AEROBIKA PRI URI ŠPORTA

Pregledali smo zakonske osnove za vključitev aerobike k pouku, sedaj pa si poglejmo še kakšna je konkretna vključitev pri uri športa.

Aerobika se vse bolj vključuje v redne ure športa, vendar mora imeti za učinkovito vključevanje športni pedagog oz. razredni učitelj določena teoretična in praktična znanja.

Učitelj mora predvsem izbrati primerno vsebino glede na starost in gibalne sposobnosti učencev (Furjan-Mandič idr., 2001).

Glede na cilje, ki jih želimo doseči, lahko aerobiko vključimo pri pouku športa v uvodnem delu, v glavnem delu ali v zaključnem delu ure. Če želimo ogreti organizem, jo vključimo v

44

uvodni del ure, če želimo krepiti mišice, jo vključimo v glavni del, če želimo učence sprostiti, pa jo uporabimo v zaključnem delu ure (Fučkar, 1997).

V nadaljevanju bomo predstavili strukturo vadbene ure v aerobiki oz. kako bi pri pouku športa celo uro izpeljali kot uro aerobike.

2.3.4.1 STRUKTURA VADBENE URE

Meta Zagorc idr. (2006) pravijo, da se je po večletnih preizkušanjih kot klasični model ure aerobike izoblikoval model, ki je sestavljen iz naslednjih delov:

A. uvodni del (ogrevanje)

B. glavni del (aerobni del s povezovanjem gibalnih struktur v celoto – koreografijo;

krepitev mišičnih skupin – oblikovanje telesa)

C. zaključni del (raztezanje mišic; različne sprostilne tehnike) A. Uvodni del

Vsako uro športa začnemo z ogrevanjem, s katerim organizem pripravimo na vadbo.

Ogrevanje je sestavljeno iz splošnega in specialnega ogrevanja, prav tako pa je tudi pri aerobiki. Splošno ogrevanje vključuje ritmično gibanje celega telesa. Ko zaznamo znojenje, je to znak, da se je telo ogrelo in da je pripravljeno na večje napore. Specialno ogrevanje pa vključuje vaje raztezanja v statični obliki in specifične gibalne aktivnosti, katerih namen je zmanjšanje možnih poškodb mišic in sklepov. Uvodni del traja od 8 do 12 minut. Vanj vključimo korakanje, ogrevanje spodnjih okončin, trupa, ramenskega obroča in zgornjih okončin. Tempo glasbe je 125–135 udarcev na minuto. Gibe izvajamo počasneje in z večjo amplitudo (Zagorc idr., 2006). Z učenci lahko v uvodnem delu zaplešemo kakšen znan ples, npr. Macarena, Račke, ki je za otroke zanimiv in s katerim ogrejemo vse ključne dele našega telesa. Učenci se tako nasmejijo in sprostijo, saj gibanje za njih ni monotono (Poš, 2010).

B. Glavni del

Glavni del je sestavljen iz aerobnega dela z elementi high-low aerobike in iz krepitve mišičnih skupin (Zagorc idr., 2006).

Aerobni del je sestavljen iz aktivnosti za razvoj srčno-žilnih in dihalnih sposobnosti. V tem delu vaditelj poveže gibalne strukture v celoto oz. koreografijo. Izvajanje koreografije dlje

45

časa v ustreznem tempu privede do razvijanja aerobnih sposobnostih, kar je tudi poglavitni cilj aerobike. Ta del traja od 15 do 25 minut, vadba pa v tem delu ure poteka neprekinjeno in z največjo intenzivnostjo. Aerobni del zaključimo s t.i. poaerobnim ohlajanjem, s katerim postopoma znižujemo srčni utrip do te mere, da se približa vrednosti v mirovanju (Zagorc idr., 2006).

Za aerobni del pri pouku izbiramo korake z nižjo intenzivnostjo, kar pomeni takšne korake, pri katerih je ena noga vedno na tleh. Koreografija mora biti enostavna, lahka in zanimiva. Ta del pri pouku športa traja 15 minut, tempo glasbe pa je 128–148 udarcev na minuto (Furjan-Mandič idr., 2001). Učitelj mora biti ves čas pozoren na učence, paziti na pravilno demonstracijo, uravnavati intenzivnost vadbe in se prilagajati v zahtevnosti korakov. Vključi naj čim bolj raznolike gibe, da vzdržuje interes vadečih. Gibe, ki zahtevajo hkratno koordinacijo rok in nog, uvaja počasi (Poš, 2010).

Del, kjer krepimo mišične skupine, se izvaja stoje s pomočjo manjših rekvizitov ali na tleh (leže, kleče ali sede). Glasba ne sme biti prehitra, s počasno glasbo dosežemo namreč to, da vsak gib izvajamo zavestno in celovito. Vaje za krepitev mišic razdelimo na krepilne vaje za:

mišice zgornjih okončin in ramenskega obroča; trebušne mišice; hrbtne mišice; mišice spodnjih okončin, medeničnega obroča in zadnjice (Zagorc idr., 2006).

Za krepilne vaje pri pouku moramo biti pozorni na to, da izbiramo lažje vaje z različnimi možnostmi izvedbe, saj učenci zaradi neenakomernega odnosa med telesno težo in močjo ne marajo vaj, ki so fizično napornejše. Da vaje popestrimo, lahko uporabimo različne rekvizite, npr. »BOSU«, blazine, plastenke z vodo, manjše uteži. Ta del traja 10 minut, tempo glasbe pa je 100–126 udarcev na minuto (Furjan-Mandič idr., 2001).

C. Zaključni del

Prav tako nujen del ure aerobike je zaključni del, ki vključuje postopno zniževanje intenzivnosti vadbe, in je sestavljen iz razteznih vaj in vaj za sproščanje. Ko se srčni utrip vrne na vrednost v mirovanju, izvedemo raztezanje, saj se da največjo gibljivost razviti prav v tem delu ure. Raztezanje lahko izvajamo stoje, sede in leže tako, da zadržujemo določen položaj najmanj 20 sekund. Za sproščanje uporabljamo različne sprostilne tehnike, npr. joga, vaje pravilnega dihanja, miselna sprostitev itd (Zagorc idr., 2006).

46

Pri pouku zaključnemu delu namenimo 5 minut pri glasbi, ki ima 100 ali manj udarcev na minuto (Furjan-Mandič idr., 2001). Pri učencih pazimo, da ne pretiravajo z raztezanjem in da se v določenem položaju ne zadržujejo predolgo. Pri sproščanju pa poskrbimo, da se učenci ob mirni glasbi sprostijo, se umirijo in sproščeno ter umirjeno dihajo (Poš, 2010).

2.3.5 VKLJUČENOST AEROBIKE V DRUGE ASPEKTE ŠOLSKIH DEJAVNOSTI