Potek misterijev

Nilsson v svojem delu izpostavi povezanost misterijev s poljedelstvom in dejstvo, da elevzinski misteriji izvirajo iz agrarnih kultov, kar pa pomeni, da so se ravnali po dogajanju v naravi.

Pomembne prelomnice v kmetijstvu (kot sta žetev in sejanje) so morale biti pospremljene z obredi, ki bi priklicali naklonjenost bogov. Pri predstavah o letnih časih v grških pokrajinah pa je treba biti pozoren, saj se njihovo podnebje lahko razlikuje od našega. Čas, ko je zemlja nerodovitna, je na tem območju nekje od konca žetve in mlatve, ki potekata v maju in juniju, pa do oktobra, ko se začne setev, ker zime na tem območju niso tako hude, da bi preprečile rast. Med poletjem je zemlja precej uničena zaradi visokih temperatur. S seznanjenjem z njihovimi podnebnimi razmerami veliko lažje razumemo časovni razpored grških praznovanj, ki so sledila tudi Korinemu in Demetrinemu mitu. Elevzinski misteriji naj bi bili torej nasledniki obredov v času jesenskega sejanja in naj bi se izvajali sredi meseca oktobra.¹⁰² Vsako leto naj bi se 15. boedromióna začelo devetdnevno praznovanje Velikih misterijev. Že dan prej naj bi potekala procesija svetih predmetov iz Elevzine proti atenskemu elevziniju (atensko svetišče za praznovanje elevzinskih misterijev), nato so bili prav v vsako grško polis poslani sli s sporočilom o začetku misterijev (imenovani spondophóroi), za ta čas naj bi bilo razglašeno tudi premirje. Prvi dan so organizirali veliko zborovanje, na katerem je bil razglašen uraden začetek praznovanja, hkrati pa so bili zraven povabljeni prav vsi (seveda pod pogoji, ki so omenjeni na začetku poglavja). Drugi dan je sledilo kopanje prašičev v morju, kar naj bi pomenilo očiščenje posvečencev nižje stopnje, ki so ta del tudi izvajali, sledilo je še žrtvovanje

101 Cosmopoulos, Bronze Age Eleusis, 16–17; Mylonas, Eleusis and the Eleusinian Mysteries, 230–231, 236–237.

102 Nilsson, Greek popular religion, 22–25, 51–52.

27

teh živali. Četrti dan je bil zadnji dan praznovanja v Atenah in je bil verjetno povezan s čaščenjem Asklepijevega kulta. Kakor naj bi on prispel v mesto šele po začetku misterijev (in ga torej zamudil), naj bi bilo tudi praznovanje na ta dan posvečeno zamudnikom. Naslednji dan je potekala procesija, ki je praznovanje prenesla nazaj v Elevzino. Na začetku procesije naj bi se nahajali vsi svečeniki (po nekaterih virih naj bi bila na samem čelu procesije lesena podoba boga Jakha), nato delegati iz drugih polis in državni uradniki, nato posvečenci (mystai)¹⁰³ in na koncu tovorne živali. Glavni okrasni elementi, ki so si jih nadeli duhovniki, so bili iz mirte in volne (npr. venček iz mirte). Še pred prihodom v tempelj Demetre v Elevzini, pa naj bi se zgodila dva dogodka, oba povezana z reko. Po prečkanju mostu naj bi si mystai zavezovali trak na desno roko in levo nogo, kar bi lahko imelo funkcijo varovanja pred zlimi duhovi. Drugi dogodek pa naj bi bil povezan z žaljenjem in poniževanjem posvečencev in naj bi potekal na mostu reke Kefiz. Posvečenci naj bi po prihodu v elevzinsko svetišče peli in plesali še dolgo v noč, kar naj bi potekalo pri točno določenem studencu in imelo namen tolažbe boginje Demetre. Šesti dan naj bi se posvečenci postili (od mesa in nekaterih drugih živil, npr.

granatnega jabolka, jajc in jabolk), kar se je končalo s pitjem kykeóna, potekala pa naj bi tudi številna žrtvovanja.¹⁰⁴

V noči med šestim in sedmim dnevom (možno tudi, da je ta del trajal več noči) se začne veliko bolj skrivnosten del misterijev, na kar nakazuje že dejstvo, da so pri tem delu lahko sodelovali samo posvečeni (novi in stari), in od trenutka ko stopijo v svetišče, imenovano telesterion, raziskovalci za njimi izgubijo skoraj vsako sled. To najbolj skrivno dogajanje so morali rekonstruirati le iz koščkov pisnih in ikonografskih podatkov. Vemo, da so udeležence pred vhodom v svetišče popisali na leseno tablico, o dogajanju znotraj svetišča pa obstaja več teorij.

