4. Razširjenost kulta po grškem svetu in Demetrini kulti
4.9 Ostali Demetrini kulti
Poleg opisanih je Pavzanija v svojem delu omenil še kar nekaj drugih kultov boginje Demetre.
V Atiki sta bila to npr. kult Demetre Anesidore (Prinašalke darov) in Malofore (Prinašalke jabolk), v Korintu Demetre Pelasgijske (po Pelazgu, Triopovem sinu) in Demetre Termasije (Toplota; Demetre Vroče). V Lakoniji naj bi obstajal tudi kult Demetre Htonije (Demetre Podzemne), v pokrajini Elida Demetre Hamíne, v Ahaji pa kult Demetre Vseahajske. V Arkadiji je omenjen kult Demetre pri Koritencih, v mestih Basilídas (v Arkadiji) in v Platajah pa so omenjene ruševine, med katerimi sta tudi templja Demetre Elevzinske. V Tegeji so Demetro in njeno hčer klicali Prinašalki sadov, v Bojotiji pa naj bi obstajal tudi kult Demetre v vzdevkom Evropa. V pokrajini Fokidi v kraju Stiris se je nahajalo svetišče Demetre Stiritide.
149 Pavzanija, Vodič po Grčiji, 10.33.12.
150 Senegačnik, »Misteriji, ki so za zmeraj ostali misteriji,« 280–282.
39
ZAKLJUČEK
O elevzinskih misterijih govorijo tako literarni kot materialni ostanki. Zanje imamo vir, starejši od pričevanja o kateremkoli drugem kultu. To je homerska himna Demetri, ki je verjetno nastala konec 7. stol. pr. n. št. Po modelu elevzinskih misterijev so se zgledovali številni drugi kulti, nekatere od teh opiše Pavzanija v svojem delu Vodič po Grčiji.
Med branjem Pavzanijevega dela se izkaže, kako zelo so pričevanja o začetkih misterijev odvisna od grške mitologije in različnih lokalnih verzij, ki so se preko spomina in ustne tradicije prenašala iz roda v rod, in so nam pravzaprav v veliko pomoč tudi pri razlaganju materialnih ostankov. Tega se je zavedal tudi Pavzanija, ki je v Vodiču po Grčiji pogosto poskušal predstaviti več različnih teorij in mnenj, pogosto je med sabo primerjal tudi različne vire, ki jim je pripisoval avtoriteto. Najpogosteje so to bila dela Homerja, Orfeja, pa tudi Muzaja in pesnika Pamfosa.
V Vodiču po Grčiji od Pavzanije izvemo za številne manjše kulte, ki ko se vzpostavili v raznih grških polis, in za načine, kako so praznovali misterije, izvajali žrtvovanja in obrede v čast glavnima dvema boginjama tega kultnega kompleksa, kje vse so zgradili svetišča njima v čast in najrazličnejše zgodbe, ki lokalno prebivalstvo povezujejo z mitom o Demetri. Nasprotno pa o dogajanju znotraj svetišč v misterijih od njega ne izvemo skoraj ničesar. Pogosto se ustavi že ob opisovanju notranjosti in za to navaja kot razlog, da neposvečenim v kult teh skrivnosti na žalost ne more razodeti. Številni taki komentarji kažejo na to, da je bil tudi sam verjetno posvečen v misterije.
Iz njegovega pripovedovanja lahko pridemo do kar nekaj zaključkov. Demetrin kult se je široko razširil po številnih grških pokrajinah, glede na Pavzanijevo pripovedovanje jih je bilo največ v pokrajini Arkadiji. Njihova praznovanja se pogosto malce razlikujejo od tistih v Elevzini (tako na primer izvemo, da v Feneju misterije praznujejo samo vsako drugo leto, v Kelejah pa svečeniki nimajo vseživljenjske funkcije). V nekaterih krajih domačini sami omenjajo, da so njihovi misteriji nastali po vzoru tistih v Elevzini (npr. Fenej ali Megalopola), ali pa vsaj, da je misterije k njim prinesel nekdo iz tega mesta (npr. v pokrajino Mesenijo).
