovnih bazah.
5.1 Ministrstvo za infrastrukturo
Ministrstvo za infrastrukturo ali MZI opravlja upravne naloge na področjih železniškega, zračnega, cestnega in pomorskega prometa ter plovbe po celinskih vodah. Razen nadzora varnosti MZI opravlja še naloge na področjih prometne infrastrukture in žičniških naprav ter naloge na področju energetike, rudarstva in učinkovite rabe obnovljivih virov energije. Na področju pomorstva pod okriljem ministrstva delujeta organizacijski enoti direktorat za letalski in pomorski promet in oddelek preiskovalca pomorskih nesreč ter organ v sestavi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo (Suban in dr., 2021).
5.1.1 URSP
Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, organ v sestavi Ministrstva za infrastrukturo, je krovna služba na področju pomorstva v Sloveniji.
Uprava opravlja več različnih nalog, za katere so zadolžene specializirane enote uprave. Mednje spadajo luška kapitanija, reševalno koordinacijski center, sistem za nadzor plovbe, sektor za varovanje obalnega morja, pomorska inšpekcija ter sektor za listine in splošne zadeve (Suban in dr., 2021).
5.1.2 Luška kapitanija - URSP
Luška kapitanija URSP prvenstveno skrbi za izdajanje dovolilnic za prosti promet s kopnim in za odhod ladij. Gre za pomembna dokumenta, izdana vsem ladjam, ki razpolagajo z vsemi potrebnimi certifikati, ki dokazujejo sposobnost ladje za opravljanje pretovorne dejavnosti in varno plovbo, torej, da je stanje na ladji skladno z minimalnimi standardi, predpisanimi v ISM kodeksu (International Safety Management kodeks). Dovolilnica za prosti promet s kopnim je dovoljenje, ki ladji omogoča, da raztovori naloženi oziroma natovori novi tovor. Dovoljenje za odhod ladje pa ladji omogoča, da zapusti pristanišče in tako dokaže, da je v pristanišču opravila vse obveznosti (poravnane tarife ipd.). Kapitanija lahko do ladijskih certifikatov dostopa preko
nacionalnega enotnega okna, v katerega te shranijo ladjarjevi agenti pred prihodom ladje v pristanišče (Suban in dr., 2021).
Poleg izdajanja dovolilnic pa luška kapitanija skrbi še za dodeljevanje mest na sidriščih in privezih, izdajanje obvestil pomorcem v pristanišču, ki se nanašajo na varnost navigacije, ter za odrejanje obvezne pilotaže in vleke (Suban in dr., 2021).
Pri svojem delu se kapitanija poslužuje že prej omenjenega nacionalnega enotnega okna, informacije pa lahko pridobi še neposredno preko VHF DSC radio postaj, AIS-a, LRIT-a, SSN- a, CCTV-ja in inšpekcijskih pregledov. Podatke o ustreznosti ladij lahko najdejo tudi v raznih portalih in podatkovnih bazah, kot so ITU MARS, THETIS, EQUASIS in CSD ali pa v registrih plovil. Če bi bilo potrebno, lahko kapitanija posreduje tudi s patruljami na njenih čolnih, zato da na primer preveri ustreznost ladijskih ugrezov pred njihovim vplutjem. Kapitanija tudi tesno sodeluje z Agencijo Republike Slovenije za okolje, od katere prejema meteorološke in hidrološke informacije. Na podlagi teh izdela ustrezna varnostna obvestila za pomorce v pristanišču (Suban in dr., 2021).
Vir: Regional Obala
Slika 4 Patruljni čoln luške kapitanije
5.1.3 Reševalno koordinacijski center - URSP
Reševalno koordinacijski center ali RCC koordinira operacije iskanja in reševanja na morju (SAR) ter usmerja vse njihove udeležence. Poleg tega RCC tudi izvaja štiriindvajseturno
Republike Slovenije (A1 je območje definirano s strani mednarodne pomorske organizacije, ki obsega vse morske vode, oddaljene od obale do okoli 25 navtičnih milj, na katerem se komunikacija izvaja preko VHF postaj). RCC se odzove na vsak klic v stiski, nujen klic in varnostni klic. Glede na naravo stiske, nuje ali ogrožene varnosti nato RCC aktivira primerne reševalne službe, posreduje sporočilo vsem plovilom in obalnim postajam v okolici ter začne s koordinacijo SAR operacij. Prav zaradi te naloge je RCC prva organizacija, katero kontaktirajo vse ladje v nevarnosti, ki plujejo v slovenski coni iskanja in reševanja. SAR cone so definirane glede na SAR konvencijo. Vsaka država, ki ima teritorialno morje, ima tudi svojo SAR cono, v kateri deluje en RCC, v primeru Republike Slovenije je to RCC URSP v Kopru (Suban in dr., 2021).
