Večina, šest, intervjuvanih knjižničarjev uporablja retrospektivne zapise NUK-a (RETRORK)7, trije pa ne.
Vprašanje 16: »Kakšne težave imate v bazi RETRORK?«
To vprašanje je bilo odprtega tipa. Pet intervjuvanih knjižničarjev je izpostavljalo slabo kakovost zapisov (kratki ali pomanjkljivi bibliografski podatki). Pomanjkljivost vnosov podatkov pa intervjuvancu povzroča težave pri identifikaciji gradiva. Eden intervjuvanec je omenil, da so ti zapisi pogosto narejeni še po starih katalogizacijskih pravilih in da določeni podatki niso dovolj transparenti (vsi podatki so vpisani v podpolje 200a). Eden je opozoril na podvojene zapise v bazi in v kolikor se v danem zapisu razlikuje že en sam podatek, je potreben posvet s katalogizatorjem. Štirje katalogizatorji na to vprašanje niso odgovorili.
Vprašanje 17: »Kaj storite, če niste prepričani, da gre za isti izvod, ki je že v bazi?«
To vprašanje je vsebovalo več možnih odgovorov, ki so prikazani v Tabeli 6. Nihče izmed intervjuvanih knjižničarjev v primeru dvoma identifikacije vnesenega gradiva z že obstoječim gradivom v bazi, ne naredi podvojenega zapisa oziroma ne naredi ničesar.
Sedem intervjuvancev se posvetuje po elektronski pošti s katalogizatorjem, ki je obstoječi
7 RETRORK – retrospektivni zapisi Narodne in univerzitetne knjižnice 6 2
1
Da Ne Ne vem
zapis kreiral, šest pa jih raje komunicira po telefonu. V kolikor so intervjuvanci v dvomih ali gre za isti izvod, ki je že v bazi, podatke preverijo dvakrat. To stori pet intervjuvanih knjižničarjev. Dva sodelujoča katalogizatorja uporabljata tudi druge načine preverjanja, zato sta obkrožila možnost »drugo«, kjer sta navedla, da preverita kataloge knjižnic (nacionalne bibliografije in biografije) in/ali preverita obstoječe spletne vire (kataloge, popise, antikvariate). Eden izmed njiju preveri tudi v matičnem listkovnem katalogu UKM.
Tabela 6: Reševanje težav identifikacije vnesenega gradiva v COBISS Reševanje težav identifikacije vnesenega gradiva v COBISS Število
odgovorov Komuniciram po e-pošti s katalogizatorjem, ki je zapis kreiral 7
Pokličem katalogizatorja, ki je zapis kreiral 6
Preverim dvakrat 5
Drugo:
- Preverim nacionalne kataloge knjižnic 1
- Preverim nacionalne bibliografije in biografije 1 - Preverim spletne vire (kataloge, popise, antikvariate) 1
- Preverim v matičnem listkovnem katalogu 1
Naredim podvojeni zapis 0
Ne naredim ničesar 0
Vprašanje 18: »Ali sodelujete s katalogizatorji drugih knjižnic, ki katalogizirajo tovrstno gradivo?«
Kar šest intervjuvanih knjižničarjev sodeluje s katalogizatorji drugih knjižnic, ki katalogizirajo antikvarno gradivo, trije pa ne.
Vprašanje 19: »Kaj si želite kot pomoč pri katalogizaciji antikvarnega gradiva«?
To vprašanje je vsebovalo več možnih odgovorov, ki so prikazani v Tabeli 7. Šest intervjuvanih knjižničarjev si kot obliko pomoči pri katalogizaciji antikvarnega gradiva želi nov slovenski priročnik o katalogizaciji antikvarnega gradiva. Pet intervjuvanih knjižničarjev vidi kot ustrezno obliko pomoči vzpostavitev E-foruma za katalogizacijo antikvarnega gradiva in pet sodelujočih knjižničarjev si želi obnovitvenega tečaja za katalogizacijo antikvarnega gradiva. Srečanja katalogizatorjev antikvarnega gradiva prepoznavajo štirje intervjuvanci kot zaželene oblike pomoči pri katalogizaciji antikvarnega gradiva. Eden je
obkrožil odgovor »drugo« in navedel udeležbo na dopolnilnih izobraževanjih s področja zgodovine in/ali latinskega jezika.
Tabela 7: Oblika pomoči pri katalogizaciji antikvarnega gradiva
Oblika pomoči pri katalogizaciji antikvarnega gradiva Število odgovorov
Nov slovenski priročnik za antikvarno gradivo 6
E-forum za katalogizacijo antikvarnega gradiva 5
Obnovitveni tečaj za katalogizacijo antikvarnega gradiva 5
Srečanje katalogizatorjev antikvarnega gradiva 4
Drugo:
- Dopolnilna izobraževanja s področja zgodovine, latinskega jezika 1
Vprašanje 20: »Katere priročnike in standarde uporabljate pri katalogizaciji antikvarnega gradiva?«
Tudi to vprašanje je vsebovalo več možnih odgovorov, ki so prikazani v Tabeli 8. Vsi intervjuvanci uporabljajo PREKAT, sedem intervjuvancev tudi gradivo s tečaja NUK, ZNAČKA in/ali ISBD(A). Šest intervjuvancev se pri katalogizaciji gradiva poslužuje tudi ISBD(M), štirje pa COMARC/B. PPIAK in/ali ISBD(G) uporabljata pri katalogizaciji antikvarnega gradiva dva intervjuvanca, eden pa združeno izdajo ISBD(2011). Dva sodelujoča katalogizatorja sta obkrožila tudi odgovor »drugo« in pri tem je eden navedel, da uporablja tudi mednarodne sorodne baze, drugi pa bazo VIAF.8
Tabela 8: Uporaba priročnikov in standardov pri katalogizaciji gradiva
Uporaba priročnikov in standardov pri katalogizaciji gradiva Število odgovorov
PREKAT 9
8The Virtual International Authority File – Virtualna mednarodna normativna podatkovna zbirka
PPIAK 2
ISBD(2011) 1
Drugo:
- Mednarodne sorodne baze 1
- VIAF 1
Vprašanje 21: »Kakšno je vaše mnenje o katalogizaciji antikvarnega gradiva?«
To vprašanje je bilo odprtega tipa. Sedem intervjuvancev ocenjuje, da je katalogizacija antikvarnega gradiva veliko bolj zahtevna kot katalogizacija drugega knjižničnega gradiva.
