UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
TEJA VODUŠEK
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Razredni pouk
STALIŠČA UČITELJEV DO USTVARJALNEGA GIBA NA OSNOVNIH ŠOLAH V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
DIPLOMSKO DELO
Mentorica: Kandidatka:
Alenka Vidrih, doc. Teja Vodušek
Somentorica:
dr. Vesna Geršak, pred.
Ljubljana, september, 2016
ZAHVALA
Za podporo in pomoč se zahvaljujem mentorici Alenki Vidrih in somentorici Vesni Geršak.
Zahvaljujem se učiteljicam in učiteljem prvega in drugega triletja na osnovnih šolah Ljubno ob Savinji, Gornji Grad, Luče, Nazarje in Rečica ob Savinji, ki so pripomogli k diplomski raziskavi.
Zahvaljujem se tudi najbližjim, ki so mi v času pisanja diplomskega dela nudili oporo.
POVZETEK
V diplomskem delu sem raziskala, kakšna so stališča učiteljev do ustvarjalnega giba na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini.
Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu sem predstavila gibanje in ples, ustvarjalni gib kot učni pristop in medpredmetno povezovanje ustvarjalnega giba. Razložila sem vlogo učitelja pri vključevanju v ustvarjalni gib, opisala integracijo ustvarjalnega giba pri otrocih s posebnimi potrebami in predstavila nekatere sprostitvene tehnike in vaje.
V empiričnem delu sem raziskala, kakšna so stališča učiteljev do ustvarjalnega giba na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini. Zanimalo me je, ali učitelji sploh poznajo metodo ustvarjalnega giba, kako pogosto jo uporabljajo in pri katerih predmetih metodo ustvarjalnega giba uporabljajo najpogosteje. Ugotovila sem, da so stališča učiteljev do ustvarjalnega giba predvsem pozitivna in da kar 62,2 % učiteljev pozna ustvarjalni gib, ki ga pogosto uporablja, in sicer večkrat na teden.
Učitelji ustvarjalni gib največkrat uporabijo pri kombinaciji predmetov slovenski jezik in književnost ter glasbena umetnost in šport. Med učitelji je tudi 37,8 % teh, ki predstavljenega pristopa ne poznajo.
Ključne besede: ustvarjalni gib, gibanje, ples, učni pristop, učitelji, Zgornja Savinjska dolina.
ABSTRACT
This thesis explores the creative movement positions of primary school teachers working in the Upper Savinja Valley.
It consists of a theoretical and an empirical part. The theoretical part presents movement, dance and creative movement as a teaching method. It discusses the cross-curricular integration of creative movement, explains the role of teachers in integrating the method, described the integration of creative movement in children with special needs and presented some relaxation techniques and exercises.
As for the empirical part, the creative movement positions of primary school teachers in the Upper Savinja Valley are examined. The goal was to determine their awareness of the method of creative movement, how often they use it and the subjects for which it is generally applied.
The findings suggest that teachers take a positive view of creative movement, 62,2% of teachers familiar with the concept of creative movement and make use of it often, i.e. several times a week.
They normally integrate creative movement in the following subjects: Slovene language and literature, music and sport. However, among the teachers is also 37,8% of those who are not familiar with this approach.
Keywords: creative movement, movement, dance, teaching method, teachers, Upper Savinja Valley.
KAZALO VSEBINE
1. UVOD ... 1
2. POMEN GIBANJA IN PLESA ZA OTROKOV RAZVOJ ... 2
2.1 POVEZAVA UMA IN TELESA ... 5
2.1.1 TEORIJE RAZVOJA IN VLOGA GIBANJA ZA OTROKOV CELOSTNI RAZVOJ ... 6
2.2 USTVARJALNI GIB – CELOSTNO UČENJE ... 7
3. USTVARJALNI GIB KOT PLES IN UČNI PRISTOP V OSNOVNI ŠOLI ... 9
3.1 UČINKI USTVARJALNEGA GIBA NA UČENCE ... 10
3.2 VLOGA UČITELJA PRI VKLJUČEVANJU USTVARJALNEGA GIBA V UČNI PROCES ... 11
4. MEDPREDMETNO POVEZOVANJE USTVARJALNEGA GIBA ... 12
4.1 JEZIK ... 13
4.2 MATEMATIKA ... 13
4.3 SPOZNAVANJE OKOLJA ... 14
4.4 GLASBENA UMETNOST ... 14
4.5 LIKOVNA UMETNOST ... 15
4.6 ŠPORT ... 15
5. OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI ... 15
6. OPREDELITEV PROBLEMA ... 17
6.1 CILJI ... 18
6.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 18
6.3 RAZISKOVALNA METODA ... 18
6.3.1 OPIS VZORCA ... 19
6.4 METODA DELA ... 19
7. PRIKAZ REZULTATOV ... 20
8. ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 35
9. ZAKLJUČEK ... 37
10. VIRI IN LITERATURA ... 38
11. PRILOGE ... 40
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Učim v razredu ... 20
Graf 2: Leta delovne dobe ... 21
Graf 3: Ali ste se v vaši učiteljski praksi že srečali s pojmom ustvarjalni gib? ... 22
Graf 4: Kje ste ustvarjalni gib kot učni pristop prvič spoznali? ... 23
Graf 5: Ali pri pouku uporabljate ustvarjalni gib? ... 24
Graf 6: Kako pogosto poučujete skozi ustvarjalni gib? ... 25
Graf 7: Pri katerih predmetih največkrat uporabljate metode ustvarjalnega giba? ... 26
Graf 8: Na kakšen način največ posredujete znanje v razredu? ... 27
Graf 9: Kaj menite, ali se učenci več naučijo in odnesejo od pouka, če sprejemajo znanje preko predavanj in diskusij, preko gibanja ali v kombiniranju omenjenih pristopov? ... 28
Graf 10: Ali menite, da učenci hitreje usvojijo znanje oziroma pojme, če poteka poučevanje skozi ustvarjalni gib? ... 30
Graf 11: Ali vidite omejitve, pomanjkljivosti, če se ustvarjalni gib integrira v učenje?... 32
1 TEORETIČNI DEL
1. UVOD
Že v otroštvu sem precej rada plesala ne glede na zvrst glasbe in posledično mi ples ni bil nikoli tuj. V srednji šoli se s plesom nismo preveč ukvarjali, na fakulteti pa sem v okviru izbirnega predmeta ustvarjalni gib ples osvežila in v okviru tega pridobila nova znanja. Ples me kot stalen spremljevalec sprošča in mi daje pozitivno energijo.
Opazila sem, da se nekateri učitelji premalo posvečajo uporabi ustvarjalnega giba. Nekateri izmed teh niti ne vedo, kaj besedna zveza ustvarjalni gib pomeni, kaj šele, da bi ta pristop uporabljali. Do ugotovitev sem prišla v času študija na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, v času opravljanja pedagoške prakse in v času priprave in pisanja diplomskega dela.
V teoretičnem delu diplomskega dela sem opredelila gibanje in ples in razložila, kakšna je povezava med umom in telesom, saj gibanje namreč pozitivno vpliva na delovanje možganov.
Zapisala sem, kako vključevati ples in ustvarjalni gib pri posameznih področjih dejavnosti. Pri integraciji ustvarjalnega giba v pouk so potrebni predvsem znanje in ustvarjalnost ter iznajdljivost učitelja.
V empiričnem delu sem raziskala stališča učiteljev do ustvarjalnega giba na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini in ugotovila, da so ta precej pozitivna predvsem učiteljih, ki omenjeni pristop poznajo in ga uporabljajo.
2
2. POMEN GIBANJA IN PLESA ZA OTROKOV RAZVOJ
Veda, ki preučuje človekovo gibanje, se imenuje kineziologija, motorika (lat. motor, ˝gibalo˝) pa je kineziološka disciplina. Izraz ˝motorika˝ pomeni (1) gibalnost in (2) nauk o gibalnih funkcijah. Kineziologija opredeljuje motorične sposobnosti kot funkcionalne strukture, ki pa se aktivirajo, kadar je treba opraviti določene motorične naloge, kot so hitrost, koordinacija, ravnotežje, moč, gibčnost, preciznost (Kroflič, 1999).
Najpogostejše dejavnosti otroka so igra, gibanje in ustvarjanje. Potrebi po gibanju in igri sta pri otroku najprimarnejši (Geršak, 2006, str. 55). Pomembno je, da se otrok igra s svojim gibanjem in fizično raziskuje svojo okolico. Otroci se spontano in naravno gibljejo. Nihče jih ne uči, kako se na primer kotaliti po travi. Gibalne in plesne izkušnje lahko pripomorejo k integraciji fizičnega in emocionalnega ter tako usposabljajo otroka ali odraslega za ustreznejše odzivanje na okolje (Kroflič, 1999, str. 23). Gardner opisuje telesno-gibalno inteligenco kot eno izmed sedmih človekovih inteligenc. Avtor navaja, da se med vsemi rabami telesa ni nobena razvila višje in nobena ni dosegla bolj raznolike uporabe v različnih kulturah kot ples (Gardner, 2003, v Geršak, 2006, str. 257). Razliko med gibanjem in plesom opredeljuje tudi koreograf in plesni pedagog Peter Slade (1977, v Kroflič, 1999, str. 272) v delu Naravni ples, kjer pravi, da so aktivnost same po sebi, na primer kroženje z glavo, zibanje z ene strani na drugo, prekrižanje noge čez nogo le gibi oziroma gibanje. Počasi prenesti nogo čez nogo z določenim namenom ali učinkom v določenem času in z odnosom, na primer do zvoka, in če to povežemo v ritem in dodamo emocionalno, intelektualno ali namerno poetično kvaliteto; to bi lahko označili kot ples. Pri plesu gre torej za namerno povzdigovanje različnih načinov gibanja v nekaj višjega, prepoznan je po svoji poetični eteričnosti (Slade, 1977, v Kroflič, 1999, str. 272).
