ARKADIJA

Tudi Mantinejci naj bi imeli svetišče, posvečeno Demetri, in tam vsako leto praznovali misterije njej v čast.¹³² V bližini Mantineje, na gori Alesij, naj bi se nahajal še en Demetrin log, ob vznožju gore pa svetišče Pozejdona Konja. ¹³³

129 Pavzanija, Vodič po Grčiji, 4.17.1.

130 Pavzanija, Vodič po Grčiji, 4.33.4–5.

131 Pavzanija, Vodič po Grčiji, 7.27.9–11.

132 Pavzanija, Vodič po Grčiji, 8.8.1.

133 Pavzanija, Vodič po Grčiji, 8.10.10.

34 Fenej

Kar nekaj fenejskih navad, ki jih opisuje Pavzanija,¹³⁴ močno spominja na elevzinske misterije.

Na podobnosti opozarja že dejstvo, da so njihovemu svetišču za boginjo Demetro nadeli vzdevek »elevzinski« in trdili, da so njihova praznovanja enaka kot tista v Elevzini. Poleg tega Pavzanija opiše tudi posebno »zgradbo« iz dveh kamnov, imenovano Petroma, in rituale, ki so jih redno izvajali: »Ko vsako drugo leto praznujejo to, kar imenujejo veliki misteriji, tadva kamna odprejo. Iz njiju vzamejo spise, ki se nanašajo na obrede, preberejo jih v prisotnosti posvečenih in jih v isti noči vrnejo. Vem tudi, da večina Fenejcev pri najpomembnejših zadevah prisega na Petromi. Na vrhu je krogla, v kateri je maska Demetre Kidarije. To masko si ob velikih misterijih nadene svečenik, ki iz nekega razloga s palicami udarja po prebivalcih podzemlja.«¹³⁵

Njihove obrede lahko zopet povežemo s poljedelstvom. V času, ko so bila semena posejana, naj bi kmetje opravljali obred, po katerem so z lesenim kladivom udarjali po polju, da bi površino pripravili za nove poganjke. To je bilo treba opraviti v obdobju, ko so semena že začela kliti, a je bilo po polju še mogoče hoditi, ne da bi pri tem uničevali pridelek. To pojasnjuje tudi zadnji del Pavzanijevega odlomka.¹³⁶

V odlomku je omenjen tudi kult Demetre Kidarije, ki je le eden od mnogih, ki so se razvili v grških polis. Ta kult naj bi bil znan predvsem po tem, da so si svečeniki med obredom nadeli maske. To dejanje naj bi jim omogočalo, da so lahko prevzeli drugo osebnost, se spremenili tudi v boga, da bi pridobili nadnaravne moči. Elevzinski kult Demetre je v Fenej po prerokbi pripeljal Naos, Evmolpov potomec. Vendar pa Fenejci pravijo, da je Demetro v njihovo mesto zaneslo že pred prihodom Naosa, pri čemer naj bi svojim gostiteljem podarila vse vrste stročnic razen boba. Že pred njim naj bi se torej oblikovala dva Demetrina kulta, ki naj bi bila (skrbno sledeč primeru iz mita) posledica Demetrinih darov. Oba gostitelja (Trisavles in Damitales) naj bi po njenem prihodu zanjo ustanovila obrede, pod goro Kileno pa zgradila tempelj, posvečen Demetri Tezmiji. Ti obredi naj bi se izvajali še v času Pavzanijinega pisanja Vodiča po Grčiji.

