Števili z odgovorri, da obstajajo pomanjkljivosti in da le-teh ni, sta si bili precej blizu, vendar so bile razlage učiteljev različne. Za odgovor DA se je odločilo 14 učiteljev, za odgovor NE pa 17. Šest učiteljev ni odgovorilo na vprašanje. Učitelji, ki so odgovorili z DA, so zapisali naslednje razlage:
− ... vse je odvisno od discipline;
− ... včasih so skupine učencev prevelike;
− ... dostikrat gre za finančno, prostorsko in časovno omejenost;
− ... ustvarjalnega giba se ne da uporabljati pri večini učne snovi;
− ... pogosto so učenci preglasni;
− ... nekaterim ustvarjalni gib ni v veliko pomoč;
− ... učenci lahko prehitro vzamejo takšno aktivnost kot igro in pouk je lahko moten;
− ... je sestavni del pouka.
Učitelji, ki so odgovorili z NE, so podali naslednje razlage:
− ... to je učni proces;
− ... učenci se naučijo individualno izražati in opazovati;
− ... ker se učenci premalo gibajo;
− ... ustvarjalni gib je obvezen;
− ... ustvarjalnost učencev prinese dodatno znanje;
33
− ... omejitve so v posameznikovi glavi;
− ... dobra priprava učiteljev na njihovo delo;
− ... ustvarjalni gib je dobrodošel pri delu in učenju.
7.13 Stališča do poučevanja skozi ustvarjalni gib
14. Kakšna so vaša stališča do poučevanja skozi ustvarjalni gib? Prosim, da razložite svoja stališča, o katerih vas še nisem vprašala.
POZITIVNA STALIŠČA:
− učenci so bolj zadovoljni in motivirani;
− ustvarjalni gib je dobro uporabljati, saj omogoča razvoj otrokovih intelektualnih sposobnosti, krepi se spomin, poveča se ustvarjalnost, omogoča boljšo socializacijo, do izraza pride neverbalna komunikacija;
− ta metoda poučevanja je dobra predvsem za mlajše učence;
− metodo ustvarjalnega giba je dobro uporabljati pri dramatizaciji ali igri vlog;
− ustvarjalni gib je dobrodošel, saj so otroci željni gibanja ne glede na starost;
− ta način poučevanja je koristen in zanimiv;
− gibanje in vključitev čim več čutil je tisto, kar pri delu z otroki »obrodi sadove«.
NEGATIVNA STALIŠČA:
− premalo ponazarjamo z gibi in večkrat kar obsedimo in preveč govorimo;
− o njem bi lahko več govorili na študijskih skupinah;
− ustvarjalni gib je ena izmed metod, s katero ni dobro pretiravati, treba je uporabljati čim več metod, da se približaš vsem učencem in jim ponudiš, kar jim najbolj ustreza, s tem pa tudi največ pridobiš;
− časovna in prostorska omejenost pogosto ne dopuščata možnosti integriranja ustvarjalnega giba v pouk;
− zahteva več časa in več vloženega truda;
− ustvarjalni gib je treba uporabljati po občutku in ne za vsako ceno;
− ustvarjalnega giba ni dobro uporabljati prepogosto.
BREZ STALIŠČA:
− ne morem podati mnenja, ker tega termina ne poznam;
− možno je, da metodo uporabljam pa tega ne vem, kaj drugega pa ne morem komentirati;
34
− sem premalo izobražena na tem področju, zato je težko komentirati;
− to si težko predstavljam pri pouku tehnike.
35
8. ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
1. Ali učitelji na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini dobro poznajo uporabo ustvarjalnega giba?
62,2 % učiteljev na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini pozna pojem ustvarjalni gib.