B. Kroflič in D. Gobec (1995, str. 13) raziskujeta in poudarjata, da je plesna vzgoja v najširšem pomenu vzgajanje s plesom. Je vzgojna in učna metoda, pri kateri oblikujemo gib, se izražamo skozi gib in z gibanjem ustvarjamo. Ples spodbuja razvoj splošne motorike in pozitivno vpliva na razvoj otrokove samopodobe, na odnose v skupini ter lažje razumevanje sveta.
Otroci in mladostniki najdejo v plesu posebno zadovoljstvo. Mnogi med njimi v plesu odkrijejo pot za osvoboditev svojih čustev in občutij, ki bi jih z besedami težko spravili na površje (Zagorc, 1992, str. 18, v Geršak, 2006). Nekateri otroci zaradi sramu, treme ali zaradi pozornosti, ki so ji izpostavljeni s strani učitelja in celotnega razreda, ki otroka poslušata in gledata, težko spregovorijo.
3
Pri plesu gre tudi za fiziološke procese, kot so proces dihanja, pospešeno delovanje krvnega obtoka, izmenjavanje hranljivih snovi, ki se pri gibanju pospešujejo, še posebno, če je to enakomerno menjajoče ali ritmično, kot ples vsekakor je. Vse oblike plesa so sproščujoče.
Telesna aktivnost zvišuje raven adrenalina, požene kri po žilah in ojača mišice (Tubbs, 1996, v Geršak, 2006, str. 46). Vzgajanje s plesom je kompleksno, ker se nujno povezuje z vsemi vzgojnimi področji. Gibanje je skupno plesni in športni vzgoji; spodbujanje izvirnosti in ustvarjalnosti je skupno plesni, glasbeni in likovni vzgoji; razvijanje občutljivosti za gibanja in oblike pa je skupno plesni in intelektualni vzgoji (Kroflič in Gobec, 1995, str. 7–10).
B. Kroflič (1999) ugotavlja, da najnovejša pojmovanja učenja v konceptu šolskega učenja poudarjajo pomen neposredne izkušnje, doživljanja, ustvarjalnega reševanja problemov, medsebojnega komuniciranja, sodelovanja in samopotrjevanja. Med tem, ko otroci med seboj sodelujejo, delajo v parih ali v skupini, je to zanje dobro, saj vsak posreduje košček svojega znanja in s tem, ko otrok sam poda novo informacijo, si bo to tudi lažje zapomnil. Predvsem pa je dobro, da otrok to izraža z gibanjem in ne samo s sedenjem, poslušanjem in tradicionalnim odgovarjanjem na učiteljeva vprašanja. V minutah za zdravje, v odmorih, pri urah športne vzgoje in ob športnih dnevih – po mojem mnenju tudi v šolah v naravi – se lahko učenci naužijejo gibanja, svobode in seveda svežega zraka, saj večina šol v naravi poteka v naravnem okolju.
Ples je sestavljen iz naslednjih elementov.
PROSTOR ENERGIJA ČAS
Velikost (majhno, srednje, veliko)
Sila (šibko, močno) Hitrost (počasi, hitro, pospešujoče, pojemajoče) Nivo (visok, srednji, nizek) Teža (težko, lahko) Ritem (naravno enakomerno) Oblika (zavito, ravno) Kvaliteta (nežno, ostro,
zibajoče)
Ritem (naravno, enakomerno)
Smer (naprej, nazaj, vstran, diagonalno)
Mirnost (aktivna, pasivna) Tempo (hitro, počasi)
Pot (naravnost, zavito, cik- cak, krožno)
Napetost (napeto, popuščeno, sproščeno)
Poudarek (močan)
Razmerje (blizu, narazen) Trajanje (kratko, dolgo)
Velikost giba (majhen, srednji, velik)
Tabela 1: Elementi plesa (Geršak, 2015a)
4
Kadarkoli se človek giblje, telo uporablja prostor, energijo (moč) in čas – to so štirje osnovni elementi plesa. Z raziskovanjem in kombiniranjem teh elementov se razvijata plesni besednjak in ustvarjalnost otroka, prav tako pa imamo z elementi plesa orodje za preverjanje uresničenih ciljev, pri čemer lahko preverimo, ali se je koncept elementov plesa med otroki razširil/poglobil ali ostaja enak. Z otroki raziskujemo različne načine gibanja; na mestu in v prostoru. Pri tem uporabljamo različne dele telesa – od glave, ramen, rok, dlani, prstov, do hrbta, prsnega koša, zadnjice, bokov, nog, kolen in stopal. V prostoru raziskujemo in se igramo z nivoji, smermi, velikostjo giba in potmi. K temu lahko dodamo ritem, tempo in trajanje – elemente časa in različne elemente, ki so vezani na raziskovanje energije. Različne kombinacije in vpeljava kakšne izmed spodbud omogočajo neizmerne možnosti ustvarjanja v skupini, individualno ali v dvojicah. Pri tem otroci razvijajo komunikacijo (verbalno in neverbalno) in sodelujejo med seboj (Geršak, 2015a).
Za ustvarjalno gibanje so pomembne tudi plesne spodbude. Ustvarjalno gibanje je odziv na:
misel, občutje, gib, partnerja, skupino, besedo, pesem, zvok, glasbo, kostum, masko, sceno, rekvizit, naravo, likovno delo, vid, sluh, vonj, okus, tip …
Uporabljamo lahko notranje spodbude in zunanje spodbude. Zunanje spodbude so različni rekviziti (trakovi, obroči, baloni), ki jih otrok lahko lovi, meče, se z njimi kotali, plazi in valja.
Notranje spodbude pa izhajajo iz predhodnih doživetij oziroma domišljijskih predstav posameznika: gibanje, vedenje živali, oblike v okolju, televizijske oddaje, literarne in likovne spodbude, podoživljanje čustvenih stanj in lastnih doživetij (Kroflič in Gobec, 1995, str. 58).
Izrednega pomena se mi zdi otrokova uporaba rekvizitov in da poleg že omenjenih rekvizitov uporablja na primer tudi kolebnico, manjše pregrinjalo ali lutke. Večkratna uporaba mnogoterih rekvizitov prinaša več izkušenj na področju plesa s pripomočki.
Najpogostejša spodbuda za ples je glasba, ki nas najbolj pritegne in na katero se odzovemo z gibanjem. Pri plesu se odzivamo tudi na doživetje in občutenje. G. Schmidt (2006) je za plesno vzgojo pripravila didaktične kartice, ki naj bi med študentom in vzgojiteljem pomagale vzpostaviti čarobno skrivnost. Kartice niso ilustrirane. Na njih je napisana naloga in ravno to je cilj kartic, saj avtorica želi, da se otrok preko naloge na kartici približa vzgojiteljici oziroma učiteljici. Ta mu na uho prebere nalogo in tako gre za res pravo skrivnost in uganko za druge otroke. Menim, da se na ta način otroke spodbuja k sodelovanju, poleg tega pa didaktične kartice vodijo k razmišljanju o nalogi, ki jim je posredovana.
5
2.1 POVEZAVA UMA IN TELESA
Nevroznanstveniki so z raziskavami potrdili, da gibanje pozitivno vpliva na delovanje možganov, saj med gibanjem zadnji del možganov postane aktiven in živci posredujejo informacije v višje predele možganov, ki jih uporabljamo za koncentracijo. Ravno obratno pa se zgodi, kadar otrok sedi. Pretok krvi je slabši, sprednji del možganov pa posledično ni tako aktiven (Geršak, 2015).
Ratey (2008, v Geršak, 2013) je v svoji raziskavi spremljal dve skupini učencev, in sicer tiste, ki so vsak dan pred začetkom pouka izvajali aerobno vadbo in tiste, ki te niso izvajali.
Skupina, ki je pred poukom telovadila, je imela boljše kognitivne sposobnosti. Na tem nivoju lahko ugotovimo, da gibanje izboljša pozornost, motivacijo, pripravi živčne celice za dobro povezovanje in prenašanje signalov in spodbuja pospešeno rojstvo novih živčnih celic.
Druga pomembna stran je sledenje otrokovim spoznavnim stilom. Največ otrok je kinestetičnega tipa, kjer je gibanje ključnega pomena. Teorija mnogoterih inteligenc (Gardner, 1995), z vidika katere ples oziroma ustvarjalni gib v vzgoji in izobraževanju doprinese veliko k učenčevi intelektualni rasti (Geršak, 2013). J. L. Hana (2002, v Geršak, 2013) ples definira kot obliko kinestetične inteligence, ki sovpliva na ostale inteligence. Jezikovna inteligenca je uporabljena za verbaliziranje plesnega besednjaka, pri čemer gre tudi za utelešenje zgodb, pravljic in poezije, po drugi strani pa za povezave s slovnico, saj lahko zaznavamo podobnosti v strukturi jezika in strukturi plesa samega.
Glasbena inteligenca je pri plesu uporabljena v funkciji orkestracije in spremljave. Povezava med gibom, ritmom in glasbo je vidna že v najzgodnejšem otrokovem obdobju, ko je lahko instrument pomagalo, ki ozvoči otrokov gib.