Boginjo Demetro in njeno hčer pogosto častijo skupaj, ponekod imajo celo za vsako boginjo posebno svetišče (npr. v Megalopoli). Na podobah teh dveh boginj skoraj nikoli ne manjka simbol bakel, v Atiki je dodan tudi bog Jakh, v Arkadiji pa je v bližini pogosto tudi kult Pozejdona Konja, še posebej v povezavi z drugo Demetrino hčerjo, ki jo Arkadijci kličejo
40
Gospodarica (oba častijo npr. v mestu Akakesiju). Pogosto so v bližini svetišč glavnih dveh boginj kulta tudi sveti drevesni gaji. Pavzanija omenja, da so boginji Demetri darovali vse vrste sadežev z le nekaj izjemami. V mestu Akakesij je bilo na primer prepovedano v svetišče prinesti granatno jabolko, ta sadež naj bi bil prepovedan med elevzinskimi misteriji tudi v času posta (glej str. 27).
Tudi Pavzanija je dobro seznanjen z mitom o Demetri. Na svoji poti obišče celo nekaj točk, ki o njem pričajo (npr. vodnjak, ob katerem se je Demetra ustavila in srečala Kelejeve hčerke, ter mesta, kjer naj bi Had po ugrabitvi Kore odšel v podzemlje). Da so misteriji povezani s poljedelstvom, prikazuje njegov opis obredov, ki so potekali v Feneju. Poleg tega Pavzanija omenja tudi ženski praznik tezmoforije.
Kljub temu da naj bi Figalijci čaščenje boginje Demetre v nekem obdobju zanemarjali, pa Pavzanija pomen kulta za grški svet v zadnji knjigi opiše takole: »Grki zgodnejšega obdobja so na elevzinske misterije gledali kot na toliko višje od vseh drugih religioznih obredov, kolikor so bogovi višji od herojev.«151
151 Pavzanija, Vodič po Grčiji, 10.31.11.
41
POVZETEK
Elevzinski misteriji naj bi bili glede na materialne dokaze najstarejši grški kult. Ob arheoloških izkopavanjih v Elevzini, so odkrili mikenski megaron, ki je po mnenju raziskovalca Mylonasa že imel funkcijo svetišča. Na začetku naj bi obrede izvajala manjša, elitna skupina, misteriji v današnjem pomenu besede pa naj bi se nad isto zgradbo razvili šele z dodatkom soteriološkega elementa, verjetno v 7. stol. pr. n. št.
O elevzinskih misterijih pričajo tudi različne verzije homerske himne Demetri, ki je pravzaprav najstarejši znani literarni zapis o elevzinskih misterijih. Avtorstva in časa nastanka še vedno ne moremo točno določiti, vendar naj bi tudi himna nastala ob koncu 7. stol. pr. n. št. Misteriji so tesno povezani tudi z grško mitologijo, natančneje z mitom o boginji Demetri, ki razloži tako nastanek letnih časov, kot ustanovitev misterijev v Elevzini. Mit o ugrabitvi Demetrine hčere z nastankom elevzinskih misterijev povezuje že omenjena himna Demetri. Pomemben je tudi zato, ker so morda med nekaterimi najpomembnejšimi obredi posnemali določene prizore iz samega mita in ker sam mit pravzaprav utemeljuje nastanek misterijev in začetek poljedelstva.
Najpomembnejša prejemnika Demetrinih daril v Elevzini sta bila dva: Triptolem, ki je po grškem svetu prenašal znanje o poljedelstvu, in Evmolp, ki naj bi bil prvi svečenik elevzinskih misterijev. Marsikatero mesto je popotniku Pavzaniji povedalo svojo zgodbo o prihodu misterijev, ki jih je povezovala z mitom ali njegovimi junaki.
Pavzanija v Vodiču po Grčiji opiše številne kraje, kjer je bodisi videl zgradbe, ki pričajo o misterijih, ali pa je o njihovi povezanosti z misteriji slišal od domačinov. Na zgodovinska dejstva občasno gleda precej kritično in svoje vire med sabo primerja. Največ Demetrinih kultov opiše v pokrajini Arkadiji.