Po eni izmed teh teorij, ki temelji na pridigi krščanskega škofa Asterija iz 5. stoletja, naj bi potekala poroka med glavnim svečenikom in Demetrino svečenico. Zaradi nekaterih literarnih, pa tudi epigrafskih in ikonografskih ostankov zgodovinarji menijo, da je možno, da so med obredom zaigrali Demetrino in Perzefonino zgodbo, pri čemer naj bi sodelovali tudi posvečenci. Nek del je bil verjetno odigran zunaj zgradbe (npr. Demetrino tavanje), pri čemer naj bi imeli mýstai celo zavezane oči. Ta prva faza skrivnega dela, poimenovana drómena, naj bi bila pospremljena tudi s petjem in plesanjem in se zaključila z udarcem na gong, ki je

103 Posvečenci nižje stopnje. Senegačnik, »Misteriji, ki so za zmeraj ostali misteriji,” 285.

104 Cosmopoulos, Bronze Age Eleusis, 17–19.

28

oznanjal ponovno snidenje matere s hčerjo. Simbolno naj bi bile uporabljene tudi bakle, ki so posvetile v temi.¹⁰⁵

V delu, ki se imenuje legómena, naj bi glavni svečenik posvečenim razkril skrivnosti misterijev, zato o tem delu ne vemo skoraj ničesar. Izmed svetih predmetov, ki so jih hranili v dvorani anáktaron in jih pokazali posvečencem, naj bi se najpomembnejši imenovali hierá in igrali pomembno vlogo v najpomembnejših delih misterijev. Ena izmed teorij, kaj bi te predmeti lahko bili, je, da so bili to predmeti, ki so jih ohranili še iz mikenskih časov. V tej isti ali pa naslednji noči, se je zgodila še najvišja stopnja posvetitve: posvečenci so zagledali resnico. Osmi dan naj bi potekali predvsem obredi za mrtve, naslednji dan pa so se vsi sodelujoči vrnili domov. Cosmopoulos pravi, da naj posvečenci do naslednjega leta ne bi imeli nobenih obveznosti več.¹⁰⁶

Misterije lahko delimo na dva dela glede na to, kolikšen del so lahko opazovali tudi neposvečeni v kult (in ga zato tudi v veliki meri poznamo, lahko opišemo in si ga predstavljamo). Prvi del praznovanj je bil v tem primeru javen, saj mu je lahko prisostvoval kdorkoli, drugi del, ki se je dogajal v noči iz šestega na sedmi dan, pa je potekal stran od vseh

»neposvečenih« oči. Mylonas izpostavi tudi zanimivo dejstvo, da pravzaprav vsi ti miti (npr. o Perzefoni, Demetri in Triptolemu) in podobe, ki so se nam o teh misterijih ohranile, v veliki meri niso mogli biti del skrivnih obredov kulta, ker nam v tem primeru verjetno ne bi bile znane, zaradi prepovedi upodabljanja in razkrivanja glavnih skrivnosti kulta.¹⁰⁷

Za osrednji del misterijev Cosmopoulos izpostavlja posvetitev v kult, ki pa naj bi bila sestavljena iz treh stopenj in se navezovala na dve glavni poimenovanji sodelujočih na njihovi poti k »spregledanju resnice«. To sta mýstes in epóptes. Prvi ima zavezane oči in resnice ne vidi, drugi pa skozi zadnjo stopnjo iniciacije dokončno spregleda. Potek posvetitve se začne že spomladi, v času tako imenovanih malih misterijev (meseca antesterióna). V primeru, da se je zbrala velika množica, je bilo možno prirediti tudi dve praznovanji v teku enega leta. Glede na to da so se mali misteriji dogajali na vzhodnem bregu reke Ilis in sicer v Atenah, se domneva, da so jih vpeljali šele Atenci, ko je Elevzina prišla pod njihovo upravo, v želji po začetku misterijev v njihovem mestu. Verjetno naj bi služili kot priprave na velike misterije in vključevali številne elemente iz tega jesenskega devetdnevnega praznovanja, npr. žrtvovanja, petje himn, post, očiščenje in ples. Možno je tudi, da so upodabljali kakšen del mita o Kori in

105 Cosmopoulos, Bronze Age Eleusis, 21–23.

106 Cosmopoulos, Bronze Age Eleusis, 23–24.

107 Mylonas, Eleusis and the Eleusinian Mysteries, 226–229.

29

njeni materi. Raziskovalci so mnenja, da so bili veliki misteriji namenjeni boginji Demetri, mali misteriji pa predvsem v čast njene hčere Kore.¹⁰⁸

Druga stopnja iniciacije se je dogajala v noči iz šestega na sedmi dan, imenovana teleté, v svetišču imenovanem telestérion (v prevodu: iniciacijska dvorana). Najvišja stopnja se je imenovala epopteía in je pomenila »spregledanje resnice«. Potekala je v noči med sedmim in osmim dnevom in naj bi pomenila prehod posvečenih iz stopnje mýstai v epóptai.¹⁰⁹

Bistvo misterijev je torej tisto, kar nam ostaja neznano. Glede natančnih besed, ki so jih izrekali, ter prizorov, ki so jih izvajali med samimi misteriji, je še vedno veliko negotovosti in različnih teorij. Prisostvovanje misterijem so jemali zelo resno, saj so to povezovali z možnostjo srečnega posmrtnega življenja in ker so menili, da je eden izmed najbolj poučnih dogodkov, kar so jih poznali.¹¹⁰