Vizualno-prostorska inteligenca se pri ustvarjalnem gibu poveže z raziskovanjem elementov plesa, ki se vežejo na prostor: smeri, nivoji, v katerih je telo.
Logično-matematično inteligenco razvijamo, ko dodajamo, odvzemamo ali množimo komponente plesa in se srečujemo z oblikami in vzorci, ki so skupni plesu in matematiki.
Znotrajosebno inteligenco učenci razvijajo pri izražanju občutij in zaznav skozi gib, medosebna inteligenca pa se krepi pri ustvarjanju v skupini, dvojicah, ko učenci ustvarjajo skupen ples oziroma prevzemajo različne vloge (Geršak, 2013).
Za učinkovit pouk je izrednega pomena, da učitelj upošteva značilnosti posameznih zaznavnih stilov in poučuje na različne načine.
6
2.1.1 TEORIJE RAZVOJA IN VLOGA GIBANJA ZA OTROKOV CELOSTNI RAZVOJ
Pri utemeljevanju pomena gibanja za otrokov razvoj in učenje se naslanjamo na nekatere teorije razvoja.
Piaget (1926, 1952, v Geršak, 2016) je utemeljeval pomen gibanja za razvijanje kognitivnega in psihomotoričnega področja pri otroku. Senzomotorično aktivnost označuje kot primaren dejavnik v razvoju kognitivnih procesov – predvsem v predšolskem obdobju. Avtor je menil, da skozi serijo šestih stopenj opazovanja in eksperimentiranja otroci razumejo konkretne objekte, sami sebe in njihov položaj v svetu. Po njem je tak proces možen samo skozi fizično oziroma senzorično interakcijo z okoljem (Fischer, 2013, v Geršak, 2016).
Gasellova teorija rasti in razvoja (1940, v Geršak, 2016) odkriva močan poudarek fizične in motorične komponente človekovega vedenja. Opisal je splošna obdobja, v katerih se pojavljajo temeljne motorične spretnosti, ki jih je obravnaval kot pomembne kazalnike socialne in čustvene zrelosti.
Havighurst (1953, v Geršak, 2016) je prikazal razvoj kot rezultat medsebojnega delovanja bioloških, socialnih in kulturnih sil. Poudarjal je socialni vidik razvoja in pomembnost gibanja, igre in telesnih dejavnosti za otrokov razvoj.
M. Montessori (1988, v Geršak, 2016) je gradila na ideji, da se um razvija skozi telesne dejavnosti. Montessorijeva je menila, da mora biti mentalni razvoj povezan z gibanjem in mora na gibanju temeljiti. To dejstvo promovira kot ˝novo edukacijsko teorijo in prakso˝
(Montessori, 1988, v Geršak, 2016). Poučevanje po metodi Montessori ponuja vrsto priložnosti za kinestetično učenje, od svobode za neovirano premikanje v sebi do serije praktičnih učnih aktivnosti, atraktivno pripravljenih na policah v višini otrok.
Feldenkraisova (1990, v Geršak, 2016) teorija ozaveščanja skozi gibanje poudarja pomen gibanja kot celostnega učenja, ki ga opredeli kot senzomotorični proces, ki vključuje celotno telo kot somatopsihično enoto. Učenje z gibanjem razlaga kot celostni (holistični) proces, ki poteka skozi delovanje (angl. Learning by doing) in globinsko izkustven proces.
Na področju kognitivne znanosti je Gibbs (2010, v Geršak, 2016) zbral in opisal veliko število empiričnih dokazov iz različnih področij, ki podpirajo utelešenje človekovega uma – tesno
7
povezanost med človekovo telesno, gibalno dejavnostjo in psihičnimi procesi. Avtor meni, da je koncept sebstva in vprašanja kdo smo kot osebe, tesno povezan s taktilno-kinestetično aktivnostjo (Gibbs, 2010, v Geršak, 2016, str. 12–13).
U. Goswami (2008, v Geršak, 2016) poudari, da je gibanje pomembno tudi za izvršilne funkcije.
Predstavljenim teorijam je skupno, da so gibanje, motorični razvoj in igra pomembni dejavniki v otrokovem razvoju in da so kognitivni, čustveno-socialni in psihomotorični razvoj posameznika medsebojno povezani (Tancig, 1989, v Geršak, 2016).
2.2 USTVARJALNI GIB – CELOSTNO UČENJE
Razlogov, zakaj naj bi se otroci v šoli za lažje učenje veliko gibali, je veliko. Integracija gibanja v pouk koristno vpliva na učence, saj gibanje:
– zboljšuje cirkulacijo krvi in kisika;
– zvišuje vsebnost kisika v možganih;
– uravnava otrokovo razpoloženje;
– zvišuje raven notranje motivacije;
– zmanjšuje negativne učinke učenčevega sedenja;
– odvrača od pasivnega učenja;
– pozitivno vpliva na razmišljanje;
– povečuje zainteresiranost;
– vzdržuje ravnovesje med duševnim in telesnim stanjem (Kovar, Combs, Campbell, Napper-Owen & Worrel, 2004, v Geršak, 2006, str. 223).
Otrok si določeno stvar bolje zapomni, ko je njegovo telo prav tako in v enaki meri aktivno kot njegovi možgani (Geršak, 2006). Glede na raziskave, ki potrjujejo pomembnost kombiniranja vseh čutov pri učenju (Fauth, 1990, v Geršak, 2006, str. 61) velja, da si ljudje zapomnijo:
– 10 % prebranega;
– 20 % slišanega;
– 30 % videnega;
8 – 50 % slišanega in izrečenega v istem času;
– 70 % slišanega, videnega in rečenega;
– 90 % slišanega, videnega, rečenega in narejenega – igra vlog, dramatizacija, ples, slikanje, sestavljanje.
V vzgojno-izobraževalnem procesu težimo k celostnemu razvoju otroka. Celostna metoda poučevanja gradi na individualnem in skupinskem gibalnem izražanju in ustvarjanju ob obravnavi vseh učnih vsebin. Ustvarjalni gib omogoča raziskovanje lastnega gibanja s pomočjo glasbe in drugih izraznih sredstev, razvija telesne spretnosti, usmerja energijo, stimulira domišljijo in povečuje kreativnost. Ima funkcijo udejanjanja spoznavnih vsebin z doživljanjem in je sredstvo ustvarjalnega izražanja učnih vsebin (Kroflič, 1999). Pri zgodnjem poučevanju se vse bolj uveljavlja metoda ustvarjalnega giba, ki razvija otrokovo osebnost preko igre, otroci pa preko te, sluha, vida in govora lahko vključijo tudi telesno aktivnost.
Telesna aktivnost je za otrokov razvoj bistvenega pomena, saj lahko na ta način otroci izražajo svoje trenutno doživljanje sebe. Iz sebe izločijo odvečno energijo, za katero mogoče ne vedo, kako bi jo drugače izrazili. Telesna aktivnost je eden od temeljev zdravega, mladostnega in gibčnega telesa. Včasih slišimo nekatere učitelje, ki menijo, da med šolskimi urami ni dovolj časa za telesno aktivnost. V vsako šolsko uro pa je mogoče vključiti malo gibanja, kar otrokom pomaga odstraniti negativne učinke prekomernega sedenja med poukom. Aktivnost pa naj bo oblikovana tako, da je enaka za vse učence, ne glede na spol (Kroflič, 1999, v Geršak, 2006, str. 61)
Ustvarjalni gib otrokom omogoča doživljati netekmovalne in ustvarjalne izkušnje, ki so naravnane k uspehu (Boyd, 2003, v Geršak, 2006, str. 1). S takim načinom vzgajanja in poučevanja otroke navajamo na sodelovanje, reševanje problemov v skupini, na spoštovanje drug drugega, različnost, strpnost in prijateljske odnose.
Kadar so odnosi dobri in pozitivni, sta tudi počutje in vzdušje v razredu med sošolci oziroma otroki in učiteljem dobra in prijetna.
B. Kroflič (1999, str. 12) navaja, da z vključevanjem ustvarjalnega giba uvajamo v proces pouka celosten pristop, premeščamo tradicionalno dvojnost, povezujemo telesno z duševnim ter olajšamo uresničevanje naslednjih značilnosti sodobnega pouka:
− pouk kot celovit proces doživljanja, gibanja, spoznavanja;
− pouk kot proces aktiviranja telesnih, čustvenih, razumskih in duhovnih zmožnosti učenca;
− oblikovanje ustvarjalnih stališč;
9
− komunikacije: besedne in nebesedne, vertikalne in horizontalne, enosmerne in dvosmerne dialoške vzgoje, empatije, senzibilizacije skozi različne oddajnike in sprejemnike (vizualne, slušne in kinestetične);
− razvijanje kooperativnega učenja, skupinskega ustvarjanja, timskega dela;
− zadovoljevanje osnovnih duševnih potreb po moči, zabavi, svobodi, ljubezni;
− zadovoljevanje potrebe po igri, proces učenja skozi igro;
− ekološke vzgoje v najširšem smislu z večanjem občutljivosti in strpnosti do okolja, nežive, žive narave, sočloveka, soljudi.
Ko učitelj in učenec začenjata doživljati okolje tudi gibalno, torej z zaznavanjem gibanja, oblik razsežnosti, odnosov v okolju, imata v rokah ključ, ki odpira nešteto vrat v svet celovitega doživljanja sveta (Kroflič, 1999, str. 12).