Med raziskovanjem sem opazila, da se še današnji raziskovalci pri preučevanju elevzinskih misterijev občasno oprejo tudi na Pavzanijo. Glede misterijev so še danes ostale številne skrivnosti in nepotrjena dejstva, tudi Pavzanija nam pri odstiranju dogajanja v svetiščih ne pomaga. Tudi on spoštuje zakon o molčečnosti, ki neposvečenim prepoveduje poznavanje največjih skrivnosti misterijev.
42
LITERATURA IN VIRI LITERATURA
Aubelj, Bronislava. Antična imena po slovensko. Ljubljana: Modrijan, 1997.
Buxton, Richard. The complete world of Greek mythology. United Kingdom: Thames&Hudson Ltd, 2004.
Cosmopoulos, Michael B. Bronze Age Eleusis and the origins of the Eleusinian Mysteries.
Cambridge: Cambridge University Press, 2015.
Cosmopoulos, Michael B. Greek Mysteries: The Archaeology and Ritual od Ancient Greek Secret Cults. London and New York: Routledge, 2003.
Cosmopoulos, Michael B. in Ruscillo, Deborah. »Mycenaean Burnt Animal Sacrifice at Eleusis.« Oxford Journal of Archaeology 33 (2014): 257–273.
Janković, Vladeta. Kdo je kdo v antiki: Mitologija, zgodovina, umetnost. Bronislava Aubelj priredila, dopolnila in uredila. Prevod Višnja Fičor, Seta Knop in Saša Sotošek. Ljubljana:
Modrijan, 2004.
Lynn Keller, Mara. »The Eleusinian Mysteries of Demeter and Persephone: Fertility, Sexuality, and Rebirth.« Journal of Feminist Studies in Religion 4 (1988): 27–54.
Mylonas, George. Eleusis and the Eleusinian Mysteries. Princeton: Princeton University Press, 1961.
Nilsson, Martin P. Greek popular religion. New York: Columbia university press, 1940.
Parker, Robert. »The 'Hymn to Demeter' and the 'Homeric Hymns'.« Greece & Rome 38 (1991): 1–17.
Pratt, Louise. »The Old Women of Ancient Greece and the Homeric Hymn to Demeter.«
Transactions of the American Philological Association 130 (2000): 41–65.
Pretzler, Maria. »Pausanias and Oral Tradition.« The Classical Quarterly 55 (2005): 235–49.
Richardson, N. J. The Homeric Hymn to Demeter. Oxford: Clarendon press, 1979.
Senegačnik, Brane. »Misteriji, ki so za zmeraj ostali misteriji.« V: Homerske himne, ur. Brane Senegačnik, 271–303. Ljubljana: Družina, 2019.
Senegačnik, Brane. »Homerske himne: mostovi med ljudmi in bogovi.« V: Homerske himne, ur. Brane Senegačnik, 222–265. Ljubljana: Družina, 2019.
Stewart, Daniel R. »’Most Worth Remembering’: Pausanias, Analogy, and Classical Archaeology.«
Hesperia: The Journal of the American School of Classical Studies at Athens 82 (2013): 231–
61.
Unuk, Lara. »Himna II Demetri.« V: Homerske himne, ur. Brane Senegačnik, 19–22. Ljubljana:
Družina, 2019.
43
Walton, Francis R. »Athens, Eleusis, and the Homeric Hymn to Demeter.« The Harvard Theological Review 45 (1952): 105–114.
BRILL'S NEW PAULY ONLINE
Blume, Horst-Dieter. »Masks [II: B].« V: Brill's New Pauly, Antiquity volumes, ur. Hubert Cancik in Helmuth Schneider, angleška izdaja Christine F. Salazar,
<http://dx.doi.org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1163/1574-9347_bnp_e725730> (obiskano 8.
5. 2021)
Clinton, Kevin. »Eumolpus.« V: Brill's New Pauly, Antiquity volumes, ur. Hubert Cancik in Helmuth Schneider, angleška izdaja Christine F. Salazar, <http://dx.doi.org.nukweb.