Da bi svoje naloge uspešno opravil, RCC zbira podatke o ladjah, ki so potrebne kakršnekoli pomoči. Mednje sodijo podatki o tovoru, saj ladja lahko prevaža nevaren tovor, zaradi katerega bi bilo potrebno pazljivo posredovati ali pa morda celo obvestiti službo za čiščenje izlitij, podatki o številu posadke ter informacije o naravi nesreče. Te lahko pridobi bodisi neposredno s strani ladje preko VHF DSC sporočila in klica bodisi preko operativno-komunikacijskega centra in telefonske številke 112, bodisi preko klicnega centra URSP in telefonske številke 080 18 00 ter preko AIS, RADAR, LRIT in CCTV sistemov. Informacije o dogodkih lahko RCC- ju posredujejo tudi patrulje na čolnih URSP, podatke o dimenzijah ladje, o posadki ter tovoru pa služba najde v Nacionalnem enotnem oknu (Suban in dr., 2021).
5.1.4 Sistem za nadzor plovbe - URSP
Sistem za nadzor plovbe ali VTS (Vessel Traffic Service) je služba za nadzor pomorskega prometa. Glavna naloga sistema je zagotavljanje varnosti plovbe ter izvajanje nadzora nad narodnim in mednarodnim pomorskim prometom plovil v teritorialnih vodah države, še posebno nad tistimi plovili, ki imajo namen vpluti v pristanišče. To vključuje vse vrste plovil od ladij, namenjenih za prekooceanske plovbe, do najmanjših plovil, namenjenih rekreaciji, kot so kajaki, supi, surfi ipd. Da bi VTS zagotovil varno plovbo, mora redno pregledovati pravilno delovanje vseh svetilnikov, boj, anten, meteoroloških postaj in ostalih objektov, namenjenih varnosti navigacije (IALA, 2010).
V Republiki Sloveniji sicer nimamo vzpostavljenega VTS sistema, ampak v podoben namen uporabljamo Adria Rep sistem. Adria Rep deluje na enakem principu kot VTS, le da se nanaša samo na ravnanje z nevarnimi tovori na Jadranu. Na ta način se lažje spremlja ladje, ki prevažajo takšne vrste tovora in ukrepa ob morebitnem onesnaženju.
Za uspešno opravljanje svojih nalog oddelek zbira podatke o plovbi ladij. Te lahko pridobi iz ladijskih AIS sistemov, RADAR sistema ter SSN in CCTV senzorjev oziroma preko patrulj na čolnih URSP. Služba lahko tudi neposredno kontaktira ladje preko VHF DSC radio postaje ter od nje zahteva poročilo o njihovi trenutni situaciji pred vplutjem v pristanišče (Suban in dr., 2021).
V kolikor oddelek preko zgoraj omenjenih senzorjev opazi neko pomorsko nesrečo, takoj obvesti RCC. Temu lahko posreduje vse zbrane podatke o vpletenih plovilih ter meteorološke in hidrološke podatke z meteoroloških postaj in objektov, namenjenih varnosti navigacije (Suban in dr., 2021).
Pomanjkanje prave VTS službe v RS lahko označimo kot veliko pomanjkljivost v panogi pomorskega nadzora pri nas, saj je Adria Rep preveč omejen le na specifičen tip tovora in ladij, ki tovor prevažajo.
5.1.5 Sektor za varnost obalnega morja ‒ URSP
Sektor za varovanje obalnega morja ali SVOM je služba URSP, katere glavna naloga je izvajanje ukrepov v zvezi z varstvom pred onesnaženjem morja. Njihovo pristojno območje zajema notranje morske vode in teritorialno morje, pri čemer je izvzeto območje vseh pristanišč, vključno s koprskim, kjer delujejo službe, pooblaščene z njihove strani. Če SVOM odkrije onesnaženje ali razlitje, pošlje na mesto dogodka svoja plovila, namenjena sanaciji onesnaženja. V primeru, da je slednje preobsežno zanje, lahko SVOM o tem obvesti koprsko postajo civilne zaščite, ki jim v pomoč pošlje svoje čistilne enote (Suban in dr., 2021).
Primarno SVOM zbira informacije o možnih izlitjih nevarnih tovorov ali snovi s plovil ter podatke o kanalizacijskih odplakah, odmetih smeti v morje in preostalih vrstah onesnaženja.