3. USTVARJALNI GIB KOT PLES IN UČNI PRISTOP V OSNOVNI ŠOLI
Ustvarjalni gib je aktiven izkustven učni pristop, ki otrokom omogoča doživljati različne izkušnje. Je način dela, pri katerem otroci z gibanjem izražajo, oblikujejo in ustvarjajo različne učno-vzgojne vsebine (Kroflič, 1999). Ustvarjanje z gibom poteka skozi igro. Otrok pri tej metodi komunicira, ustvarja, se sprošča in uči skozi različne didaktične gibalne, plesne in rajalne igre, socialne igre, različne oblike sproščanja in spoznava vsa predmetna področja skozi ustvarjalno gibanje (Geršak, 2006).
Plesno-gibalno izražanje omogoča celostno učenje, ki pozitivno vpliva na čustveno-socialno, kognitivno in psihomotorično področje otrokovega razvoja, s tem pa otrok lažje razume svet okoli sebe (Geršak, 2011, str. 137). Glavni cilj ustvarjalnega giba in plesne vzgoje je ustvarjalni gib kot izrazno sredstvo, komunikacija, raziskovanje, igra in integracijsko sredstvo. Kadar vzgajamo s plesom, otroke navajamo na sodelovanje, skupinsko reševanje problemov, upoštevanje drug drugega, različnost, strpnost in prijateljske odnose (prav tam).
Plesna vzgoja je v najširšem pomenu vzgajanje s plesom. Je tudi metoda poučevanja in se povezuje z vsemi vzgojnimi področji v vrtcu in učnimi vsebinami v šoli (Kroflič, Gobec, 1995).
Ples je pomemben predvsem za otroke kinestetičnega tipa, ki se največ naučijo z gibalno dejavnostjo ter najlažje razumejo različne pojme in pojave na ta način. Skozi gib in ples namreč razvijajo nebesedno komunikacijo, razvijajo gibalno-kinestetično inteligenco, ki se
10
povezuje z vsemi ostalimi inteligencami (Gardner, 2005, v Geršak, 2011, str. 138) in imajo možnost zadovoljiti temeljne človekove potrebe po zabavi, ljubezni, svobodi in moči (Glasser, 1998, v Geršak 2011).
Otrok se že v prvih letih razvoja giba spontano. Skozi gib izraža svoja čustva, se igra in spoznava okolje, ki ga obdaja. Po tem nastopi faza, ko je otrok sposoben ohraniti neko gibanje in ga obnoviti brez potrebne spodbude (Geršak, 2007). Kasneje se izrazi domišljija, ko je otrok sposoben spontanih domišljijskih iger z vlogami. Z razvojem abstraktnega mišljenja pa gibanje postane abstraktno, kar pomeni, da z njim izraža tudi svoje čustveno in miselno življenje (Kroflič, Gobec, 1995).
Ustvarjalni gib kot učni pristop lahko poleg sklicevanja na mnogotere inteligence in različne zaznavne stile učencev utemeljimo tudi preko pedagoških konceptov in spoznanj, ki veljajo za učenje tujega jezika s pomočjo giba. Ti sodobni učni pristopi poudarjajo aktivno, celostno učenje, kjer se poleg miselnih aktivnosti v pouk vključujejo tudi telo in čustva. In prav ustvarjalni gib je učni pristop, ki temelji na tem, da se učenci aktivno izražajo z gibanjem in pri tem oblikujejo in ustvarjajo različne učno-vzgojne vsebine (Geršak, 2011, str. 138).
M. Frostig (1989, Geršak, 2007) razlaga, da je gibanje vir zadovoljstva in sprostitve, zato naj bi bilo vpleteno v celotni učno-vzgojni proces kot sredstvo za učenje najrazličnejših vsebin.
Kadar učenje povežemo z gibanjem, se človek hitreje in bolj učinkovito uči (prav tam).
3.1 UČINKI USTVARJALNEGA GIBA NA UČENCE
V osnovni šoli se v ospredje vedno bolj prebija celostno poučevanje, ki zajema tudi metodo ustvarjalnega giba. V rednih programih devetletne osnovne šole kinestetično učenje veljavo šele pridobiva.
Prednosti gibalnega izobraževanja učencev pri pouku so številne in daljnosežne. Z gibalnimi dejavnostmi učenec razvija naslednje psihične funkcije in sposobnosti:
– motorične sposobnosti (koordinacijo, ravnotežje, hitrost, moč, gibljivost in natančnost);
– uporabo kinestetične inteligence;
– razvija in izboljšuje višje spoznavne funkcije (pomnjenje, predstavljanje, domišljijo, mišljenje);
– sodelovanje z drugimi;
– samozavedanje (pridobivanje podobe o sebi, orientacijo v lastnem telesu, telesno sliko, zavedanje telesa);
11
– osredotočenost in aktivno sodelovanje pri pouku;
– izražanje čustev;
– ustvarjalnost;
– zaznavanje oblik, gibanj, dogajanj v okolju, senzibilnost za dogajanje v socialnem okolju;
– razume različne pojme in učne vsebine;
– razvija prostorsko zavest in zavedanje časa;
– komunicira na edinstven način in ceni umetniško izražanje (Kroflič, 1999, Zakkai 1997 in Frostig, 1989, v Geršak 2007).
Raziskave pri nas prav tako (Kroflič, 1992, 1999; Geršak, 2016) potrjujejo pozitivne učinke metode ustvarjalnega giba in plesa pri delu z otroki. Ples oziroma ustvarjalni gib je lahko del športne in glasbene vzgoje ter izbirna vsebina v osnovni šoli. Kot metodo učenja ga lahko uporabimo pri vseh predmetih v nižjih in višjih razredih osnovne šole.
V. Geršak, B. Novak in S. Tancig (2005) so s kvalitativno interpretativno akcijsko raziskavo ugotavljale, kateri so pozitivni učinki vključevanja metode ustvarjalnega giba v pouk.
Izkazalo se je, da učitelji pri učencih opažajo največ vplivov na čustveno-socialnem področju;
učitelji so opazili večjo sproščenost otrok, komunikacija med učenci ter med učenci in učitelji se je izboljšala, toleranca do drugih in samozavest sta se izboljšali, količina agresivnega in problematičnega obnašanja pa se je zmanjšala.
Prav tako so se kazali pozitivni učinki na kognitivnem področju. Učitelji pri učencih zaznavajo večjo ustvarjalnost, izboljšano koncentracijo, domišljijo, večje zanimanje oziroma višjo motivacijo, samostojnost in delovno učinkovitost. Pozitivni učinki na kognitivnem področju otrokovega razvoja se kažejo tudi pri implementaciji ustvarjalnega giba pri likovni vzgoji (Geršak, Prunk, 2010). Analiza rezultatov je pokazala večjo motivacijo, ustvarjalnost in boljše razumevanje likovnih pojmov.
3.2 VLOGA UČITELJA PRI VKLJUČEVANJU USTVARJALNEGA GIBA V UČNI PROCES
Menim, da je učiteljeva vloga pri vključevanju ustvarjalnega giba v pouk precej pomembna, saj je učitelj tisti, ki vodi celotno dogajanje v razredu. Je neke vrste vodja, ki učencem posreduje znanje, po drugi strani pa je pomembno, da učencem omogoča aktivno sodelovanje pri pouku, zadostno mero svobode pri odločanju in jim pušča dovolj igrivosti ter preciznosti.
12
Učitelj lahko v razredu postane vzgojitelj in ustvarjalec vzgojnega procesa. Pri uporabi ustvarjalnega giba učitelj postane scenarist, režiser, koreograf, plesalec, glasbenik, kostumograf, scenograf, spodbujevalec in organizator. Nešteto različnih vlog zahteva od učitelja določeno mero odgovornosti, iznajdljivosti in ustvarjalnosti. Na vse vpliva učiteljevo predznanje in njegove ustvarjalne sposobnosti. Učiteljevo bogastvo idej in njegova originalnost se kaže tudi v iskanju novih, drugačnih zamisli in izvedb. Njegova prožnost se kaže v tem, da se prilagaja nepredvidenim situacijam ter zmožnostim odstopanja od načrtovanega poteka ter iskanju novih možnosti (Kroflič, Gobec 1995).
V sodobni šoli je pomembna kombinacija različnih učnih pristopov. Poznamo tako imenovani tradicionalni oziroma pozitivistični učni pristop ter sodobni oziroma konstruktivistični učni pristop (Kuhn, 1996, v Geršak, 2016). Za tradicionalno razumevanje učenja in transmisijski model pouka je značilno sprejemanje in skladiščenje informacij. Naloga učitelja je, da zagotovi disciplino v razredu za nemoteno prenašanje učne snovi in poskrbi za zadostno količino vaj. Učitelj je v vlogi prenašalca informacij, učenec pa je bolj ali manj pasiven sprejemnik.
Spoznavno-konstruktivistični pristop spodbuja učenje v resničnih življenjskih situacijah in dinamičnost učenja pri pouku. Učenje razlaga kot aktivni miselni proces, v katerem učenci sami konstruirajo svoje znanje. Ta pristop običajno temelji na Piagetovi razvojni teoriji, Posnerjevem modelu konceptualnih sprememb in na raziskovanju prijemov in strategij procesov reševanja problemov po Vigotskem (Valenčič-Zuljan, 2002, v Geršak. 2016, str. 9).
