OGREVANJE – NUJNI DEL VSAKE VADBE

Kristan (2012, str. 144) pravi, da je ogrevanje »lahkotnejša gibalna dejavnost, ki pospeši krvni obtok in spodbudi fiziološke procese, ki so potrebni za zahtevnejšo … gibalno dejavnost«.

Ogrevanje vpliva na:

 stimulacijo srčno-žilnega in dihalnega sistema;

 povečanje transporta energije;

 povečanje krvnega obtoka;

 povečanje telesne in mišične temperature, zaradi česar postanejo mišice in sklepi gibljivejši in je možnost poškodb manjša;

 zmanjšanje mišične viskoznosti;

5

 povečanje metabolizma skeletnih mišic;

 učinkovitejšo izvedbo gibanja in

 pripravo posameznika s psihološkega vidika na napor, ki sledi (Zagorc, Zaletel, Jeram, 2006).

Tako kot je pomembno ogrevanje, je pomembno tudi ohlajanje po vadbi. Pri ohlajanju postopno znižujemo intenzivnost vadbe, dokler se fiziološke vrednosti organizma ne vrnejo na vrednosti v mirovanju. Z ustreznim ohlajanjem omogočimo mišicam, da se kri vrne iz okončin nazaj v srce, saj v nasprotnem primeru ostane velika količina krvi v aktivnih mišicah (Zagorc idr., 2006).

2.1.1.1 OGREVANJE PRI URI ŠPORTA

Ogrevanje je pri uri športa sestavljeno iz splošnega in specialnega ogrevanja. Splošno ogrevanje lahko predstavlja elementarna igra ali tek z atletsko abecedo. Specialno ogrevanje pa je običajno sestavljeno iz gimnastičnih vaj, s katerimi poskrbimo za lokalno ogrevanje, prekrvavitev tkiva in pravilno držo. Z izbranimi vajami pripravimo telo na aktivnosti, ki se bodo izvajale v glavnem delu ure. Pozorni moramo biti tudi na to, da sklopu vaj dodamo še vaje, ki bodo vplivale na ogrevanje tistih delov telesa, ki jih bomo v glavnem delu ure najbolj obremenjevali (Novak idr., 2008).

2.1.1.2 SPLOŠNO OGREVANJE Z ELEMENTARNO IGRO

Splošno ogrevanje pri uri športa je lahko izvedeno z elementarno igro in s tekom v povezavi z atletsko abecedo, saj se s temi dejavnostmi telo hitro ogreje. Predvsem za mlajše učence so primerne elementarne igre, pri katerih se učenci sprostijo in poveselijo (Novak idr., 2008).

Elementarne igre so igre, pri katerih se uporabljajo naravne oblike gibanja kot osnovni elementi gibanja vadečih. Imajo preprosta pravila, ki se lahko prilagajajo glede na cilje in možnosti ter sposobnosti in znanje vadečih. Pri njih je zmaga samo motivacijsko sredstvo za dosego cilja. Uporabljajo pa se lahko v vseh delih vadbene enote, v uvodnem delu ure za ogrevanje, v glavnem delu za razvoj gibalnih sposobnosti in pridobivanja ter utrjevanja gibalnega znanja, prav tako pa tudi v zaključnem delu ure za umirjanje (Pistotnik, 2011).

Posvetili se bomo uvodnemu delu ure, kjer elementarne igre uporabimo za ogrevanje. Z njimi moramo zadovoljiti naslednjim kriterijem:

6

 vsi vadeči morajo hkrati aktivno sodelovati v igri;

 igra mora biti dinamična;

 pravila igre morajo biti preprosta;

 usklajeno mora biti delovanje velikih funkcionalnih sistemov in delovanje mišic in

 igra bi naj bila ideo-gibalno povezana z glavnim delom ure (Pistotnik, 2011).

Elementarne igre ločimo še na tekalne igre, skupinske teke in lovljenja.

Tekalne igre so igre, pri katerih se vadeči prosto ali v urejenih formacijah gibajo po prostoru v zmernem tempu in se pri tem hitro in pravilno odzivajo na povelja. Vadeči posamično ali v skupinah tekmujejo med sabo, kdo bo čim hitreje opravil nalogo in posledično zmagal.

Primerne so za nižje starostne skupine, saj niso pretirano gibalno zahtevne in jih lahko uporabimo brez predhodnega ogrevanja (Pistotnik, 2011).

Skupinski teki z menjavo mest so dinamične igre, pri katerih učenci, razdeljeni v enako številčne skupine, tekmujejo v hitri in pravilni izvedbi zadanih gibalnih nalog. Skupine tekmujejo hkrati, zato jim je potrebno zagotoviti enake pogoje za delo (enako število vadečih v skupini, enake razdalje med skupinami, enaka orodja, ki se uporabljajo). Za zagotovitev ustrezne presoje o vrstnem redu skupin, mora učitelj stati na mestu, od koder ima dober pregled nad vsemi vadečimi. Skupina, ki osvoji največ točk, zmaga. Učence moramo pred izvedbo skupinskih tekov ogreti, saj so v igri prisotni hitri starti in zahtevnejša gibanja. Za ogrevanje izberemo eno obliko, ki jo ponovimo na različne načine. Tako učenci igro bolj spoznajo in jo lahko izvajajo natančneje (Pistotnik, 2004).

Lovljenja so igre, ki jih otroci spoznajo že zelo zgodaj. Pri teh igrah pride do izraza tekmovalni značaj, saj poteka hkrati lovljenje bežečih in beg pred lovcem. Lovec mora biti ustrezno označen, da ga lahko bežeči prepoznajo, saj bo le tako dosežen namen igre. Tako kot pri skupinskih tekih moramo tudi tukaj učence zaradi hitrih startov in hitrih sprememb gibanja ogreti in jih pripraviti na vadbo, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poškodb (Pistotnik, 2004).

DIDAKTIČNI NAPOTKI ZA IZVEDBO ELEMENTARNIH IGER (Pistotnik, 2011) Za uspešno izvedbo elementarnih iger moramo upoštevati naslednje napotke:

 Igro razložimo kratko in jasno, po potrebi tudi demonstriramo.

7

 Pravila iger naj bodo jasna in nedvoumna, da jih učenci hitro dojamejo.

 Učence razporedimo v heterogene skupine. Ves čas morajo biti vsi aktivno vključeni v igro.

 Pri igrah moramo upoštevati načelo postopnega povečanja obremenitev (spreminjamo igralno površino, velikost igrišča, število igralcev, način gibanja, trajanje igre).

 Igro mora učitelj pozorno spremljati in vsako neupoštevanje pravil kaznovati tako, da daje prednost ali ugodnost nasprotniku.

 Cilj je, da se igra razživi in razvije, zato ni prekinitev, razen če je to res nujno potrebno.

 Igra se zaključi, ko je cilj dosežen, ko dobimo zmagovalca ali ko ni več zanimanja za igro.

 Ob zaključku igro komentiramo, damo vadečim napotke za boljšo izvedbo ter javno razglasimo rezultate.

 Posamezno igro lahko večkrat ponovimo, ali v isti uri ali na začetku več zaporednih ur, saj tako učenci igro dojamejo in dosežejo zastavljene cilje.

Spoznali smo sestavo ogrevanja, natančneje, splošno ogrevanje z elementarnimi igrami ter napotke za pravilno izvedbo le-teh. Od splošnega ogrevanja bomo prešli na specialno ogrevanje, podrobneje si bomo ogledali gimnastične vaje.