Poudariti moram, da je na anketne vprašalnike od 50 učiteljev odgovorilo le 37, kar je predstavljalo moj vzorec. Največ učiteljev ima med 11-20 let delovne dobe. Od 37 učiteljev jih 23 (62,2 %) pozna pojem ustvarjalni gib, kar se mi zdi precej, vendar nekateri (29,7 %) še vedno premalo poznajo omenjeni učni pristop. Pod pojmom ustvarjalni gib si večina učiteljev predstavlja gibanje in igro, poustvarjanje in sproščanje ter obliko izražanja čustev. Večina učiteljev, ki pozna pojem ustvarjalni gib, se je s tem pristopom poučevanja prvič srečala na pedagoški fakulteti (19 %) ali je za termin izvedela preko strokovnih seminarjev (19 %), nekaj pa jih je pojem spoznalo preko sodelavk/sodelavcev (10,9 %).
V raziskavi Vesne Geršak (2016) so rezultati raziskave pokazali, da je največ udeležencev spoznalo ustvarjalni gib v času študija (46,2 %) ali preko samoizobraževanja oziroma literature (44,3 %).
Hipoteza, da učitelji na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini poznajo pojem ustvarjalni gib, je delno potrjena.
2. Kakšna so stališča učiteljev na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini do poučevanja skozi ustvarjalni gib?
Stališča učiteljev do poučevanja skozi ustvarjalni gib na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini so bila predvsem pozitivna. Večina učiteljev meni, da uporaba ustvarjalnega giba omogoča razvoj otrokovih intelektualnih sposobnosti: spomin se krepi, poveča se ustvarjalnost, omogočena je boljša socializacija, do izraza pride neverbalna komunikacija.
Prav tako menijo, da je delo bolj razgibano, da predstavlja neke vrste motivacijo, predvsem pa, da lahko poučevanje z gibanjem in uporabo več čutil pri delu z otroki »obrodi sadove«. Za otroke je to zanimiv način poučevanja, kjer se zabavajo, hkrati pa odnesejo več od pouka.
Iz raziskave (Geršak, Novak, Tancig, 2005) v kateri so avtorice analizirale seminarske naloge učiteljic, ki pri pouku uporabljajo ustvarjalni gib, lahko razberemo, da se kar 89 % učiteljic ob uporabi ustvarjalnega giba pri pouku počuti dobro, kljub trudu, ki ga vložijo v delo. Prav tako
36
se ob uporabi ustvarjalnega giba večina učiteljev na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini počuti dobro in sproščeno ob uporabi ustvarjalnega giba.
Tudi v raziskavi Vesne Geršak (2016) je bilo razvidno, da se večina učiteljev pri delu z otroki ob uporabi ustvarjalnega giba počuti dobro. Učitelji so podali različna pozitivna mnenja.
Večina je po seminarju o ustvarjalnem gibu le-tega še večkrat vključila v pouk, saj so menili, da se otroci po uporabi ustvarjalnega giba počutijo boljše, so bolj motivirani za delo in se razvedrijo.
3. Ali učitelji na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini uporabljajo ustvarjalni gib ter kako pogosto ga uporabljajo?
Učitelji na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini v večini uporabljajo ustvarjalni gib pri pouku, in sicer ga uporablja 26 učiteljev (70,3 %) od 37 učiteljev. Zanimalo me je, kako pogosto uporabljajo omenjeni pristop. Predvidevala sem, da ga uporabljajo vsaj enkrat na teden in ugotovila, da 12 (32,4 %) od 37 učiteljev uporablja ustvarjalni gib večkrat na teden. V raziskavi Vesne Geršak (2016) so rezultati pokazali, da 40,7 % učiteljev ustvarjalni gib uporablja nekajkrat na mesec, v moji raziskavi pa le 13,5 % učiteljev uporablja ustvarjalni gib nekajkrat na mesec.
4. Kdaj oziroma pri katerih predmetih učitelji na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini največ uporabljajo ustvarjalni gib?
Predvidevala sem, da učitelji na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini največ uporabljajo ustvarjalni gib pri urah matematike, slovenskega jezika in glasbene vzgoje, vendar sem skozi raziskavo ugotovila, da učitelji skozi ustvarjalni gib največkrat poučujejo skozi ustvarjalni gib pri več urah, in sicer pri urah slovenskega jezika in književnosti, glasbene umetnosti ter športa; pri družboslovju in pri likovni umetnosti pa ga sploh ne uporabljajo.