Iz raziskave (Geršak, Novak, Tancig, 2005) v kateri so avtorice analizirale seminarske naloge učiteljic, ki pri pouku uporabljajo ustvarjalni gib, lahko razberemo, da se kar 89 % učiteljic ob uporabi ustvarjalnega giba pri pouku, kljub trudu, ki ga vložijo v delo za to, počuti dobro, za 10 % učiteljic pa ni bilo razvidno, kako se ob uporabi te metode počutijo.
Raziskava kaže, da se metoda ustvarjalnega giba v slovenskih šolah še vedno razmeroma malo vključuje v pouk. Raziskava je še pokazala, da je bilo samo 26,3 % otrok deležnih takšnega načina dela poučevanja, kar 73,7 % učencev pa te metode v pouk na razredni stopnji ni imelo vključene (Geršak, Tancig, Novak, 2005).
4. MEDPREDMETNO POVEZOVANJE USTVARJALNEGA GIBA
Metoda ustvarjalnega plesa in giba je dobrodošla tako pri manjših otrocih kot tudi pri starejših, saj se lahko skozi gib učimo tudi kompleksnejših vsebin na primer vezi med
13
molekulami pri kemiji (Vrtačnik, 1993, v Geršak, 2006). Pri zgodnem in kasnejšem učenju materinega in tujega jezika je metoda ustvarjalnega giba že priznana za zelo uspešno (Wambach, 1999). Pri iskanju načinov, kako vključevati ples in ustvarjalni gib na posamezna področja dejavnosti oziroma v obravnavo učnih tem, so potrebna znanja, iznajdljivost in ustvarjalnost učitelja. V učnih načrtih devetletne osnovne šole so nakazane medpredmetne povezave, ki spodbujajo učitelja, da posamezne vsebine poveže z drugimi predmeti. Športne in umetniške vsebine se predvsem v prvem triletju prepletajo z drugimi vsebinami, tudi s programi jutranjega varstva in podaljšanega bivanja. S takim programom poskušamo razšolati klasični šolski proces, šport in umetnost pa naj bi postala pomembna vez med šolo in otrokovim prostim časom (Kovač, 2002, v Geršak, 2006). V nadaljevanju so predstavljene medpredmetne povezave ustvarjalnega giba s posameznimi kurikularnimi področji.
4.1 JEZIK
Učenci se z gibalnimi igrami orientirajo v prostoru, kar je zelo pomembno za začetno opismenjevanje. Metoda ustvarjalnega giba je precej pomembna pri književni in jezikovni vzgoji ter pri govornem nastopanju. Vsebine nudijo igro vlog, dramatizacijo s plesom, prikaz zgodbe z gibanjem, vživljanje v različne situacije, urjenje v neverbalni komunikaciji, pisanje ter sestavljanje črk in besed z različnimi deli telesa, obravnavo samostalnikov in glagolov z gibanjem, gibanje z medmeti … Pri skupinski igri pa se otroci urijo tudi v poslušanju (Geršak, 2006).
Prav tako je pomembno, da z navajanjem elementov plesa (tabela 1) in gibanjem v prostoru – orientacijo v prostoru in času otroci pridobivajo pomembne spretnosti pri razvoju jezikovnih zmožnosti in začetnega opismenjevanja (Geršak, 2011).
4.2 MATEMATIKA
Pri matematiki uporabljamo metodo ustvarjalnega giba pri aritmetiki in algebri, jeziku in logiki, geometriji z merjenjem in obdelovanju podatkov (usvajamo in utrjujemo količinske pojme, matematične operacije; s telesi sestavljamo geometrijske oblike, krive, ravne črte, sklenjene, nesklenjene črte; s pomočjo rajalnih in gibalnih iger spoznavamo pojme zunaj, znotraj; ponazarjamo simetrijo, merske enote in se razvrščamo). Z gibanjem otroci
14
pridobivajo izkušnje, ki predstavljajo temelj njihovega znanja. Otrok znanje, ki ga pridobi z lastno aktivnostjo, ponotranji. To je pri matematiki še posebej pomembno, ker imajo učenci, ki ne avtomatizirajo in ponotranjijo znanja, v višjih razredih nepremostljive težave pri razumevanju in usvajanju novih matematičnih pojmov (Geršak, 2006). V raziskavi o integraciji ustvarjalnega giba pri matematiki (Žagar, Geršak, Cotič, 2006, v Geršak 2006) je bilo opaženo, da je spoznavanje matematičnih operacij skozi ustvarjalno-gibalne dejavnosti za otroke zanimivejše in razumljivejše. Zaradi gibalne, ustvarjalne in igrive naravnanosti tovrstne dejavnosti prispevajo k uspešnemu reševanju matematičnih problemov ter globljemu poznavanju in razumevanju matematičnih pojmov. Vključevanje metode ustvarjalnega giba v pouk matematike se je izkazalo kot koristno, ker spodbuja otrokovo aktivnost, ustvarjalnost, sproščanje notranjih napetosti in čustveno doživljanje. Otrok se pri tem razvija na kognitivnem, psihomotoričnem in čustveno-socialnem področju (prav tam).
4.3 SPOZNAVANJE OKOLJA
Pri spoznavanju okolja v osnovni šoli z gibanjem ponazarjamo spreminjanje v naravi (pojave v naravi, kot so menjavanje letnih časov, vreme, rast rastlin; gibanje živali; vpliv sonca;
travniške rastline in njihov prikaz; sestavni deli telesa pri živalih; oglašanje živali;
prehranjevanje živali …), spoznavamo značilnosti naravnega in grajenega okolja ter človeškega telesa (skozi gib spoznavamo človeško telo, poklice; posnemamo stroje;
oblikujemo prometne znake; se učimo o energiji; svojem okolju; stoječih in tekočih vodah), se vživljamo v življenje nekoč in danes, orientacijo v času in prostoru, časovno zaporedje) ter krepimo socialne odnose (igre pozdravljanja, poznavanja, socialne igre) (Geršak, 2006).
4.4 GLASBENA UMETNOST
Pri glasbeni umetnosti vpeljujemo ples in gib na vsa področja: izvajanje, poslušanje, ustvarjanje in razvoj glasbenih spretnosti in znanja (gibanje ob petju; ustvarjalne rajalne igre in plesi; izražanje melodije, tempa in ritma skozi gib; spremljava vsebin; ponazarjanje glasbe;
poslušanje in vživljanje v glasbo; glasbena pravljica; otroški in ljudski plesi; delo glasbenikov; ponazarjanje igranja na določena glasbila; solmizacijski zlogi; glasbeno gledališče …) (Geršak, 2006).
15
4.5 LIKOVNA UMETNOST
Raziskave (Geršak, 2006) so pokazale, da učitelji pri likovni umetnosti manj uporabljajo ustvarjalni gib, vendar je metoda še kako dobrodošla pri usvajanju prostora, orientacije v prostoru, oblikovanju in spoznavanju prostora, črt, mešanju barv, gibanju ob umetniški sliki, gibanju ob mandali, oblikovanju gline (npr. igra kipar, model, glina …) (Geršak, 2006).
Lancaster (1990, v Jakopin, 2011) opozarja, da je malo učiteljev, ki bi imeli izkušnje in znanje o likovni vzgoji, ki bi segalo izven okvira njihovega izobraževanja. Veliko učiteljev daje prednost drugim predmetom, ki se jim zdijo pomembnejši. Lancaster pa opozarja, da je likovna vzgoja tudi pomembna, saj prinaša veliko uporabnih izkušenj, kot so na primer znanja o materialih, orodju, opremi, shranjevanju. Poleg tega učitelj pridobiva tudi nove veščine poučevanja, predstavitve vsebin in avtonomnost pri ocenjevanju.
4.6 ŠPORT
Šport vsebuje rajalne in gibalne igre, otroške in ljudske plese z rekviziti, izrazni ples, razgibalne vaje ob glasbi, razne sprostitve (vizualizacije, masaže …). Ples je umetnost in hkrati šport, v katerem se prepletata usklajenost dveh ali več teles.
V diplomskem delu N. Štor (2012) je zapisano, da je ustvarjalni gib v 2. razredu lahko integriran v šport preko gibanja posameznih delov telesa; preko posnemanja predmetov, živali, rastlin, pravljičnih junakov s pantomimo; preko gibanja ob notranjih in zunanjih spodbudah; preko interpretacije različnih enostavnih ritmov s ploskanjem in preprostim gibanjem ter preko vaj dihanja in sproščanja.
5. OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI
S. Grubešič (2001) je raziskovala učinke metode ustvarjalnega giba in plesa kot oblike pomoči z umetnostjo v vzgoji in izobraževanju oseb z zmerno motnjo v duševnem razvoju.
Ugotovila je velik napredek oseb v njihovem ustvarjanju, razvoju njihovih psihofizičnih sposobnosti in socialnih spretnostih.
P. Hribar (2006) je pri analizi 20-ih diplomskih del Pedagoške fakultete v Ljubljani v povezavi z ustvarjalnim gibom in učenci s posebnimi potrebami ugotovila, da ustvarjalni gib pozitivno vpliva na kognitivni, psihomotorični in socialno-emocionalni razvoj otrok s
16
posebnimi potrebami. Pozitivni vplivi se v največji meri kažejo na socialno-emocionalnem področju. Nekateri pozitivni učinki so:
− sproščenost v razredu;
− pozitivna komunikacija;
− dobri medsebojni odnosi;
− boljša samopodoba;
− boljša strpnost do sebe in drugih;
− zmanjšano agresivno vedenje in vedenjski problemi;
− učenec dobi občutek pripadnosti skupini.
