4 PREGLED DOSEDANJIH RAZISKAV
Institut informacijskih znanosti, Maribor (v nadaljevanju IZUM) je v mesecu marcu leta 2010 organiziral posvet na temo obdelave antikvarnega gradiva v sistemu COBISS.SI, saj je prejemal vedno več pritožb glede napak pri obdelavi antikvarnega gradiva. K sodelovanju je povabil katalogizatorje, ki so v zadnjih treh letih kreirali več kot 30 zapisov za to vrsto gradiva ter sodelavce iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (v nadaljevanju NUK).
Poudarili so predvsem napake, ki se nanašajo na vsebinsko obdelavo. Opozorili so tudi, da v NUK-u uvajajo nove sodelavce za to področje, ki bodo potrebovali nekaj časa, da usvojijo potrebno znanje in bosta kasneje na voljo za nasvete in pomoč pri katalogiziranju antikvarnega gradiva. Prav tako so poudarili, da se bo problematika s prehodom na vmesnik COBISS3/Katalogizacija še stopnjevala, saj se bodo vsi posegi v bibliografski zapis zapisovali tudi v COBIB. Zato so predlagali da se katalogizatorji sestanejo vsaj enkrat letno in da medsebojno sodelujejo. Predlagana je bila tudi uporaba e-foruma ter določen e-naslov, na katerega bi katalogizatorji pošiljali morebitna vprašanja oz. pripombe. Poudarili so tudi težave s standardi, ki za nekatere primere niso dovolj natančni ali pa ne sledijo stroki. Na posvetu so sprejeli naslednje sklepe: predmetne oznake pri obdelavi antikvarnega gradiva se vnašajo v polje 610, NUK bo poskrbel za izpopolnjevanje svojih sodelavcev ter pripravil tečaj za obdelavo antikvarnega gradiva, vsa morebitna nesoglasja med katalogizatorji antikvarnega gradiva naj se rešujejo s komunikacijo in medsebojnim sodelovanjem ter po potrebi skupnim sestankom, kjer bodo rešili odprta vprašanja (Zapisnik posveta na temo obdelave …., 2010).
Kot je bilo predlagano na posvetu, se izvaja tečaj za antikvarno gradivo v NUK-u, ki je tudi pogoj za pridobitev dovoljenja kategorije D - pooblastilo za vzajemno katalogizacijo antikvarnega gradiva (Program izobraževanja 2021). Prav tako sta v NUK-u usposobljeni katalogizatorki, ki sta na voljo za nasvete in pomoč pri morebitnih nejasnostih v zvezi s katalogizacijo antikvarnega gradiva.
Problematiko katalogizacije antikvarnega gradiva je raziskovala tudi Planko (2011). S pomočjo intervjuja je pridobila mnenja katalogizatorjev o težavah, s katerimi se soočajo pri katalogizaciji antikvarnega gradiva ter stanju na področju katalogizacije antikvarnega gradiva v slovenskih knjižnicah. Izvedla je devet intervjujev s katalogizatorji iz šestih slovenskih knjižnic. Rezultati raziskave so pokazali, da v knjižnicah primanjkuje knjižničarjev, ki bi se ukvarjali s katalogizacijo antikvarnega gradiva. Ocena stanja na področju katalogizacije pa je kljub temu pokazala, da je stanje dobro, saj je bila povprečna ocena 2,8 na lestvici od 1 – 5. Kar sedem od devetih katalogizatorjev je izrazilo potrebo po novem priročniku, saj v sedaj veljavnem Veroninem katalogizacijskem pravilniku antikvarno gradivo ni posebej omenjeno. Prav tako so izrazili željo po izobraževanju in t. i. osvežitvenih tečajih, ki bi zajemali katalogizacijo antikvarnega gradiva. Pri vprašanju katero območje
bibliografskega opisa jim povzroča največ težav, je pet intervjuvancev odgovorilo, da je to območje navedbe naslova in odgovornosti. Večina intervjuvancev ima pogosto težave s prvim območjem bibliografskega opisa, to je območje navedbe naslova in odgovornosti, in hkrati polje 200 COMARC/B formata. Omenjajo težave tudi z retrospektivnimi zapisi z oznako RETRORK4, saj menijo, da zapisi v tej bazi niso dovolj kvalitetni. Pri vprašanju iz katerih virov črpajo podatke za katalogiziranje pri inkunabulah, jih je kar pet odgovorilo, da nimajo inkunabul, ostali pa si pomagajo z bibliografijo Alfonza Gspana in Josipa Badalića z naslovom Inkunabule v Sloveniji. En katalogizator si pomaga s svetovnim spletom, dva katalogizatorja sta omenila, da je pri inkunabulah osnova za naslov incipit, čelni naslov ali tekoči naslov, za impresum pa po navadi kolofon. Avtorica raziskave tudi meni, da potrebujemo za obdelavo tega gradiva usposobljene katalogizatorje z različnimi znanji in predlaga ponovno raziskavo, ki bi zajela katalogizatorje vseh knjižnic v Sloveniji, ki imajo v knjižnični zbirki antikvarno gradivo.