Če primerjam rezultate svoje raziskave z rezultati raziskave Vesne Geršak (2016), so učitelji druge raziskave navedli, da ustvarjalni gib največkrat uporabljajo tudi pri urah glasbene umetnosti in slovenskega jezika, pri matematiki in pri urah naravoslovja, v moji raziskavi pa le 2 učitelja uporabljata ustvarjalni gib pri uri naravoslovja in 1 učitelj pri urah matematike.
Hipoteza, da učitelji na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini ustvarjalni gib največkrat uporabljajo pri urah matematike, slovenskega jezika in glasbene umetnosti, je ovržena.
37
9. ZAKLJUČEK
Ob zaključku diplomske naloge bi rada besedo namenila predvsem temu, da je bil odziv učiteljev na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini na reševanje anketnih vprašalnikov slab. Nisem pričakovala tako slabe udeležbe. Od 50-ih jih je na anketne vprašalnike o ustvarjalnem gibu odgovorilo le 37, zato se zahvaljujem tistim, ki so anketne vprašalnike rešili in pripomogli k diplomski raziskavi. Kljub slabi udeležbi anketirancev pa sem z rezultati zadovoljna.
Učitelji precej dobro poznajo pojem ustvarjalni gib. Njihova stališča so predvsem pozitivna, prav tako pa je uporaba ustvarjalnega giba glede na izbrani vzorec precej visoka. V prihodnje upam, da bodo učitelji ne samo na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini, ampak tudi drugje še dodatno nadgradili znanje o ustvarjalnem gibu in ga v čim večji meri vključevali v pouk, saj menim, da je predstavljeni pristop nekaj pozitivnega tako za učence, kot tudi za učitelje. Ustvarjalni gib zmanjšuje negativne učinke in stres pri učencih in učiteljih in omogoča boljšo pozitivno energijo.
Pomembno je poudariti, da ustvarjalni gib omogoča doživljanje netekmovalne in ustvarjalne izkušnje, ki so naravnane k uspehu (Boyd, 2003, v Geršak, 2006). S tovrstnim pristopom otroke navajamo na sodelovanje, reševanje problemov v skupini, na upoštevanje drug drugega, različnost, strpnost in prijateljske odnose. Menim, da je z vpeljanim ustvarjalnim gibom v delo počutje v razredu precej boljše. Gre za odlično metodo, s katero lahko učencem omogočimo celostni razvoj in s katero učenci snov doživijo na drugačen način. Prav tako pa lahko ob koncu učne ure, ki je potekala ob uporabi ustvarjalnega giba rečemo, da smo naredili nekaj pozitivnega zase, za svoje telo in dušo ter z nasmehom na obrazu zapustili razred.
38
10. VIRI IN LITERATURA
1. Gardner, H. (1995). Razsežnosti uma: teorija o več inteligencah. Ljubljana: Tangram 2. Geršak, V. (2006). Plesno gibalna ustvarjalnost. Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. V:
Borota, B., Geršak V., Korošec H., Majaron E. Koper: Pedagoška fakulteta.
3. Geršak, V., Novak, B., Tancig S. (2005). Ustvarjalni gib pri pouku - še vedno neznanka za mnoge učitelje. V T. Devjak (ur.). Partnerstvo fakultete in vzgojno-izobraževalnih zavodov. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
4. Geršak, V. (2007). Pomen poučevanja in učenja s plesno-gibalnimi dejavnostmi v vrtcu in osnovni šoli. Sodobna pedagogika, letn. 58, št. 3, str. 128-143.
5. Geršak, V. (2011). Učim se z gibanjem in plesom. V Strani, P. (ur.). Šola na obronkih slovenščine: metodološki in didaktični vidiki poučevanja slovenščine kot drugega ali tujega jezika v Furlaniji Julijski krajini. Trst: Državna agencija za razvoj šolske avtonomije, Območna enota za Furlanijo Julijsko krajino str. 137−146.
6. Geršak, V. (2013). Utelešena učna vsebina: z ustvarjalnim gibom do trajnega znanja.
Vzgoja izob., letn. 44, št. 4−5, str. 87−93.
