OBLIKE AEROBIKE

V vseh letih obstoja aerobike, se je razvilo več oblik le-te. V nadaljevanju bomo predstavili značilnosti najpogostejših in najbolj priljubljenih. Razdelitev smo povzeli po Špeli Bergoč idr. (2007, str. 11–13) in po Meti Zagorc idr. (2006, str. 17–22).

A. Glede na NAMEN VADBE:

REKREATIVNA AEROBIKA, »katere namen in cilj sta vplivati na funkcionalne sposobnosti srčno-žilnega in dihalnega sistema, izboljšanje gibalnih sposobnosti … ter vpliv na nekatere osebnostne lastnosti (samozavest) in psihične sposobnosti (sproščenost, pozornost, koncentracija)« (Bergoč idr., 2007, str. 11–12).

TEKMOVALNA AEROBIKA, »katere namen in cilj sta uspešen rezultat; tekmovanje poteka v več kategorijah (posamezniki, pari ali skupine), rezultat pa je odvisen od umetniškega vtisa, izvedbe in težavnosti elementov« (Bergoč idr., 2007, str. 12).

B. Glede na UPORABO REKVIZITOV:

KLASIČNA AEROBIKA (HIGH-LOW IMPACT AEROBIKA) je oblika aerobike, kjer poteka izmenjava nizkih in visokih intenzivnih gibanj. Ura je sestavljena iz začetnega splošnega ogrevanja, temu sledi aerobni del, kjer so preproste gibalne strukture povezane v

20

kratko koreografijo. Te strukture ponavljamo, da dosežemo učinek aerobne vadbe. Temu delu običajno sledi še del, kjer krepimo mišice z uporabo lastne teže. Vadba se zaključi s statičnim raztezanjem (Zagorc idr., 2006).

»BODYATTACK«, »BODYBALANCE«, »BODYCOMBAT«, »BODYPUMP«,

»BODYJAM«, »BODYPUMP« so programi, ki spadajo pod okrilje znamke Les Mills iz Nove Zelandije. Pri teh programih se vaditelji naučijo točno določene koreografije, ki jo potem izvajajo dlje časa. Tudi glasba je določena iz strani znamke Les Mills. Vsi inštruktorji po celem svetu delajo tako iste programe (Les Mills, b.d.).

Pri STEP AEROBIKI stopamo in sestopamo s stopničke t.i. steper (dolžina 110 cm, širina 40 cm), kateri nastavimo višino (10, 20 ali 30 cm). Površina stopničke je prevlečena z gumo, da ne drsi pri stopu oz. sestopu. Takšna vadba krepi moč spodnjih okončin in razvija srčno-žilni in dihalni sistem, aerobno vzdržljivost pa lahko izboljšujemo z večkratnim številom ponovitev gibanja. Primerna je za tiste, ki imajo slabšo koordinacijo, starejše in za manj trenirane, saj koreografija ni tako zahtevna, pa tudi glasba je počasnejša od tiste pri klasični aerobiki (Zagorc, Zaletel Černoš in Ipavec, 2000).

SLIDE AEROBIKA vključuje v osnovi bočno oz. lateralno gibanje, ki ga športna medicina uporablja za rehabilitacijo. Pri tej vadbi uporabljamo drsno ploščo (slide) iz polietena, dolžine 168 cm in širine 60 cm. Plošča ima ob straneh robnika, od katerih se odrivamo, z njima pa lahko tudi prilagajamo širino drsne plošče. Največkrat se drsi vzdolžno ali prečno, za lažje in boljše drsenje pa obstajajo tudi copati, ki si jih nataknemo preko svoje obutve. Takšna vadba je po učinkih podobna step aerobiki, saj pri njej prav tako krepimo mišice spodnjih okončin in razvijamo srčno-žilni in dihalni sistem, pa tudi glasba ni prehitra (Zagorc, Ižanc in Zaletel, 1997).

VODNA AEROBIKA se izvaja v vodi, kjer za vadbo izkoriščamo odpor vode in silo vzgona.

Ta oblika vadbe je priporočljiva za vsakogar, še posebej pa za športnike s poškodbami, osebe s prekomerno telesno težo, otroke, invalide ter za ženske pred in po porodu. Vadba v vodi ima kar nekaj prednosti, npr: krepimo mišice tako, da premagujemo odpor; povečujemo pretok krvi; izognemo se pregretosti telesa; ne obremenjujemo sklepov in vezi zaradi manjše teže našega telesa v vodi (Zagorc, Zaletel in Jeram, 2006).

Vadba FIT BALL se izvaja z uporabo velike žoge. Primerna je tako za manj kot za bolj trenirane, priporoča se tistim, ki imajo ukrivljeno hrbtenico (Zagorc, Ižanc in Zaletel, 1997).

21

»Na žogah se zibamo, poskakujemo, se od njih odrivamo, se valjamo, naslanjamo itd., pri tem pa z rokami, trupom in nestojno nogo izvajamo najrazličnejše gibe, ki jih tudi sicer uporabljamo pri vadbi aerobike« (Zagorc idr., 1997, str. 86).

Pri NEW BODY vadbi gre za aerobiko, pri kateri uporabljamo lahke uteži, ki imajo težo od 0,5 kg do 2 kg. Pri tej dinamični vadbi krepimo mišice spodnjega in zgornjega dela telesa ob glasbi, ki jo prilagajamo vsakemu delu ure. Koreografija ni zahtevna, saj je poudarek na delu rok (Zagorc idr., 1997).