Gibanje pozitivno vpliva tudi na kognitivni razvoj. Raziskave diplomskih del kažejo, da metoda ustvarjalnega giba vpliva na ustvarjalnost, delovne navade, motivacijo, pozornost … Pri psihomotoričnem razvoju pa se pri metodi ustvarjalnega giba vidijo vplivi na motorične spretnosti, krepitev fizičnega stanja, telesnega sproščanja, umirjenost …
Glede na prikazane rezultate bi bilo smiselno v tradicionalni pouk uvajati metodo ustvarjalnega giba, saj omogoča lažjo integracijo učencev s posebnimi potrebami (Hribar, 2006).
17 EMPIRIČNI DEL
6. OPREDELITEV PROBLEMA
Pri diplomskem delu se želim osredotočiti na stališča učiteljev do ustvarjalnega giba na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini v prvem in drugem triletju.
V šolskem okolju se vedno bolj kažejo potrebe po novih pristopih in učitelji se pogosto odločajo za vključitev v program stalnega strokovnega izpopolnjevanja. V okviru tega se vedno več odločajo tudi za področje ustvarjalnega giba, kjer se seznanijo z metodiko plesa, ki jo je potrebno vključevati v pouk postopoma (Geršak, Tancig, Novak, 2005).
Učitelj naj bi pri učenju in poučevanju sledil otrokovim spoznavnim stilom. Za učinkovit pouk je tudi pomembno, da učitelj poučuje na različne načine.
Ustvarjalni gib je aktiven izkustven učni pristop, ki otrokom omogoča doživljati različne izkušnje. Tudi z uporabo svojega telesa. Plesno gibalno izražanje omogoča celostno učenje, ki pozitivno vpliva na čustveno-socialno, kognitivno in psihomotorično področje otrokovega razvoja, s tem pa otrok lažje razume svet okoli sebe (Geršak, 2011, str. 137). Glavni cilj ustvarjalnega giba in plesne vzgoje je ustvarjalni gib kot izrazno sredstvo, komunikacija, raziskovanje, igra in integracijsko sredstvo. Kadar vzgajamo s plesom, otroke navajamo na sodelovanje, skupinsko reševanje problemov, upoštevanje drug drugega, različnost, strpnost in prijateljske odnose (Geršak, 2011, str. 138).
Najpogostejše dejavnosti otroka so igra, gibanje in ustvarjanje. Gibanje in igra pri otroku sodita med najbolj primarne potrebe. Pomembno je, da se otrok igra s svojim gibanjem in fizično raziskuje svojo okolico (Geršak, 2006, str. 55). B. Kroflič in D. Gobec (1995, str. 13) raziskujeta in poudarjata, da je plesna vzgoja v najširšem pomenu vzgajanje s plesom. Je vzgojna in učna metoda, pri kateri oblikujemo gib, se skozenj gib izražamo in s tem ustvarjamo. Ples spodbuja razvoj splošne motorike, še posebej pomembno je poudariti, da pozitivno vpliva na razvoj otrokove samopodobe, na odnose v skupini in lažje razumevanje sveta (Geršak, 2006, str. 55).
Ples je pomemben predvsem za otroke kinestetičnega tipa, ki se največ naučijo z gibalno dejavnostjo in na ta način najlažje razumejo različne pojme in pojave. Otroci skozi gib in ples otroci razvijajo nebesedno komunikacijo in gibalno-kinestetično inteligentnost, ki se povezuje z ostalimi inteligencami (Gardner, 2005, v Geršak, 2011) in imajo možnost zadovoljiti temeljne človekove potrebe po zabavi, ljubezni, svobodi in moči (Glasser, 2008, v Geršak, 2011). Gardner opisuje telesno-gibalno inteligentnost kot eno izmed sedmih
18
človekovih inteligenc. Avtor navaja, da se med vsemi rabami telesa ni nobena razvila višje in nobena ni dosegla bolj raznolike uporabe v različnih kulturah kot ples (Gardner, 2003, str.
257).
V diplomskem delu želim raziskati in opisati, kakšna so stališča učitelj do učenja skozi ustvarjalni gib in ali tega vključujejo v svoje delo.
6.1 CILJI
– Prvi cilj je bil ugotoviti, ali učitelji na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini poznajo uporabnost ustvarjalnega giba v učnem procesu.
– Drugi cilj je bil ugotoviti, kakšna so stališča učiteljev na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini do poučevanja skozi ustvarjalni gib.
– Tretji cilj je bil ugotoviti, ali učitelji na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini uporabljajo ustvarjalni gib pri pouku in če ga, kako pogosto ga uporabljajo.
– Četrti cilj je bil ugotoviti, kdaj oziroma pri katerih predmetih učitelji na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini največ uporabljajo ustvarjalni gib.
6.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
RV1: Ali učitelji na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini dobro poznajo uporabo ustvarjalnega giba?
RV2: Kakšna so stališča učiteljev na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini do poučevanja skozi ustvarjalni gib?
RV3: Ali učitelji na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini uporabljajo ustvarjalni gib ter kako pogosto ga uporabljajo?
RV 4: Kdaj oziroma pri katerih predmetih učitelji na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini največ uporabljajo ustvarjalni gib?
6.3 RAZISKOVALNA METODA
V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna deskriptivna metoda zbiranja in analize podatkov.
19
Stališča učiteljev o poučevanju skozi ustvarjalni gib sem preverila s strukturiranim vprašalnikom enkrat v času raziskave.
6.3.1 OPIS VZORCA
1. triletje (število učiteljev) 2. triletje (število učiteljev)
OŠ Ljubno ob Savinji 5 učiteljev 5 učiteljev
OŠ Gornji Grad 5 učiteljev 5 učiteljev
OŠ Nazarje 5 učiteljev 5 učiteljev
OŠ Rečica ob Savinji 5 učiteljev 5 učiteljev
OŠ Blaža Arniča Luče 5 učiteljev 5 učiteljev
Za vzorec sem si izbrala 50 učiteljev, ki poučujejo na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini. Od 50-izbranih je anketne vprašalnike izpolnilo le 37 učiteljev, ki poučujejo v 1. in v 2. triletju na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini.
6.4 METODA DELA
Podatke sem pridobila s pomočjo vprašalnikov, vprašanja zaprtega tipa sem obdelala z osnovno kvantitativno deskriptivno metodo in prikazala v MS excelu skozi tabele in grafe.
Anketni vprašalnik je vseboval tudi vprašanja odprtega tipa, ki sem jih opisno predstavila.
Uporabila sem anketne vprašalnike, ki sem jih razdelila na petih osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini.
20
7. PRIKAZ REZULTATOV
7.1 Število vključenih učiteljev v raziskavo
1.r 2.r. 3.r. 4.r. 5.r. 6.r. Kombinacija razredov
Število učiteljev 4 7 4 3 2 6 11
Graf 1: Učim v razredu
Anketne vprašalnike sem razdelila po šolah, vključenih v raziskavo, in sicer 10 anketnih vprašalnikov na vsako šolo; 5 anketnih vprašalnikov za 1. triletje in 5 anketnih vprašalnikov za 2. triletje. Zaradi odsotnosti razreda in učitelja vprašalnikov niso mogli izpolniti po predvidevanjih. V anketo je bilo vključenih 50 učiteljev in učiteljic iz osnovnih šol v Zgornji Savinjski dolini. Anketne vprašalnike pa je vrnilo le 37 učiteljic in učiteljev.
Največ učiteljev, ki so anketni vprašalnik izpolnili, je poučevalo v kombiniranih razredih, in sicer v kombinaciji 1. in 2. razred; 3., 4. in 5. razred; v kombinaciji razredov 1., 2., 3., 4. in 5. razred; v kombinaciji 1., 4., 5. in 6. razred; 3. in 4. razred; 4. in 5. razred in v kombinaciji 4., 5. in 6. razred.
21
7.2 Delovna doba učiteljev, ki so izpolnjevali vprašalnik
1-10 let 11-20 let 21-30 let 31-40 let
Število učiteljev 8 18 4 7
Graf 2: Leta delovne dobe
Ugotovila sem, da ima največ učiteljev na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini med 11 in 20 let delovne dobe. Število teh je 18. 4 učitelji pa imajo med 21 in 30 let delovne dobe.
22 7.3 Srečanje s pojmom ustvarjalni gib
DA NE Število učiteljev 23 14
Graf 3: Ali ste se v vaši učiteljski praksi že srečali s pojmom ustvarjalni gib?
Od 37 učiteljev se jih je 23 že srečalo s pojmom ustvarjalni gib.
7.4 Pomen pojma ustvarjalni gib
Sledilo je vprašanje odprtega tipa, in sicer:
Kaj si predstavljate pod pojmom ustvarjalni gib?
Odgovore učiteljev sem razdelila v kategorije. Celotni odgovori učiteljev so predstavljeni v prilogi 1.
Pod pojmom ustvarjalni gib si predstavljam:
1.) izražanje z gibanjem, igro, plesom, pantomimo, glasbo in ritmom;
2.) poustvarjanje, sproščanje, lastno ustvarjalnost, vživljanje v situacijo, spodbudo, asociacijo, kreativnost in glasnost;
3.) poučevanje na sproščen, vsakodnevni, zanimivejši, aktiven, ustvarjalen, dinamičen, in neverbalen način;
4.) ne poznam tega pojma.
