ŠESTMINUTNI TEST HOJE

Test, ki vključuje oceno gibalne sposobnosti, je šestminutni test hoje (6 MTH). Sprva se je uporabljal predvsem za ovrednotenje zdravljenja pri pljučnih in srčnih bolnikih (Milecki, Hojan, Ozga-Majchrzak in Molińska-Glura, 2013), danes pa se uporablja tudi v druge namene.

Je objektiven, zanesljiv (Laskin idr., 2007), enostaven, hitro izvedljiv in poceni test, ki poleg ocene gibalnih sposobnosti dobro korelira tudi z drugimi vidiki zdravja pri bolnicah z rakom dojke (Galiano-Castillo idr. 2016) in se lahko uporablja za ovrednotenje zdravljenja bolnic z rakom dojke (Salzman, 2009).

Je funkcionalni test, s katerim merimo razdaljo, ki jo oseba prehodi v šestih minutah. Uporablja se za oceno sposobnosti hoje zdravih in bolnih oseb različnih starosti (Casanova idr., 2011).

Ocenjuje odzive vseh organskih sistemov, ki sodelujejo med hojo. To so srčno-žilni sistem (krvni obtok, periferna cirkulacija), živčno-mišični sistem in presnova mišic. V nasprotju z laboratorijskimi obremenitvenimi testi ne zagotavljajo tako točnih informacij o delovanju srčno-žilnega sistema, saj gre za terenski test ocene submaksimalne funkcionalne zmogljivosti (ATS, 2002). Ker se večina vsakodnevnih aktivnosti izvaja pri submaksimalnih obremenitvah, je 6 MTH njihov relevanten pokazatelj (Guazzi, Dickstein, Vicenzi in Arena, 2009).

Šest MTH se izvaja v zaprtem prostoru, na ravnem in nedrsečem hodniku, s trdo površino. Ob lepem vremenu se test lahko izvaja tudi zunaj. Test se izvaja na 30-metrskem hodniku, s stožcema, postavljenima na začetku in koncu proge. Označbe so postavljene na vsake tri metre, označene z barvnim lepilnim trakom (ATS, 2002).

Merjenci imajo oblečena udobna oblačila in primerna obuvala. Če je potrebno, med testom uporabljajo svoje običajne pripomočke za hojo (bergle, hodulje itd.). Pred testom lahko pojejo lažji obrok. Merjenci ne smejo biti visoko intenzivno telesno dejavni najmanj dve uri pred testom (ATS, 2002).

31

Test se izvaja brez predhodnega ogrevanja. Pred začetkom testa merjenci 10 minut sedijo na stolu ob mestu, kjer se začne test. V tem času se preverijo možne kontraindikacije, frekvenca srca in krvni tlak. Preveri se, ali je merjenec primerno oblečen in obut. Merjencem so podajo navodila za izvedbo testa, prikazana je tudi demonstracija. Štoparica se zažene takoj, ko merjenci začnejo hoditi. Merjence je potrebno opazovati ves čas testa, jih vzpodbujati in obveščati o minutah, ki so še ostale do konca testa. Ko je test končan, s pomočjo markerjev zabeležimo prehojeno razdaljo, merjence pa pohvalimo in jim ponudimo vodo (ATS, 2002).

Šest MTH se lahko izvede dvakrat. Če je izveden dvakrat, naj bo zaradi verodostojnosti izveden v istem delu dneva. Schmidt, Vogtso, Thiel, Jäger in Banzer (2013) so namreč ugotovili, da je pri ponovljenih merjenjih prišlo do izboljšanja rezultatov. Osemdeset odstotkov rakavih bolnikov je izboljšalo svoj rezultat v povprečju za 3,1 % (17 metrov).

Za napoved 6 MTH-ja se uporablja tako imenovana Enrightova napovedna enačba. Enright in Sherrill (1998) sta izmerila 117 zdravih moških in 173 zdravih žensk, starih med 40 in 80 let.

Pred začetkom in po koncu testa sta jim izmerila saturacijo kisika v krvi, srčno frekvenco in zadihanost glede na Borgovo lestvico. Povprečna izmerjena razdalja je bila 576 metrov za moške in 494 metrov za ženske. Statistično značilno nižjo vrednost testa so dosegli starejši moški in ženske. S staranjem je namreč povezan upad mišične mase in moč skeletnih mišic, kar pripomore h krajši prehojeni razdalji. Statistično značilno nižjo vrednost testa so dosegli nižji moški. Višja telesna višina namreč vpliva na daljši in učinkovitejši korak, kar pripomore k daljši prehojeni razdalji. Statistično značilno nižjo vrednost testa so dosegle ženske s prekomerno telesno maso. Debelost namreč pripomore k povečani obremenitvi in posledično krajši prehojeni razdalji. Na podlagi izmerjenih vrednosti sta izdelala napovedno enačbo s 40 % deležem pojasnjene variance. Šestdeset odstotkov variance je ostalo nepojasnjene.