TNZ je oblika aerobike, kjer delamo vaje za kritične dele ženskega telesa, to so trebuh, noge in zadnjica. Kot lahko vidimo, je tudi samo ime sestavljeno iz začetnic teh treh besed. To vadbo začnemo s kratko koreografijo, kjer delajo predvsem mišice nog, nato pa se osredotočimo na krepitev trebušnih mišic in mišic zadnjice. Temu delu sledi še raztezanje.

C. Glede na GLASBENI SLOG:

Različne oblike PLESNE AEROBIKE (latino, funky, hip-hop, afro, jazz, etno, disco, street dance, house) združujejo ples in aerobne učinke vadbe. Vaditelj s plesnimi gibi pripelje vadeče do primerne intenzivnosti vadbe, česar pa vadeči zaradi plesnih gibov ne zaznavajo kot težko obliko vadbe (Zagorc idr., 2006).

D. Glede na SESTAVO IN POPULACIJO VADEČIH:

Aerobika za otroke ali program FIT KIDS temelji na tem, da »je prilagojen starostni stopnji, fiziološkim, motoričnim, psihičnim in drugim sposobnostim otrok in mladine. Velik poudarek je na metodah poučevanja, s katerimi se poskušamo približati otroku in mu skozi gibanje ponuditi priložnosti za prijetno in zanimivo vadbo« (Zagorc idr., 1997, str. 86–87). Pri tej obliki vadbe uporabljamo lažje gibalne strukture, preko katerih razvijamo predvsem koordinacijo in ritem, spodbujamo ustvarjalnost, igrivost in veselje do gibanja. Takšna vadba ne temelji na telesnem naporu, ampak na sproščenosti in popestritvi otroškega vsakdana (Zagorc idr., 1996). Več o aerobiki za otroke bomo povedali v nadaljevanju.

AEROBIKA ZA STAREJŠE, AEROBIKA ZA NOSEČNICE, AEROBIKA ZA RIZIČNE SKUPINE (ljudje s prekomerno telesno težo, sladkorni bolniki, srčni bolniki, ljudje s težavami s hrbtenico, invalidi) so oblike aerobike, kjer prilagajamo način vadbe populaciji vadečih. Pri tem pazimo, da ne izvajamo pretežkih koreografij, prilagodimo glasbo, predvsem pa smo pozorni na dobro počutje vadečih.

22 E. Glede na OBLIKO VADBE:

Pri NEPREKINJENI VADBI želimo »ohraniti povišan srčni utrip znotraj območja ciljnega srčnega utripa skozi ves aerobni del vadbe. Koreografija mora biti sestavljena tako, da so aktivne večje mišične skupine in da ni preveč koordinacijsko zahtevna« (Zagorc idr., 2006, str. 20).

INTERVALNA VADBA je sestavljena iz izmeničnih intervalov visoko in nizko intenzivnih gibalnih struktur. To vadbo prilagajamo glede na sposobnosti in posebnosti vadečih. Zaradi visoke intenzivnosti vadbe moramo biti pozorni na možno nevarnost poškodb, zato se pri aerobiki temu izognemo tako, da izvajamo intervale nižje intenzivnosti (Zagorc idr., 2006).

KROŽNA VADBA je oblika vadbe, pri kateri so po prostoru razporejene vadbene postaje v obliki kroga ali ena za drugo. Na vsaki vadbeni postaji je ena gibalna naloga (Novak, Kovač, Čuk, 2008). Krožna vadba pri aerobiki pomeni, da poleg krepilnih vaj v vadbo vključimo še gibalne strukture, ki so dodane med posameznimi postajami z namenom ohranjanja želenega srčnega utripa (Zagorc idr., 2006).

F. Glede na AEROBNO OBREMENITEV:

VADBA NIZKE INTEZIVNOSTI »je prijetna oblika treninga, kjer nihče ne občuti prevelikega izčrpanja. Možnost za poškodbe je majhna, ker se uporabljajo nizko intenzivna gibanja in gibanja malih amplitud. Ob taki intenzivnosti ne pride do opaznega povečanja aerobne kapacitete, razen če vadba traja dovolj dolgo, da dosežemo tak učinek« (Zagorc idr., 2006, str. 19).

VADBA SREDNJE INTENZIVNOSTI »je primernejša oblika intenzivnosti za izboljšanje aerobne kapacitete. Primerno intenzivnost dosežemo s kombinacijo visoko in nizko intenzivnih gibanj večjih amplitud« (Zagorc idr., 2006, str. 19).

VADBA VISOKE INTENZIVNOSTI »ni primerna za povprečne rekreativce, ker je največkrat preobremenjujoča in zaradi tega se lahko po nepotrebnem izpostavljamo poškodbam. Predstavlja tudi psihičen napor in je primerna le za športnike in bolj trenirane«

(Zagorc idr., 2006, str. 20).

23

VADBA ZELO VISOKE INTEZIVNOSTI je »za povprečno populacijo … neprimerna.

Tudi vrhunski športniki take intenzivnosti ne uporabljajo pogosto, če pa že, potem mora biti le ta izbrana in skrbno načrtovana« (Zagorc idr., 2006, str. 20).