Da bi bila intervencija čim bolj uspešna, potrebuje sektor informacije o obsegu onesnaženja, o snovi, ki je onesnažila morje, o položaju onesnaženja ter podatke o trenutni meteorološki situaciji, še posebno informacije o smeri in hitrosti vetra ter morskih tokov. Te lahko prejme s strani očividcev ali povzročiteljev preko VHF DSC radio postaj ali pa preko patrulj čolnov URSP, RADAR sistema, CSN sistema, meteoroloških in hidroloških postaj in operativno- komunikacijskega centra civilne zaščite (Suban in dr., 2021).
Vir: Primorske novice
Slika 5 Čoln SVOM
5.1.6 Pomorska inšpekcija – URSP
Suban in dr. (2021) menijo, da se oddelek pomorske inšpekcije deli na inšpekcijo države zastave (FSC ali Flag State Control) ter na inšpekcijo za varnost plovbe (PSC ali Port State Control).
Slednja je zadolžena za izvajanje inšpekcijskih pregledov nad naključno izbranimi ladjami, ki priplujejo v koprsko pristanišče, s katerimi se prepriča, ali ladje ustrezajo standardom ISM kodeksa in ladjarjevim SMS pravilom za zagotavljanje minimalnega nivoja varnosti ladje, njene posadke in okolja (Safety Management Sistem ali Sistem varnega upravljanja).
PSC si ladjo izbere na podlagi pregledov v preostalih pristaniščih, na podlagi njihove države zastave in na podlagi njihovega izgleda. Razlogov, zakaj so pozorni na te parametre, je več. Iz prejšnjih inšpekcijskih pregledov lahko PSC razbere in pregleda, ali je imela ladja v preteklosti napake, ki jih je bilo potrebno odpraviti, oziroma, ali so ji v prejšnjem pristanišču odkrili napako, ki bi jo morali odpraviti do prihoda v naslednje pristanišče. Na podlagi njene države zastave inšpekcija ugotovi, v kateri državi je ladja registrirana. Nad tistimi, ki so registrirane v t. i. odprtih registrih, PSC izvaja več pregledov, saj so takšne ladje znane po tem, da le minimalno ustrezajo mednarodnim standardom.
Suban in dr. (2021) navajajo, da je poleg izvajanja inšpekcijskih pregledov ladij inšpekcija za varnost plovbe v Republiki Sloveniji zadolžena tudi za opravljanje pregledov objektov za varnost navigacije in vodnih konstrukcij (pomoli ipd.).
Drugi oddelek pomorske inšpekcije, inšpekcija države zastave, je zadolžen za izvajanje inšpekcijskega nadzora nad ladjami, ki so registrirane v Republiki Sloveniji. Za razliko od PSC
je FSC zadolžena izključno za ugotavljanje, ali se slovenske ladje skladajo z državnimi predpisi o zagotavljanju varnosti plovbe. FSC lahko za izvedbo pregleda, pooblasti PSC katere koli države, zato da inšpektorjem ne bi bilo potrebno potovati po svetu, do tam, kjer se ladja nahaja.
PSC nato o rezultatih poroča FSC (Suban in dr., 2021).
PSC in FSC pri delu uporabljata podatke o ladjah, ki jih lahko pridobita iz LRIT, SSAS, SSN, CSN in AIS sistemov, oziroma THETIS, ITU MARS, EQUASIS in CSD podatkovnih baz ter portalov. Glavni vir podatkov so seveda inšpektorji, zaposleni na inšpekciji, ki rezultate objavijo v prej omenjene podatkovne baze, ter Nacionalno enotno okno, zato da so ti dostopni ladjarjevim agentom ter ostalim PSC inšpektorjem iz tujih držav (Suban in dr., 2021).
5.1.7 Sektor za pomorske listine in splošne zadeve ‒ URSP
Sektor za pomorske listine in splošne zadeve URSP skrbi za izdajanje certifikatov za pomorce in vodi register čolnov ter ladij Republike Slovenije (Suban in dr., 2021).
Sektor zbira podatke o lastnikih plovil, lastnostih plovil, njihovi propulziji ter ostale relevantne informacije. Te so navedeni v registru, ki je dostopen tudi širši javnosti preko spletnega portala eUprave (Suban in dr., 2021).
5.1.8 Direktorat za letalski in pomorski promet
Direktorat za letalski in pomorski promet je služba, ki opravlja splošne strokovne in administrativne naloge, povezane s pripravo strateških usmeritev in razvoja na področju letalstva, pomorstva in plovbe po celinskih vodah (Suban in dr., 2021).