ŠESMINUTNI TEST HOJE IN RAK DOJKE

Telesna dejavnost je pomembna tako z vidika bolezni kakor tudi z vidika gibalnih sposobnosti.

Poleg telesne dejavnosti in gibalnih sposobnosti pa je pomemben vidik, ki vpliva na bolezen, telesna sestava. Šest MTH vključuje oceno gibalnih sposobnosti, poleg tega pa je odvisen tudi od telesne mase, telesne višine in starosti. Zato želimo v magistrskem delu ugotoviti, kakšna je telesna sestava bolnic z rakom dojke ter kakšen je vpliv telesne sestave na 6 MTH. Poleg tega želimo tudi ugotoviti, kako dobro Enrightova napovedna enačba ustreza dejansko izmerjenim vrednostim 6 MTH-ja.

Za pregled dosedanje znanstvene literature o uporabnosti 6 MTH pri bolnicah z rakom dojke je bil opravljen sistematičen pregled literature, ki zajema 21 člankov. Med njimi je bilo devet randomiziranih kontroliranih raziskav, osem prospektivnih kohortnih raziskav ter štiri presečne raziskave.

V vse raziskave, ki so poročale o 6 MTH-ju, je bilo skupaj zajetih 1084 bolnic z rakom dojke.

V povprečju so bile stare 52 let (srednja vrednost 52 let). Telesna masa in telesna višina sta bili poročani v 12 oziroma 10 raziskavah. ITM je bil poročan v 15 raziskavah. Srednja vrednost

32

ITM-ja je bila 27.06 kg/m², kar kaže na težave s prekomerno telesno maso bolnic z rakom dojke.

Šest MTH je bil v 11 raziskavah izveden na 30-metrskem hodniku, pri dveh raziskavah pa 25- oziroma 20-metrskem hodniku. Šest raziskav ni poročalo o dolžini hodnika.

33 Tabela 1

Povzetek raziskav 6 MTH-ja pri bolnicah z rakom dojke

Avtor Vrsta raziskave Leto N

Starost (leta)

Telesna višina (cm)

Telesna masa (kg)

ITM (kg/m²)

Trajanje bolezni

(leta)

Dolžina hodnika (metri)

6 MTH (metri)

Hojan RKR 2020 47 54,5 ± 5,8 166 ± 4 67 ± 4 24,8 ± 2,39 / 30 446 ± 39

Yee RKR 2019 14 62,2 ± 10,6 163 ± 7 75,2 ± 16,3 28,3 ± NR 9,8 ± 6,5 20 521 ± 116

Cenik KPŠ 2019 4 52,0 ± 2,0 / / 34 ±3 / / 489 ± 24

Ortiz PR 2018 89 55,5 ± 10,0 156,1 ± 6,2 74,7 ± 15,3 31 ± 6.5 / / 436 ± 99

Cerulli PKR 2019 14 58,3 ± 5,2 164,8 ± 6 63 ± 5,5 23,2 ±/ / / 590 ± 62

Ariza-Garcia RKR 2019 68 48,1 ± 8,8 / / / / 30 451 ± 156

Ying PR 2019 97 47,5 / / 27.4 / 30 487 ± 64

Mascherini PKR 2018 43 51,5 ± 9,9 161 ± 6 72,2 ± 11,2 27,9 ± 4,3 / / 497 ± 141

Siagian PKR 2018 35 45,8 ± 7,0 / 54,43 ± 8,3 / / 30 360 ± 58

Leclerc NKR 2017 209 53,4 ± 9,4 / / 25,95 ± 7,5 / 30 533 ± 77

Mascherini PKR 2017 13 49,1 ± 5,5 163 ± 7.3 70,3 ± 9,3 26,5 ± 3,6 / 30 445 ± 168

Ng PKR 2016 21 48,0 ± NR 164 ± 65,4 ± NR 25 ±/ 4 ± 3 30 636 ± NR

Galiano-Castillo PR 2016 87 48,3 ± 8,5 / / / / / 339 ± 160

Foley PKR 2016 52 59,7 ± 10,4 164 ± 5 81 ± 2,5 30,11 ± 0,93 4,96 ± 6,3 30 417 ± 81