23 7.5 Prvo srečanje s pojmom ustvarjalni gib
V času študija na PeF Iz strokovnih seminarjev Od kolegic/kolegov Ustvarjalnega giba ne poznam/nikjer se nisem seznanil(a) z njim Drugo Kombinacija Ni odgovora
Število učiteljev 7 7 4 11 2 5 1
Graf 4: Kje ste ustvarjalni gib kot učni pristop prvič spoznali?
7 učiteljev je pojem ustvarjalni gib kot učni pristop prvič spoznalo v času študija na pedagoški fakulteti, 7 jih je ustvarjalni gib spoznalo preko strokovnih seminarjev, 4 učitelji pa so ustvarjalni gib kot učni pristop prvič spoznali preko sodelavk/sodelavcev. Nekateri izmed učiteljev so pojem spoznali v času študija na pedagoški fakulteti in hkrati preko strokovnih seminarjev ter preko strokovnih seminarjev in hkrati preko sodelavk/sodelavcev. 1 učitelj pa na zastavljeno vprašanje sploh ni odgovoril. Trije učitelji so odgovorili, da so ustvarjalni gib kot učni pristop prvič spoznali preko literature.
Dobljeni rezultati so podobni tistim v študiji V. Geršak (2016), kjer avtorica navaja, da je največ udeležencev ustvarjalni gib spoznalo v času študija ali preko samoizobraževanja.
24 7. 6 Uporaba ustvarjalnega giba
Da Ne Ni odgovora
Število učiteljev 26 9 2
Graf 5: Ali pri pouku uporabljate ustvarjalni gib?
26 učiteljev (70,3 %) na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini pri pouku uporablja ustvarjalni gib, 9 učiteljev (24,3 %) pa predstavljenega pristopa pri pouku ne uporablja. 2 učitelja (5,4 %) na vprašanje nista odgovorila.
25 7.7 Pogostost poučevanja skozi ustvarjalni gib
Vsak dan Skoraj vsako šolsko uro Večkrat na teden Nekajkrat na mesec Nekajkrat na leto Nikoli Nič od tega
Število učiteljev 5 1 12 5 3 9 2
Graf 6: Kako pogosto poučujete skozi ustvarjalni gib?
5 učiteljev vsak dan poučuje skozi ustvarjalni gib, 1 učitelj je odgovoril, da skozi ustvarjalni gib poučuje vsako šolsko uro. Kar 12 učiteljev je odgovorilo, da skozi ustvarjalni gib poučujejo večkrat na teden, 5 učiteljev ustvarjalni gib uporabi nekajkrat na mesec, 3 učitelji nekajkrat na leto, 9 učiteljev pa skozi ustvarjalni gib nikoli ne poučuje. 2 učitelja na zastavljeno vprašanje nista odgovorila.
26 7.8 Posluževanje ustvarjalnega giba
SJK Mat Nar Dru Likovna umetnost Glasbena umetnost Šport Ga ne uporabljam Kombinacija več predmetov Nič od tega
Število učiteljev 2 1 2 0 0 1 1 7 21 2
Graf 7: Pri katerih predmetih največkrat uporabljate metode ustvarjalnega giba?
Učitelji, ki uporabljajo ustvarjalni gib, ga uporabljajo pri vseh predmetih. Največkrat ustvarjalni gib uporabijo pri kombinaciji slovenskega jezika in književnosti, glasbene umetnosti in športa. Nekateri učitelji na zastavljeno vprašanje niso odgovorili.
27 7.9 Način posredovanja znanja v razredu
Preko slikovnih gradiv Preko predavanj in diskusij Preko gibanja Kombinacija vseh treh načinov Kombinacija dveh načinov Nič od tega
Število učiteljev 1 2 2 27 4 1
Graf 8: Na kakšen način največ posredujete znanje v razredu?
27 učiteljev na šolah v Zgornji Savinjski dolini najbolj pogosto posreduje znanje preko kombinacije treh načinov poučevanja, slikovnih gradiv, predavanj in diskusij ter preko gibanja. 4 učitelji največkrat posredujejo znanje preko slikovnih gradiv, predavanj in diskusij ali preko predavanj in diskusij ter preko gibanja in preko gibanja ter uporabe vseh treh načinov. 1 učitelj je odgovoril, da posreduje znanje preko slikovnih gradiv, 2 učitelja najbolj pogosto posredujeta znanje preko predavanj in diskusij in 2 učitelja preko gibanja 1 učitelj pa ne uporablja nobenega od omenjenih načinov.
28
7.10 Sprejemanje znanja preko predavanj in diskusij, gibanja in kombiniranja omenjenih pristopov
Preko predavanj, diskusij Preko gibanja Kombinacija a in b odgovora Nič od tega
Število učiteljev 1 1 34 1
Graf 9: Kaj menite, ali se učenci več naučijo in odnesejo od pouka, če sprejemajo znanje preko predavanj in diskusij, gibanja ali v kombiniranju omenjenih pristopov?
34 učiteljev je odgovorilo, da učenci odnesejo več od pouka in se več naučijo, če sprejemajo znanje preko kombiniranih pristopov, in sicer če sprejemajo znanje preko predavanj, diskusij in preko gibanja. 1 od učiteljev se je odločil za pristop preko predavanj in diskusij in 1 za pristop samo preko gibanja. Tisti, ki se je odločil za pristop preko predavanj in diskusij, je utemeljil svoj odgovor z argumentom, da mu prostor ne omogoča možnosti za gibanje in uporabo ustvarjalnega giba pri vseh predmetih. Tisti, ki se je odločil za pristop skozi gibanje pa svojega odgovora ni utemeljil. Odgovori učiteljev, ki so se odločili za kombiniranje predavanj, diskusij in gibanja so podajali različne utemeljitve, in sicer:
Učenci naj bi se več naučili in odnesli od pouka, če sprejemajo znanje preko kombiniranja predavanj, diskusij in preko gibanja, ker:
− morajo usvajati znanje z vsemi čutili;
− mora biti usvajanje znanja primerno za vse tipe učencev, tako za vizualne kot slušne;
− učenec vključuje svoje celotno telo,
29
− je dokazano, da gibanje pripomore k pomnjenju;
− so otroci umirjeni, osredotočeni na sprejemanje pomembnih informacij;
− so učenci različni in tudi učno snov usvojijo na njim najbližji način; mlajši si zapomnijo več preko izkustvenega učenja in konkretnih prikazov;
− je doživeto;
− zaradi različno močnih področij posameznega učenca;
− ni monotonosti zaradi narave obravnavane učne snovi;
− vsi učenci potrebujejo razlago v obliki giba, ki mi je pri tem v pomoč saj preko tega delam z učenci na konkretni ravni;
− so učenci bolje motivirani;
− je za nekatere v tej kombinaciji vsaj eno njihovo področje močnejše;
− je sprejemanje znanja bolj zanimivo, dinamično; veliko se dogaja; stvari so bolj zabavne; učenje poteka preko igre in učenci nezavedno srkajo svoje znanje;
− imajo učenci različne učne preference in sposobnosti in tudi od učne snovi je odvisno, kako jo najlažje in najboljše predstaviti učencem;
− je posredovana učna snov bolj nazorna in jo učenci lažje usvojijo;
− učenci z več čutili sprejmejo informacijo in si jo bolje zapomnijo.
30
7.11 Mnenje o usvajanju znanja oziroma pojmov preko poučevanja skozi ustvarjalni gib
Da Ne Kombinacija a in b odgovora Nič od tega
Število učiteljev 30 2 1 4
Graf 10: Ali menite, da učenci hitreje usvojijo znanje oziroma pojme, če poteka poučevanje skozi ustvarjalni gib?
30 učiteljev je odgovorilo, da učenci hitreje usvojijo znanje oziroma pojave, če učenje poteka skozi ustvarjalni gib 2 učitelja sta se odločila, da ni tako. 1 učitelj se je odločil za odgovora a in b, 4 učitelji pa odgovora niso podali. Tisti, ki so odgovorili, da učenci znanje oziroma pojave usvojijo hitreje, če poučevanje poteka skozi ustvarjalni gib, so podali različne utemeljitve, ki sem jih razvrstila v kategorije:
a) Glede na počutje učencev: učenci so sproščeni in ustvarjalni, bolj pozorni, motivirani, aktivnejši, zadovoljijo potrebo po gibanju.
4 učitelji niso obkrožili nobenega odgovora, 1 od njih pa je dodal utemeljitev, da je vse odvisno od obravnavane snovi.
Dva učitelja sta se odločila za odgovor NE in ga utemeljila sledeče:
− ... ker je vse odvisno od obravnavane snovi;
− ... ker v nekaterih primerih učenci znanje hitreje usvojijo (na primer kot popestritev pouka, utrjevanje snovi …).
1 učitelj se je odločil za odgovora DA in NE in podal svojo kratko utemeljitev – mogoče.
b) Glede na pozitivne lastnosti poučevanja skozi ustvarjalni gib:
31
− gibanje pripomore k pomnjenju;
− ker je učno snov in znanje dobro sprejemati z več čutili;
− zaradi delovanja in sodelovanja celotnega telesa;
− ker učenci na svoj način prikažejo to, kar se učijo;
− v nekaterih primerih znanje hitreje usvojijo;
− ker se krepi neverbalna komunikacija;
− ker dobijo ustrezno asociacijo in si hitreje zapomnijo določene učne vsebine.
7.12 Počutje učiteljev ob integriranju ustvarjalnega giba v poučevanje
12. Vprašanje: Kakšno je vaše počutje, ko integrirate ustvarjalni gib v poučevanje?
(Razložite.)