Suban in dr. (2021) menijo, da med najpomembnejše naloge direktorata spadajo zagotavljanje varnega delovnega okolja, izvajanje pregledov nad kakovostjo delovanja služb na področju pomorstva, plovbe po celinskih vodah in letalstva, izdajanje koncesijskih pogodb, priprava zakonov in podzakonskih aktov ter skrb za njihovo izvajanje, sodelovanje v institucijah, organih in delovnih telesih EU z njihovega delovnega področja, sodelovanje v mednarodnih organizacijah in izvajanje nadzora nad organi v sestavi ministrstva (Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije itd.).
Za uspešno izvajanje svojih nalog direktorat zbira statistične podatke iz javnih in zasebnih pristanišč ter marin. Te pridobi v sodelovanju z URSP, še posebno s pomorsko inšpekcijo (Suban in dr., 2021).
5.1.9 Preiskovalec pomorskih nesreč
Oddelek preiskovalca pomorskih nesreč je organ v sestavi MZI, katerega primarna naloga je preiskovanje vzroka za nastanek neke pomorske nesreče in predstavljanje ukrepov, s katerimi bi preprečili nastanek podobnih nesreč. Na podlagi teh se nato formirajo novi predpisi za zagotavljanje varnosti ladje, okolja in posadke. Preiskovalec pomorskih nesreč deluje v skladu z določili Pomorskega zakonika, Uredbe o preiskovanju pomorskih nesreč ter mednarodnimi predpisi in priporočili (Suban in dr., 2021).
Oddelek je zadolžen za samo preiskovanje pomorskih nesreč, za pripravo poročil za izboljšanje varnosti pomorskega prometa, za poročanje vladi RS, poročanje in svetovanje ministru, pristojnemu za pomorstvo, ter za poročanje Mednarodni pomorski organizaciji, Evropski komisiji in Evropski agenciji za pomorsko varnost. Poleg tega mora preiskovalec tesno sodelovati z Mednarodnim združenjem preiskovalcev pomorskih nesreč in incidentov (Suban in dr., 2021).
Da bi preiskovalec dobil jasno sliko o dogajanju, ki je privedlo do incidenta, zbira podatke, s katerimi ugotavlja, kaj se je dogajalo z ladjo pred nastankom nesreče ter med samim potekom.
To vključuje izpis vseh določenih položajev ladje, hitrost in kurz ladje na posameznih odsekih plovbe, posnetke pogovora posadke na mostu ter podatke o globinah, radarskih izsledkih, hitrosti vetra in aktivnosti uporabe avtomatskih elektronskih vrat. Poleg tega se preiskovalec pozanima tudi o vremenu in stanju morja v času nesreče (Suban in dr., 2021).
Podatke oddelek pridobi iz AIS, LRIT, GPS CSN in SSN sistemov zavoljo ugotavljanja pozicij ladje ter ECDIS sistema, ki med drugim beleži tudi hitrost na posameznih odsekih opravljene poti in kurze, v katerih je ladja plula. V sodelovanju z ARSO preiskovalec pridobi meteorološke, oceanografske in hidrološke podatke o stanju morja in vremena v času nesreče.
Prav tako lahko podatke dobi iz morebitnih CCTV posnetkov, predvsem pa se zanaša na očividce in izjave posadk vpletenih ladij ter beleženja dogodkov s strani poveljnikov (poročila).
Ti lahko predstavijo video ali slikovne dokaze poteka dogodkov, s katerimi potrdijo verodostojnost svojih pričevanj. Najbolj dragoceni izmed vseh podatkov pa so tisti, ki jih beleži VDR (Suban in dr., 2021).
5.2 Policija
Policija Republike Slovenije je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Na območju pomorstva deluje Postaja pomorske policije Koper, ki je ena izmed organizacijskih enot Generalne policijske uprave na območju Policijske uprave Koper. Je enota s posebnim
delovnim področjem, saj poleg splošnih policijskih nalog opravlja še naloge varovanja in nadzorovanja državne meje na morju ter v pristaniščih.
Suban in dr. (2021) so za prikaz delovanja pomorske policije ta organ razdelili na več specializiranih enot, kot so enota policijskih plovil, enota obmejne policije na morju in kopnem, enota kriminalistov in preiskovalcev nelegalnih dejanj ter policijski operativno-komunikacijski center (Suban in dr., 2021).