7. Geršak, V. (2015a): Plesna umetnost v vrtcu: Gibanje telesa v prostoru, času in z energijo.V Vrbovšek, B. (ur.). Umetnost v vrtcu Ljubljana: Supra, str. 37−42.
8. Geršak, V. (2015): Misliti skozi gib in ples: Ustvarjalni gib kot učni pristop. V Hozjan, D. (ur.). Aktivnosti učencev v učnem procesu. Koper: Univerzitetna založba Annales.
9. Geršak, V. (2016). Ustvarjalni gib kot celostni učni pristop v osnovni šoli. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
10. Geršak, V. Prunk, M. (2010). Ustvarjalni gib kot učni pristop pri likovni vzgoji. V R.
Pišot, V. Štemberger, B. Šimunič, P. Dolenc, R. Malej (ur.). Prispevki. Koper: UP ZRS.
11. Grubešič, S. (2003). Pomoč z umetnostjo – gibno-plesna terapija. Didakta. Letnik XII, št.
68/69.
12. Hribar, P. (2006). Vpliv ustvarjalnega giba na otroke s posebnimi potrebami – pregled diplomskih del. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
13. Jakopin, N. (2011). Načrtovanje in organizacija učnega procesa pri likovni vzgoji v osnovni šoli. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
39
14. Kroflič, B. (1999). Ustvarjalni gib – tretja razsežnost pouka. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče učiteljev. Ljubljana: Založba ZPS d.o.o.
15. Kroflič, B., Gobec, D. (1995, str. 13). Igra, gib, ustvarjanje, učenje: metodični priročnik za usmerjene ustvarjalne gibalno-plesne dejavnosti. Novo mesto: Pedagoška obzorja, 1995.
16. Slade, P. (1977). Natural dance: developmental movement and guided action. London:
Hodder and Stoughton.
17. Štor, N. (2012): Ples pri športni vzgoji v 2. razredu. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
18. Wambach, M. in Wambach, B. (1999). Drugačna šola. Konvergentna pedagogika v osnovni šoli. Ljubljana: DZS.
40
11. PRILOGE
1. Priloga k vprašanju: Kaj si predstavljate pod pojmom ustvarjalni gib?
Odgovori učiteljev in učiteljic so bili naslednji:
− Učenje preko gibanja, giba in igre.
− Poustvarjanje, sproščanje, ustvarjanje z gibanjem.
− Oblika plesa, plesnega izražanja.
− Ne govorimo le o pantomimi in rajalnih igrah, ampak ga lahko vključujemo tudi k okolju, slovenskemu jeziku, matematiki. Nevede sem ga uporabljala že prej, bolj pa sem se z njim srečala v zadnjih letih.
Pri plesu uporabljamo ustvarjalni gib.
− Učenec pokaže s svojim gibom, telesom določen pojem, predmet, vsebino.
− Sam nadgrajuješ znanje s svojo lastno ustvarjalnostjo.
− Gibi, s katerimi prikazujemo ustvarjalne stike.
− Vodeno gibanje za ustvarjalno razmišljanje, spodbuda, asociacija, kreativnost, glasnost.
− Spoznavanje snovi na bolj sproščen, vsakodneven in zanimivejši način.
− Otroci z gibom izražajo svoje misli, verjetno lahko z njim pridobijo različna znanja.
− Vživljanje v situacijo, ponavljanje z gibi, motivacija.
− Poučevanje na aktiven, ustvarjalen in dinamičen način.
− Gib, skozi katerega izražamo čustva, vsebino predmetnega področja in komunikacija na neverbalen način.
− Kolikor so otroci ustvarjalni.
− Gibi, s katerimi ponazorimo določene pojave, pojme, predmete in živali.
− Ustvarjalno učenje s pomočjo celega telesa.
− Preko gibanja učenci usvojijo snov ali utrjujejo že znano učno snov.
− Izražanje ob glasbi in ritmu.
− Ne vem, kaj to je.
− Nisem poznala tega pojma, a sem pogledala na splet in videla, da se takega dela sama že poslužujem, le da termina ustvarjalni gib nisem uporabljala.
