Metoda ustvarjalnega plesa in giba je dobrodošla tako pri manjših otrocih kot tudi pri starejših, saj se lahko skozi gib učimo tudi kompleksnejših vsebin na primer vezi med
13
molekulami pri kemiji (Vrtačnik, 1993, v Geršak, 2006). Pri zgodnem in kasnejšem učenju materinega in tujega jezika je metoda ustvarjalnega giba že priznana za zelo uspešno (Wambach, 1999). Pri iskanju načinov, kako vključevati ples in ustvarjalni gib na posamezna področja dejavnosti oziroma v obravnavo učnih tem, so potrebna znanja, iznajdljivost in ustvarjalnost učitelja. V učnih načrtih devetletne osnovne šole so nakazane medpredmetne povezave, ki spodbujajo učitelja, da posamezne vsebine poveže z drugimi predmeti. Športne in umetniške vsebine se predvsem v prvem triletju prepletajo z drugimi vsebinami, tudi s programi jutranjega varstva in podaljšanega bivanja. S takim programom poskušamo razšolati klasični šolski proces, šport in umetnost pa naj bi postala pomembna vez med šolo in otrokovim prostim časom (Kovač, 2002, v Geršak, 2006). V nadaljevanju so predstavljene medpredmetne povezave ustvarjalnega giba s posameznimi kurikularnimi področji.
4.1 JEZIK
Učenci se z gibalnimi igrami orientirajo v prostoru, kar je zelo pomembno za začetno opismenjevanje. Metoda ustvarjalnega giba je precej pomembna pri književni in jezikovni vzgoji ter pri govornem nastopanju. Vsebine nudijo igro vlog, dramatizacijo s plesom, prikaz zgodbe z gibanjem, vživljanje v različne situacije, urjenje v neverbalni komunikaciji, pisanje ter sestavljanje črk in besed z različnimi deli telesa, obravnavo samostalnikov in glagolov z gibanjem, gibanje z medmeti … Pri skupinski igri pa se otroci urijo tudi v poslušanju (Geršak, 2006).
Prav tako je pomembno, da z navajanjem elementov plesa (tabela 1) in gibanjem v prostoru – orientacijo v prostoru in času otroci pridobivajo pomembne spretnosti pri razvoju jezikovnih zmožnosti in začetnega opismenjevanja (Geršak, 2011).
4.2 MATEMATIKA
Pri matematiki uporabljamo metodo ustvarjalnega giba pri aritmetiki in algebri, jeziku in logiki, geometriji z merjenjem in obdelovanju podatkov (usvajamo in utrjujemo količinske pojme, matematične operacije; s telesi sestavljamo geometrijske oblike, krive, ravne črte, sklenjene, nesklenjene črte; s pomočjo rajalnih in gibalnih iger spoznavamo pojme zunaj, znotraj; ponazarjamo simetrijo, merske enote in se razvrščamo). Z gibanjem otroci
14
pridobivajo izkušnje, ki predstavljajo temelj njihovega znanja. Otrok znanje, ki ga pridobi z lastno aktivnostjo, ponotranji. To je pri matematiki še posebej pomembno, ker imajo učenci, ki ne avtomatizirajo in ponotranjijo znanja, v višjih razredih nepremostljive težave pri razumevanju in usvajanju novih matematičnih pojmov (Geršak, 2006). V raziskavi o integraciji ustvarjalnega giba pri matematiki (Žagar, Geršak, Cotič, 2006, v Geršak 2006) je bilo opaženo, da je spoznavanje matematičnih operacij skozi ustvarjalno-gibalne dejavnosti za otroke zanimivejše in razumljivejše. Zaradi gibalne, ustvarjalne in igrive naravnanosti tovrstne dejavnosti prispevajo k uspešnemu reševanju matematičnih problemov ter globljemu poznavanju in razumevanju matematičnih pojmov. Vključevanje metode ustvarjalnega giba v pouk matematike se je izkazalo kot koristno, ker spodbuja otrokovo aktivnost, ustvarjalnost, sproščanje notranjih napetosti in čustveno doživljanje. Otrok se pri tem razvija na kognitivnem, psihomotoričnem in čustveno-socialnem področju (prav tam).
4.3 SPOZNAVANJE OKOLJA
Pri spoznavanju okolja v osnovni šoli z gibanjem ponazarjamo spreminjanje v naravi (pojave v naravi, kot so menjavanje letnih časov, vreme, rast rastlin; gibanje živali; vpliv sonca;
travniške rastline in njihov prikaz; sestavni deli telesa pri živalih; oglašanje živali;
prehranjevanje živali …), spoznavamo značilnosti naravnega in grajenega okolja ter človeškega telesa (skozi gib spoznavamo človeško telo, poklice; posnemamo stroje;
oblikujemo prometne znake; se učimo o energiji; svojem okolju; stoječih in tekočih vodah), se vživljamo v življenje nekoč in danes, orientacijo v času in prostoru, časovno zaporedje) ter krepimo socialne odnose (igre pozdravljanja, poznavanja, socialne igre) (Geršak, 2006).
4.4 GLASBENA UMETNOST
Pri glasbeni umetnosti vpeljujemo ples in gib na vsa področja: izvajanje, poslušanje, ustvarjanje in razvoj glasbenih spretnosti in znanja (gibanje ob petju; ustvarjalne rajalne igre in plesi; izražanje melodije, tempa in ritma skozi gib; spremljava vsebin; ponazarjanje glasbe;
poslušanje in vživljanje v glasbo; glasbena pravljica; otroški in ljudski plesi; delo glasbenikov; ponazarjanje igranja na določena glasbila; solmizacijski zlogi; glasbeno gledališče …) (Geršak, 2006).
15
4.5 LIKOVNA UMETNOST
Raziskave (Geršak, 2006) so pokazale, da učitelji pri likovni umetnosti manj uporabljajo ustvarjalni gib, vendar je metoda še kako dobrodošla pri usvajanju prostora, orientacije v prostoru, oblikovanju in spoznavanju prostora, črt, mešanju barv, gibanju ob umetniški sliki, gibanju ob mandali, oblikovanju gline (npr. igra kipar, model, glina …) (Geršak, 2006).
Lancaster (1990, v Jakopin, 2011) opozarja, da je malo učiteljev, ki bi imeli izkušnje in znanje o likovni vzgoji, ki bi segalo izven okvira njihovega izobraževanja. Veliko učiteljev daje prednost drugim predmetom, ki se jim zdijo pomembnejši. Lancaster pa opozarja, da je likovna vzgoja tudi pomembna, saj prinaša veliko uporabnih izkušenj, kot so na primer znanja o materialih, orodju, opremi, shranjevanju. Poleg tega učitelj pridobiva tudi nove veščine poučevanja, predstavitve vsebin in avtonomnost pri ocenjevanju.
4.6 ŠPORT
Šport vsebuje rajalne in gibalne igre, otroške in ljudske plese z rekviziti, izrazni ples, razgibalne vaje ob glasbi, razne sprostitve (vizualizacije, masaže …). Ples je umetnost in hkrati šport, v katerem se prepletata usklajenost dveh ali več teles.
V diplomskem delu N. Štor (2012) je zapisano, da je ustvarjalni gib v 2. razredu lahko integriran v šport preko gibanja posameznih delov telesa; preko posnemanja predmetov, živali, rastlin, pravljičnih junakov s pantomimo; preko gibanja ob notranjih in zunanjih spodbudah; preko interpretacije različnih enostavnih ritmov s ploskanjem in preprostim gibanjem ter preko vaj dihanja in sproščanja.