5.2.1 Policijska plovila
Enota policijskih plovil Postaje pomorske policije Koper z različnimi patruljnimi čolni primarno opravlja patruljne dolžnosti, med katerimi ima poseben pomen nadzor pomorskih meja in splošne varnosti na območju teritorialnih voda Republike Slovenije. Poleg tega preiskujejo tudi ostala kazniva dejanja, kot so tihotapljenje, nezakoniti ribolov itd., in nadzoruje pravilno izvajanje mednarodnih in državnih predpisov o izogibanju trčenja, sidranju ipd. s strani plovil. Nazadnje morajo policijska plovila v primeru obsežne pomorske nesreče pomagati pri SAR operacijah (Suban in dr., 2021).
Enota se za učinkovito patruljiranje in sledenje plovilom poslužuje AIS podatkov ter radarskih in vizualnih opazovanj patrulj. Za sledenje ribiškim plovilom enota zbira podatke sistema VMS.
Če enota zazna nelegalni prehod meje, o tem najprej poroča enoti obmejne policije, nato pa tudi organizacijam, kot so INTERPOL, EUROPOL in FRONTEX, če obstaja sum vpletenosti iskane osebe. V sodelovanju z ARSO lahko dostopa do informacij o trenutnih napovedanih meteoroloških in oceanografskih razmerah, s katerimi morajo biti ves čas seznanjeni. Ker so komunikacije med plovili in štabom zaupne narave, policija zanje uporablja sistem TETRA (Suban in dr., 2021).
Vir: VAL navtika
5.2.2 Enota obmejne policije na morju in kopnem
Enota obmejne policije na morju deluje na dveh mednarodnih mejnih prehodih za pomorski promet v Piranu in Kopru. Tam se izvaja tudi nadzor nad prehajanjem meje na kopnem, oziroma natančneje, v pristaniščih.
Vsako plovilo, ki prečka mejo slovenskih teritorialnih voda in ne opravlja prehoda, temveč ima namen za neki čas ostati na območju države, mora svoj prihod najaviti v enem izmed mejnih prehodov pri enoti obmejne policije na morju. Tam pristojni policisti preverijo dokumente lastnika plovila, poveljnika in plovila samega. Tako se prepričajo, ali ima katerakoli oseba, ki prečka mejo kriminalno ozadje, ali je iskana v drugi državi ipd. (Suban in dr., 2021).
Enota obmejne policije na kopnem, ki deluje v pristaniščih, nima zunanjih patrulj, vendar tesno sodeluje z oddelkom patruljnih čolnov. Pristaniška mejna služba tako kot enota obmejne policije na morju deluje na mejnih prehodih Piran in Koper, kjer mora vsako tuje plovilo, ki ima namen vpluti v pristanišče ali marino, prijaviti svoj prihod. Nato policija pregleda dokumente vseh članov posadke in njihove ladje. V primeru suma, da ladja ogroža varnost, policija stopi v stik s Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo. Poleg tega si izmenjujejo podatke tudi z drugimi organizacijami, kot so INTERPOL, EUROPOL in FRONTEX (Suban in dr., 2021).
Policijska mejna kontrola na morju nadzira schengenske meje s kopnega z vizualnim opazovanjem, RADAR sistemom, CCTV sistemi kamer in s patruljnimi čolni. V primeru, da odkrijejo nezakonito dejavnost, posredujejo v skladu s svojo pristojnostjo. Za izvrševanje komunikacij med mejnimi prehodi in patruljnimi čolni uporablja enota sistem TETRA (Suban in dr., 2021).
5.2.3 Kriminalisti in preiskovalci nelegalnih dejanj
Kriminalisti in preiskovalci nelegalnih dejanj so posebna enota policije, ki preiskuje kazniva dejanja v zvezi s pomorskim prevozom ter incidente, ki so se zgodili na plovilih, kot so različno nasilje, tatvine, tihotapljenje mamil in druga kazniva dejanja (Suban in dr., 2021).
Kriminalisti pri delu sodelujejo z enoto patruljnih čolnov, ker sami z njimi ne razpolagajo. V primeru, da zaznajo ali pa prejmejo prijavo kaznivega dejanja, kriminalni inšpektorji odidejo na mesto morebitnega zločina in fizično zberejo dokaze. Pri iskanju osumljencev si pomagajo z lastnimi podatkovnimi bazami policije, ki vsebujejo dve široki kategoriji informacij, in sicer informacije o iskanih, pogrešanih ter tajno opazovanih osebah, ali o tistih, ki se jim nenehno sledi, in informacije o ukradenih ali pogrešanih vozilih in predmetih. Ti so predvsem osebni