Evmolpov potomec Naos naj bi tako le dopolnil že vzpostavljena kulta Demetre Kidarije in Demetre Tezmije (Zakonodajalka).¹³⁷

134 Pavzanija, Vodič po Grčiji, 8.15.1–4.

135 Pavzanija, Vodič po Grčiji, 8.15.1–3.

136 Nilsson, Greek popular religion, 23, 26, 51.

137 Blume, »Masks«; Graf, »Demeter«; Heinze, »Naus«; Pavzanija, Vodič po Grčiji, 8.15.1–4.

35

Na meji Telfuze se nahaja svetišče Demetre Elevzinske, ki pa jo domačini kličejo Erinija. V svetišču so kamnite podobe boginje, njene hčere in Dioniza. Tudi Antimahovi verzi, ki jih navaja Pavzanija, potrjujejo kult Demetre Erinije (Razjarjene) na tem območju. To poimenovanje si razlagajo z epizodo iz mita, ki smo jo že spoznali (glej str.12) in govori o času, ko je Pozejdon zasledoval Demetro. Ker njena ukana ni uspela, se je razjezila (zato ji Arkadijci nadenejo vzdevek Erinija) in se po Pozejdonovem dejanju okopala v reki Ladon (zato tudi vzdevek Kopalka (Loúsia)). Podoba Demetre Erinije naj bi v eni roki držala skrinjo, v drugi pa baklo. Arkadijci tudi pravijo, da so bili prvi, ki so Pozejdonu nadeli vzdevek Konj.¹³⁸

Megalopola

V zahodnem delu Megalopole se je nahajal ograjen sveti predel boginje Demetre. Pred vhodom v ogrado je bila na reliefu tudi kamnita podoba boginje Demetre in lesena podoba njene hčere, pred njima pa majhne deklice s košarami rož na glavi, kar si nekateri razlagajo kot prispodobo iz mita: Perzefona, Atena in Artemida naj bi nabirale rože. Tudi v tem religioznem kompleksu naj bi se nahajal Demetrin gaj s podobami obeh boginj, vstop vanj pa naj bi bil prepovedan. V svetišču boginje Afrodite naj bi stale podobe mož, ki so v Megalopoli ustanovili misterije za boginji. Za rituale, ki so se tu izvajali, Pavzanija pravi, da so kopije obredov, ki so se izvajali v Elevzini. Poleg tega so imeli tudi tempelj boginje Demetre in svetišče njene hčere, v katerega so lahko ženske vstopale kadarkoli, moškim pa je bil vstop dovoljen samo enkrat na leto.

Arkadijci so Demetrino hčer nazivali z vzdevkom Rešiteljica (Sóteira), enako je veljalo tudi za Sonce (Sotér).¹³⁹

Akakesij

V 37. poglavju osme knjige je podrobno opisano svetišče »Gospodarice (Déspoina)« v bližini kraja Akakesij. Ta boginja naj bi bila Demetrina hčer. Ne Perzefona, temveč tista, ki sta jo spočela Demetra in Pozejdon. Pavzanija pravi, da so ji Arkadijci nadeli vzdevek Gospodarica, saj ima tudi druga Demetrina hčer vzdevke, pravega imena pa neposvečenim ne želi izdati.

Vhod do ograjenega svetega območja »Gospodarice« naj bi se nahajal pri templju boginje Artemide. Med marmornatimi reliefi boginj usode (Mojre), Zevsa in Herakla naj bi se nahajala tudi tablica z opisom misterijev. Pavzanija omenja tudi dva oltarja nasproti templja za Demetro in Gospodarico ter njuno podobo na prestolu, za katero domačini pravijo, da je v celoti narejena iz enega samega kamnitega bloka, ki so ga našli ob kopanju v tem svetem ograjenem prostoru.

Velikost njunih podob primerjajo z velikostjo kipa Matere v Atenah. Pavzanija pravi, da sta

138 Pavzanija, Vodič po Grčiji, 8.25.2–7.

139 Pavzanija, Vodič po Grčiji, 8.31.

36

podobi Demetre in njene hčere delo Damofonta in ju takole opiše: »Demetra v desni roki drži baklo, drugo pa ima položeno na Gospodarico. Ta ima na kolenih žezlo, v desni roki pa drži škatlo.«¹⁴⁰ Poleg dveh boginj naj bi bila zraven tudi podoba boginje Artemide z baklo in kačami ter titan Anit, ki naj bi po mnenju tamkajšnjih prebivalcev vzgajal Gospodarico. Pavzanija omeni še, da v svetišče prinašajo zelo različno sadje, ampak ne granatnega jabolka.