nuk.uni-lj.si/10.1163/1574-9347_bnp_e405180> (obiskano 4. 4. 2021)
Donohue, Alice A. »Pausanias [8].« V: Brill's New Pauly, Antiquity volumes, ur. Hubert Cancik in Helmut Schneider, angleška izdaja Cristine F. Salazar,
<http://dx.doi.org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1163/1574-9347_bnp_e910750>(obiskano 13. 2. 2021)
Graf, Fritz. »Cabiri.« V: Brill's New Pauly, Antiquity volumes, ur. Hubert Cancik in Helmuth Schneider, angleška izdaja Christine F. Salazar, <http://dx.doi.org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1163/1574-9347_bnp_e604790> (obiskano 26. 6. 2021)
Graf, Fritz. »Celeus.« V: Brill's New Pauly, Antiquity volumes, ur. Hubert Cancik in Helmuth Schneider, angleška izdaja Christine F. Salazar, <http://dx.doi.org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1163/1574-9347 bnp e611780> (obiskano 4. 4. 2021)
Graf, Fritz. »Demeter.« V: Brill's New Pauly, Antiquity volumes, ur. Hubert Cancik in Helmuth Schneider, angleška izdaja Christine F. Salazar, <http://dx.doi.org. nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1163/1574-9347_bnp_e314080> (obiskano 19. 3. 2021)
Heinze, Theodor. »Musaeus [1].« V: Brill's New Pauly, Antiquity volumes, ur. Hubert Cancik in Helmut Schneider, angleška izdaja Cristine F. Salazar,
<http://dx.doi.org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1163/1574-9347_bnp_e812470> (obiskano 7.
3. 2021)
Heinze, Theodor. »Naus.« V: Brill's New Pauly, Antiquity volumes, ur. Hubert Cancik in Helmut Schneider, angleška izdaja Cristine F. Salazar,
<http://dx.doi.org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1163/1574-9347_bnp_e816710> (obiskano 8.
5. 2021)
44
Johannsen, Nina. »Tegyrius.« V: Brill's New Pauly, Antiquity volumes, ur. Hubert Cancik in Helmuth Schneider, angleška izdaja Christine F. Salazar, <http://dx.doi.org.nukweb.
nuk.uni-lj.si/10.1163/1574-9347_bnp_e1202380> (obiskano 4. 4. 2021)
Rutherford, Ian C. »Pamphos.« V: Brill's New Pauly, Antiquity volumes, ur. Hubert Cancik in Helmut Schneider, angleška izdaja Cristine F. Salazar,
<http://dx.doi.org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1163/1574-9347 bnp e905170> (obiskano 17.3. 2021)
Stanzel, Karl-Heinz. »Polyxenus [2], [3].« V: Brill's New Pauly, Antiquity volumes, ur. Hubert Cancik in Helmut Schneider, angleška izdaja Cristine F. Salazar, <
http://dx.doi.org.nukweb. nuk.uni-lj.si/10.1163/1574-9347_bnp_e1002570> (obiskano 4.
4. 2021)
Stein-Hölkeskamp, Elke. »Lycomidae.« V: Brill's New Pauly, Antiquity volumes, ur. Hubert Cancik in Helmut Schneider, angleška izdaja Cristine F. Salazar,
<http://dx.doi.org.nukweb.nuk.uni-lj.si/10.1163/1574-9347_bnp_e713610> (obiskano 7.
3. 2021)
VIRI
Pausanias. Description of Greece. Prevod W. H. S. Jones. London: William Heinemann LTD, Cambridge, Massachusetts: Harvard University press, 1966.
Senegačnik, Brane, ur. Homerske himne. Prevodi in uvodi Blaž Božič, Lara Unuk, Blaž Zabel in Polonca Zupančič. Spremne besede Brane Senegačnik, Blaž Zabel in Polonca Zupančič. Sidera 3. Ljubljana: Družina, 2019.
Unuk, Lara. »Himna II Demetri.« V: Homerske himne, ur. Brane Senegačnik, 23–49.
Ljubljana: Družina, 2019.
45
SEZNAM PRILOG
Priloga 1: Podobe na vazah in Kompleks Megaron B……….46
46
PRILOGE
Priloga 1: Podobe na vazah in Kompleks Megaron B
Prikaz 1: Kompleks Megaron B
VIR 1: Cosmopoulos, »Mycenaean Burnt Animal Sacrifice at Eleusis,« 260.
47
Prikaz 2: Podoba bradatega Triptolema na vozu
Prikaz 3: Podoba Plutona in Perzefone
VIR 2 in 3: Nilsson, Greek popular religion, 150, 152.