Se nadaljuje

34 Avtor Vrsta raziskave Leto N

Starost (leta)

Telesna višina (cm)

Telesna masa (kg)

ITM (kg/m²)

Trajanje bolezni

(leta)

Dolžina hodnika (metri)

6 MTH (metri)

Cornette RKR 2016 42 52,1 ± NR / / 25,1 ± 3,3 / 25 527 ± 53

Vardar-Yagli PR 2015 40 48,6 ± 6,4 160,25 ± 8,9 74,4 ± 11,5 29,22 ± 5,76 4,8 ± 1,62 30 511 ± 45

Vardar-Yagli RKR 2015 40 48,1 ± 6,2 / / 29,2 ± 5,8 4,6 ± 4 30 511 ± 45

Milecki RKR 2013 66 52,5 ± 10,8 164,1 ± 6,1 68,3 ± 14,1 25,3 ± 4,9 / 30 425 ± 60

Vincent PKR 2013 39 49,0 ± 8,4 / 62 ± 12,9 24 ± 7,4 / 25 515 ± 50

Eyigor RKR 2010 42 49,0 ± 8,0 / / / 3,2 ± 2,9 20 500 ± 46

Yuen RKR 2007 22 53,9 ± 12,8 / / / / / 543 ± 77

Opomba. RKR – randomizirana kontrolirana raziskava, PKR – prospektivna kohortna raziskava, PR – presečna raziskava, NKR – nerandomizirana kontrolirana raziskava, N – število, ITM – indeks telesne mase, 6 MTH – šestminutni test hoje, / - ni bilo poročano.

35

Povprečna izmerjena razdalja 6 MTH-ja je bila 475 metrov in s 95 % gotovostjo lahko trdimo, da je povprečna vrednost testa omenjene populacije med 468 in 478 metri. Poleg tega test razlikuje med zdravimi ženskami in bolnicami z rakom dojke. Zdrave ženske so namreč prehodile 88 metrov več (p < 0,0001). Do takšnih ugotovitev so prišli tudi Ortiz idr. (2018), ki so preučevali vpliv telesne dejavnosti na 89 Latinoameričank z rakom dojke, starih 56 let.

Bolnice so na 6 MTH-ju v povprečju prehodile 436 ± 99 metrov, kar je primerljivo z 80−89-letnicami in kaže na to, da aerobna zmogljivost in hoji podobne aktivnosti pomembno vplivajo na bolnice z rakom dojke. Ying, John Yahng, Fisher, Simons in Nightingale (2019) so prav tako poročali o krajši prehojeni razdalji pri bolnicah z rakom dojke v primerjavi z zdravimi.

V večini raziskav (15/21) je bil 6 MTH z namenom oceniti učinkovitost vadbenih programov le del celovite ocene telesnih zmogljivosti bolnic z rakom dojke. Ortiz idr. (2018) so poročali o značilnem učinku zmerne in intenzivne telesne dejavnosti ter hoje (zabeleženo z mednarodnim vprašalnikom o telesni dejavnosti IPAQ) na 6 MTH. Vardar-Yagli idr. (2015), ki so preučevali 40 bolnic z rakom dojke, starih med 20 in 60 let, niso ugotovili takšnega učinka. V kasnejši raziskavi niso ugotovili nikakršne povezave med 6 MTH-jem in močjo štiriglave stegenske mišice (r = 0,168), Charlsonovim indeksom soobolevnosti (Charlson comorbidity index) (r = −0,194) ter lestvico tesnobe in depresije v bolnišnici (HADS) (r = −0,123).

Verjamemo, da rezultati prejšnjih raziskav podpirajo uporabo 6 MTH-ja pri bolnicah z rakom dojke za sledenje in vrednotenje kardiorespiratornega fitnesa med vadbo. Poleg tega je dokazano, da je boljša izvedba povezana z boljšo kakovostjo življenja in splošnim zdravjem, kar pomeni, da je ta enostaven in poceni test zanimiv za uporabo pri večjih kohortnih študijah, še posebej, ker sodobna tehnologija omogoča zanesljivo merjenje (Douma, Verheul in Buffart, 2018).

Omenjenih 21 raziskav smo za primerjavo podatkov uporabili tudi v razpravi.