Slabo (5,4 % učiteljev) Dobro (24,3 % učiteljev) Odlično (70,3 % učiteljev)
Ni komentarjev Sproščeno Razigrano
Umirjeno Odlično
Prijetno Zabavno
Zadovoljno Veselo
Energično
Opazimo lahko, da se učitelji ob integraciji ustvarjalnega giba v poučevanje počutijo predvsem dobro in odlično.
32
7.12 Omejitve in pomanjkljivosti ob integriranju ustvarjalnega giba v učenje
DA NE NI Odgovora
Število učiteljev 14 17 6
0 5 10 15 20
DA NE Ni odgovora
13. Ali vidite omejitve,
pomanjklivosti, če se ustvarjalni gib integrira v učenje?
Število učiteljev
Graf 11: Ali vidite omejitve, pomanjkljivosti, če se ustvarjalni gib integrira v učenje?
Števili z odgovorri, da obstajajo pomanjkljivosti in da le-teh ni, sta si bili precej blizu, vendar so bile razlage učiteljev različne. Za odgovor DA se je odločilo 14 učiteljev, za odgovor NE pa 17. Šest učiteljev ni odgovorilo na vprašanje. Učitelji, ki so odgovorili z DA, so zapisali naslednje razlage:
− ... vse je odvisno od discipline;
− ... včasih so skupine učencev prevelike;
− ... dostikrat gre za finančno, prostorsko in časovno omejenost;
− ... ustvarjalnega giba se ne da uporabljati pri večini učne snovi;
− ... pogosto so učenci preglasni;
− ... nekaterim ustvarjalni gib ni v veliko pomoč;
− ... učenci lahko prehitro vzamejo takšno aktivnost kot igro in pouk je lahko moten;
− ... je sestavni del pouka.
Učitelji, ki so odgovorili z NE, so podali naslednje razlage:
− ... to je učni proces;
− ... učenci se naučijo individualno izražati in opazovati;
− ... ker se učenci premalo gibajo;
− ... ustvarjalni gib je obvezen;
− ... ustvarjalnost učencev prinese dodatno znanje;
33
− ... omejitve so v posameznikovi glavi;
− ... dobra priprava učiteljev na njihovo delo;
− ... ustvarjalni gib je dobrodošel pri delu in učenju.
7.13 Stališča do poučevanja skozi ustvarjalni gib
14. Kakšna so vaša stališča do poučevanja skozi ustvarjalni gib? Prosim, da razložite svoja stališča, o katerih vas še nisem vprašala.
POZITIVNA STALIŠČA:
− učenci so bolj zadovoljni in motivirani;
− ustvarjalni gib je dobro uporabljati, saj omogoča razvoj otrokovih intelektualnih sposobnosti, krepi se spomin, poveča se ustvarjalnost, omogoča boljšo socializacijo, do izraza pride neverbalna komunikacija;
− ta metoda poučevanja je dobra predvsem za mlajše učence;
− metodo ustvarjalnega giba je dobro uporabljati pri dramatizaciji ali igri vlog;
− ustvarjalni gib je dobrodošel, saj so otroci željni gibanja ne glede na starost;
− ta način poučevanja je koristen in zanimiv;
− gibanje in vključitev čim več čutil je tisto, kar pri delu z otroki »obrodi sadove«.
NEGATIVNA STALIŠČA:
− premalo ponazarjamo z gibi in večkrat kar obsedimo in preveč govorimo;
− o njem bi lahko več govorili na študijskih skupinah;
− ustvarjalni gib je ena izmed metod, s katero ni dobro pretiravati, treba je uporabljati čim več metod, da se približaš vsem učencem in jim ponudiš, kar jim najbolj ustreza, s tem pa tudi največ pridobiš;
− časovna in prostorska omejenost pogosto ne dopuščata možnosti integriranja ustvarjalnega giba v pouk;
− zahteva več časa in več vloženega truda;
− ustvarjalni gib je treba uporabljati po občutku in ne za vsako ceno;
− ustvarjalnega giba ni dobro uporabljati prepogosto.
BREZ STALIŠČA:
− ne morem podati mnenja, ker tega termina ne poznam;
− možno je, da metodo uporabljam pa tega ne vem, kaj drugega pa ne morem komentirati;
34
− sem premalo izobražena na tem področju, zato je težko komentirati;
− to si težko predstavljam pri pouku tehnike.
35
8. ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
1. Ali učitelji na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini dobro poznajo uporabo ustvarjalnega giba?
62,2 % učiteljev na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini pozna pojem ustvarjalni gib.
Poudariti moram, da je na anketne vprašalnike od 50 učiteljev odgovorilo le 37, kar je predstavljalo moj vzorec. Največ učiteljev ima med 11-20 let delovne dobe. Od 37 učiteljev jih 23 (62,2 %) pozna pojem ustvarjalni gib, kar se mi zdi precej, vendar nekateri (29,7 %) še vedno premalo poznajo omenjeni učni pristop. Pod pojmom ustvarjalni gib si večina učiteljev predstavlja gibanje in igro, poustvarjanje in sproščanje ter obliko izražanja čustev. Večina učiteljev, ki pozna pojem ustvarjalni gib, se je s tem pristopom poučevanja prvič srečala na pedagoški fakulteti (19 %) ali je za termin izvedela preko strokovnih seminarjev (19 %), nekaj pa jih je pojem spoznalo preko sodelavk/sodelavcev (10,9 %).
V raziskavi Vesne Geršak (2016) so rezultati raziskave pokazali, da je največ udeležencev spoznalo ustvarjalni gib v času študija (46,2 %) ali preko samoizobraževanja oziroma literature (44,3 %).
Hipoteza, da učitelji na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini poznajo pojem ustvarjalni gib, je delno potrjena.
2. Kakšna so stališča učiteljev na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini do poučevanja skozi ustvarjalni gib?
Stališča učiteljev do poučevanja skozi ustvarjalni gib na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini so bila predvsem pozitivna. Večina učiteljev meni, da uporaba ustvarjalnega giba omogoča razvoj otrokovih intelektualnih sposobnosti: spomin se krepi, poveča se ustvarjalnost, omogočena je boljša socializacija, do izraza pride neverbalna komunikacija.
Prav tako menijo, da je delo bolj razgibano, da predstavlja neke vrste motivacijo, predvsem pa, da lahko poučevanje z gibanjem in uporabo več čutil pri delu z otroki »obrodi sadove«. Za otroke je to zanimiv način poučevanja, kjer se zabavajo, hkrati pa odnesejo več od pouka.
Iz raziskave (Geršak, Novak, Tancig, 2005) v kateri so avtorice analizirale seminarske naloge učiteljic, ki pri pouku uporabljajo ustvarjalni gib, lahko razberemo, da se kar 89 % učiteljic ob uporabi ustvarjalnega giba pri pouku počuti dobro, kljub trudu, ki ga vložijo v delo. Prav tako
36
se ob uporabi ustvarjalnega giba večina učiteljev na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini počuti dobro in sproščeno ob uporabi ustvarjalnega giba.
Tudi v raziskavi Vesne Geršak (2016) je bilo razvidno, da se večina učiteljev pri delu z otroki ob uporabi ustvarjalnega giba počuti dobro. Učitelji so podali različna pozitivna mnenja.
Večina je po seminarju o ustvarjalnem gibu le-tega še večkrat vključila v pouk, saj so menili, da se otroci po uporabi ustvarjalnega giba počutijo boljše, so bolj motivirani za delo in se razvedrijo.
3. Ali učitelji na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini uporabljajo ustvarjalni gib ter kako pogosto ga uporabljajo?
Učitelji na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini v večini uporabljajo ustvarjalni gib pri pouku, in sicer ga uporablja 26 učiteljev (70,3 %) od 37 učiteljev. Zanimalo me je, kako pogosto uporabljajo omenjeni pristop. Predvidevala sem, da ga uporabljajo vsaj enkrat na teden in ugotovila, da 12 (32,4 %) od 37 učiteljev uporablja ustvarjalni gib večkrat na teden. V raziskavi Vesne Geršak (2016) so rezultati pokazali, da 40,7 % učiteljev ustvarjalni gib uporablja nekajkrat na mesec, v moji raziskavi pa le 13,5 % učiteljev uporablja ustvarjalni gib nekajkrat na mesec.
4. Kdaj oziroma pri katerih predmetih učitelji na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini največ uporabljajo ustvarjalni gib?
Predvidevala sem, da učitelji na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini največ uporabljajo ustvarjalni gib pri urah matematike, slovenskega jezika in glasbene vzgoje, vendar sem skozi raziskavo ugotovila, da učitelji skozi ustvarjalni gib največkrat poučujejo skozi ustvarjalni gib pri več urah, in sicer pri urah slovenskega jezika in književnosti, glasbene umetnosti ter športa; pri družboslovju in pri likovni umetnosti pa ga sploh ne uporabljajo.
Če primerjam rezultate svoje raziskave z rezultati raziskave Vesne Geršak (2016), so učitelji druge raziskave navedli, da ustvarjalni gib največkrat uporabljajo tudi pri urah glasbene umetnosti in slovenskega jezika, pri matematiki in pri urah naravoslovja, v moji raziskavi pa le 2 učitelja uporabljata ustvarjalni gib pri uri naravoslovja in 1 učitelj pri urah matematike.
Hipoteza, da učitelji na osnovnih šolah v Zgornji Savinjski dolini ustvarjalni gib največkrat uporabljajo pri urah matematike, slovenskega jezika in glasbene umetnosti, je ovržena.