4 RETRORK- retrospektivni zapisi, ki so nastali z retrospektivno konverzijo v NUK-u za gradivo, ki je bilo pridobljeno do leta 1947 (Poličnik-Čermelj, T. idr., 2014)
5 OPIS RAZISKAVE IN METODOLOGIJA 5.1 Raziskovalna vprašanja
Namen diplomskega seminarja je bil ugotoviti s kakšnimi težavami se soočajo katalogizatorji antikvarnega gradiva in kakšne kompetence bi naj imel katalogizator antikvarnega gradiva. Prav tako nas je zanimalo ali menijo, da je potreben nov priročnik za obdelavo antikvarnega gradiva. Želeli smo izvedeti tudi ali so se zgodile spremembe na področju katalogizacije antikvarnega gradiva v času med našo in raziskavo Planko (2011).
Zastavili smo podobna vprašanja, zato je bila mogoča tudi primerjava.
Postavili smo naslednja raziskovalna vprašanja:
RV 1. Ali je izobraževanje za katalogizacijo antikvarnega gradiva v NUK-u ustrezno?
RV 2. Kakšna izobrazba je potrebna za katalogizatorja antikvarnega gradiva?
RV 3. Kakšna znanja potrebuje katalogizator antikvarnega gradiva?
RV 4. Katere so najpogostejše težave pri katalogizaciji antikvarnega gradiva?
RV 5. Ali menite, da je potreben nov priročnik za katalogiziranje antikvarnega gradiva?
5.2 Intervju
Za raziskovalno metodo smo izbrali intervju. Podoben je anketni metodi, razlika je le v zbiranju podatkov. Ti se zbirajo s pomočjo govorne komunikacije, pri kateri gre za spraševanje in odgovarjanje. Ločimo več vrst intervjujev, mi smo izbrali standardizirani intervju, pri katerem je razgovor voden po vnaprej izdelanem vprašalniku. Odločili smo se za strukturirani intervju, saj je vprašalnik vseboval tako odprta kot zaprta vprašanja (Ambrožič, 2008). Na podlagi raziskovalnih vprašanj smo pripravili vprašalnik, ki se nahaja v Prilogi 1 in obsega 21 vprašanj. Od tega je bilo 13 zaprtih vprašanj in osem odprtih vprašanj. Pri nekaterih vprašanjih je bila dodana možnost »drugo«, kjer je lahko sodelujoči dopisal svoj odgovor. Prav tako smo v vprašalniku dodali še vprašanja odprtega tipa, saj smo želeli, da sodelujoči izrazijo svoja mnenja, predloge in pripombe. Intervjuji so potekali v mesecu aprilu leta 2016. Poslanih je bilo 9 vprašalnikov, ki smo jih poslali po elektronski pošti na imena posameznih katalogizatorjev. Vrnjenih in izpolnjenih je bilo vseh 9 vprašalnikov.
5.3 Vzorec
V vzorec smo zajeli sedem katalogizatorjev, ki so zaposleni v UKM in imajo dovoljenje D za katalogizacijo antikvarnega gradiva. Prav tako smo vprašalnik poslali še dvema
katalogizatorkama v izbrano visokošolsko knjižnico, ki ima v svoji zbirki antikvarno gradivo.
Naš vzorec je bil namenski.
5.3.1 Opis vzorca
Sedem od devetih katalogizatorjev ima dovoljenje za katalogizacijo antikvarnega gradiva več kot 12 let, dva pa od 9-12 let.
Iz Slike 3 je razvidno, da imajo trije katalogizatorji izkušnje s katalogiziranjem antikvarnega gradiva več kot 12 let. Dva katalogizatorja se s tem ukvarjata manj kot 3 leta, dva pa od 3 do 5 let. En katalogizator katalogizira antikvarno gradivo od 6 do 8 let, prav tako eden od 9 do 12 let.