2. Priloga k vprašanju: Kakšno je vaše počutje, ko integrirate ustvarjalni gib v poučevanje?
(Razložite)
41 Odgovori učiteljev in učiteljic so bili naslednji:
− Počutje je sproščeno, ker so učenci ustvarjalni in sproščeni.
− Razigrano.
− Odvisno od odziva učencev in težavnosti učne snovi. Ko so učenci ustvarjalni, je počutje odlično.
− Prijetno, ker je klima bolj sproščena.
− Umirjeno.
− Zabavno, ker se nekaj dogaja.
− Občutim olajšanje, porabim veliko energije.
− Odvisno od odziva učencev.
− Vživim se v gibanje, sprostim se in uživam.
− Ustvarjalnega giba ne poznam, zato ne morem zapisati.
− Brez komentarja.
3. Priloga k vprašanju: Kakšna so vaša stališča do poučevanja skozi ustvarjalni gib? Prosim, da razložite svoja stališča, o katerih vas še nisem vprašala.
Odgovori učiteljev in učiteljic so bili naslednji:
1.) Je osnovna potreba mlajših otrok. Če ga uspemo vključevati v učenje, so učenci bolj zadovoljni in motivirani.
2.) Mislim, da je pozitivno, čeprav pojma sploh ne poznam v takšni obliki.
3.) Premalo ponazarjamo z gibi, prevečkrat kar obsedimo in preveč govorimo.
4.) glede na to, da se ustvarjalni gib v zadnjih letih večkrat omenja, bi lahko o tem več govorili na študijskih skupinah. Meni osebno ustreza, saj ga uporabljam redno.
5.) Ustvarjalni gib je ena izmed metod, s katero ni dobro pretiravati. Potrebno je uporabljati več metod, da se približaš vsem učencem in jim ponudiš, kar jim najbolj ustreza, s tem pa tudi največ pridobiš.
42
6.) Ne morem podati mnenja, ker tega termina ne poznam.
7.) Pozitivna.
8.) Ustvarjalni gib rada integriram v pouk, ker mi je blizu, vendar nam časovna omejenost pogosto tega ne dopušča, se pa učenci preko giba sprostijo in izživijo.
9.) Ustvarjalni gib omogoča razvoj otrokovih intelektualnih sposobnosti, spomin se krepi, poveča se ustvarjalnost, omogoča boljšo socializacijo, do izraza pride neverbalna komunikacija.
10.) Sama tega pogosto ne uporabljam zaradi prostorske omejenosti.
11.) Zahteva več časa in več vloženega truda
12.) To je dobro predvsem za mlajše učence, saj je potrebno veliko aktivnosti.
13.) Možno je, da metodo uporabljam pa tega ne vem, kaj drugega pa ne morem komentirati.
14.) Predvsem za učence 1. in 2. Razreda je metoda ustvarjalnega giba nujno potrebna, saj je delo bolj razgibano – ni monotono.
15.) Ustvarjalni gib je treba uporabljati po občutku, ne za vsako ceno.
16.) Ustvarjalnega giba ni dobro uporabljati prepogosto, mogoče na začetku ure kot motivacijo ali pa na koncu ure.
17.) Ustvarjalni gib je dobro uporabljati pri dramatizaciji ali igri vlog
18.) Gibanje je motivacija, torej bi morali ustvarjalni gib pogosteje integrirati v učenje.
19.) Sem premalo izobražena na tem področju, zato je težko komentirati.
20.) To si težko predstavljam pri pouku tehnike
21.) Da je ustvarjalni gib del poučevanja z gibanjem, katerega vsakodnevno uporabljam pri poučevanju.
22.) Integracija ustvarjalnega giba je vsakodnevna praksa v prvih dveh razredih, kjer poučujem, le poimenovanje je drugačno – poučevanje z gibanjem, termina ustvarjalni gib pa doslej nismo uporabljale.
23.) Ustvarjalni gib je dobrodošel, saj so otroci željni gibanja ne glede na starost.
24.) Poučevanje na celosten način, torej z gibanjem in vključitvijo čim več čutil, je tisto kar pri delu z otroki ˝obrodi sadove˝.
25.) Učenci od učne ure odnesejo več, se zabavajo. Ta način poučevanja je koristen in zanimiv.