Praznovanje misterijev naj bi potekalo v tako imenovani Dvorani, desno od templja.

Žrtvovanje, ki so ga Arkadijci izvajali za Gospodarico, naj bi bilo drugačno od navadnega – vsak moški naj bi živalim, namenjenim za žrtvovanje, odrezal eno okončino. V Vodiču po Grčiji je zapisano, da naj bi Arkadijci od vseh bogov najbolj častili prav Gospodarico. Za Dvorano naj bi se nahajal tudi gaj, v katerem naj bi iz iste korenine rasla oljka in zimzelen hrast, okoli gaja pa naj bi bili postavljeni kamni. Za gajem naj bi se nahajal še oltar očeta te boginje, oltar Pozejdona Konja.¹⁴¹

Figalija

Eden izmed zanimivejših Demetrinih kultov se je nahajal pri gori Elaj (približno 30 stadijev od Figalije) in sicer kult Črne Demetre. Povezan je z zgodbo iz mita, ki je že predstavljena v prvem poglavju (glej str. 12). Pri tej gori naj bi se nahajala votlina, kamor naj bi se Demetra zatekla med iskanjem svoje hčere in po dogodku s Pozejdonom. Nadimek Črna naj bi dobila zato, ker je bila v tem času odeta v črnino. V votlini naj bi se nahajala posebna lesena podoba boginje, ki jo Pavzanija opiše z naslednjimi besedami: »Imela je konjevo glavo in lase, iz glave pa so ji poganjale podobe kač in drugih zveri. […] v eni izmed rok je držala delfina, v drugi pa goloba.«¹⁴² Ta lesena podoba naj bi zgorela, nove pa naj Figalijci ne bi naredili, saj naj bi, po pričevanju Pavzanije, zanemarjali Demetrine praznike in žrtvovanje njej v čast.

Njihov odnos pa se je spremenil, ko so se spopadli s težavo nerodovitne zemlje. Po pomoč so se obrnili k pitijski svečenici, ki je v svoji prerokbi razlog za njihove težave našla v zanemarjanju boginje Demetre in dodala, da boginjo lahko pomirijo s tem, da vsi prebivalci pripravijo žalne obrede in žrtvovanja ter poskrbijo za votlino, ki je bila zanjo sveta. Figalijci so se tako odločili tudi obnoviti opisano podobo, ki jo je zanje po naročilu naredil mož z Ajgine, Onatas, in sicer v bronu. Pavzanija omeni, da je Figalijo obiskal predvsem zato, da bi videl to Demetrino podobo.

140 Pavzanija, Vodič po Grčiji, 8.37.4–5.

141 Pavzanija, Vodič po Grčiji, 8.37.1–10

142 Pavzanija, Vodič po Grčiji, 8.42.3–4.

37

V petem poglavju omenja, da je Figalijcem zgorela lesena podoba Črne Demetre. Pravi, da je že to nakazovalo na zlo usodo takrat vladajočega kralja Sima. ¹⁴³

Opiše tudi, kako so potekala žrtvovanja. Figalijci naj bi boginji darovali predvsem razno sadje, npr. grozdje ter satovje in surovo volno. Za žrtvovanje so uporabljali oltar pred votlino in čezenj polili olje. Rituale naj bi opravljala posebna svečenica s tremi pomočniki, ki so pomagali pri žrtvovanjih. Tudi tu (okrog votline) je obstajal gaj iz hrastov.

Kaj pa Demetrina podoba, ki si jo je Pavzanija prišel ogledat? Naš vodič je ni videl. Prebivalci naj bi zatrjevali, da nikoli pravzaprav ni obstajala, vendar naj bi mu eden izmed domačinov dejal, da je bila podoba nekaj generacij pred njim uničena zaradi odlomljene skale iz jamskega stropa. Pavzanija poroča, da so sledovi odtrgane skale še vedno bežno vidni.¹⁴⁴