Eden izpostavi, da je struktura naslovne strani ali kolofona na novih virih dokaj enotna in zato bibliotekarju ne vzbuja dvoma, kaj je npr. stvarni naslov. Pri antikvarnem gradivu pa so podatki včasih navedeni tako, da jih katalogizator težko identificira. Zato en intervjuvanec meni, da katalogizacija antikvarnega gradiva od knjižničarja zahteva večletne izkušnje v katalogiziranju še posebej, ker so zapisi v bazah in RETRORK nepopolni. Razloge za zahtevnejše katalogiziranje antikvarnega gradiva trije intervjuvanci pripisujejo temu, da polega bibliotekarskega znanja zahteva tudi posebna znanja kot je klasično jezikoslovje, splošna zgodovina, tiskarska znanja in terminologija. Eden izmed intervjuvancev katalogizacijo antikvarnega gradiva primerja z raziskovalnim delom.
Vsi intervjuvanci ugotavljajo, da je katalogizacija antikvarnega gradiva časovno zamudna.
Slednje izhaja tako iz same zahtevnosti katalogizacije, kot tudi nujnosti preverjanja številnih podatkov v priporočnikih in/ali bazah, primerjanja izvodov med seboj, pomoč/mnenje drugega katalogizatorja.
Trije intervjuvanci omenjajo tudi (ne)uporabnost priročnikov. Po mnenju enega intervjuvanca so obstoječi in dostopni priročniki za katalogizacijo antikvarnega gradiva neuporabni, temu nasprotuje en intervjuvanec, ki je priročnike ocenil kot uporabne pri delu z antikvarnim gradivom. En intervjuvanec opozori na nujnost priprave novega priročnika za strokovno ravnanje z antikvarnim gradivom, ki bo dvignil kakovost tako same katalogizacije kot ravnanja z antikvarnim gradivom in s tem (ne)posredno spodbudil splošno prepričanje katalogizatorjev o pomembnostih in/ali posebnostih pri ravnanju s tovrstnim gradivom. Z vidika zagotavljanja višje kakovosti, eden predlaga oblikovanje posebne maske za antikvarno gradivo. En katalogizator na to vprašanje ni odgovoril.
7 RAZPRAVA
V raziskavi smo želeli izvedeti, s kakšnimi težavami se soočajo katalogizatorji antikvarnega gradiva. Zanimalo nas je njihovo mnenje o znanjih, ki so potrebna za katalogizacijo antikvarnega gradiva. Prav tako smo želeli izvedeti ali se jim zdi potrebno, da se izdela nov priročnik, pravilnik, ki bi obravnaval le katalogizacijo antikvarna gradiva. S pomočjo metode intervjuja smo pridobili odgovore na raziskovalna vprašanja.
RV 1. Ali je izobraževanje za katalogizacijo antikvarnega gradiva v NUK-u ustrezno?
Prvo vprašanje se je nanašalo na izobraževanje za katalogizacijo antikvarnega gradiva, ki poteka v NUK-u. Kar štirje od devetih intervjuvancev niso pridobili ustreznega znanja.
Vseeno pa so trije intervjuvanci mnenja, da so pridobili zadostno znanje. Zato lahko ocenimo, da je izobraževanje v NUK-u vseeno ustrezno.
RV 2. Kakšna izobrazba je potrebna za katalogizatorja antikvarnega gradiva?
Pri drugem vprašanju nas je zanimalo kakšna izobrazba se jim zdi ustrezna za katalogizatorja antikvarnega gradiva. Šest intervjuvancev se strinja, da je univerzitetni diplomirani bibliotekar primerna izobrazba, a so dodali še možnost, da naj bi imel katalogizator tudi izobrazbo umetnostni zgodovinar. Iz odgovorov lahko sklepamo, da si želijo dvopredmetnega študija, ki bi nadomestil pomankanje znanja potrebnega pri katalogizaciji antikvarnega gradiva. Prav tako je Planko (2011) ugotovila, da bi zaradi zahtevnosti katalogizacije antikvarnega gradiva moral imeti katalogizator izobrazbo umetnostnega zgodovinarja.
RV 3. Kakšna znanja potrebuje katalogizator antikvarnega gradiva?
Pri tretjem vprašanju nas je na splošno zanimalo kakšna znanja potrebuje katalogizator antikvarnega gradiva. Poleg odgovorov, ki smo jih pridobili pri vprašanju o izobrazbi, kjer so navedli, da je poleg izobrazbe univerzitetni diplomirani bibliotekar še smiselna izobrazba umetnostni zgodovinar, filolog, zgodovinar, naj bi katalogizator poznal tudi več tujih jezikov. Izpostavili so poznavanje latinščine in nemščine, manj jih je odgovorilo, da bi morali poznati tudi italijanščino, grščino in ruščino. Pod zahtevano znanje, ki je potrebno pri katalogizaciji antikvarnega gradivo štejemo tudi prepoznavanje pisave. Vsi so navedli, da je potrebno poznati gotico, nekaj manj, da je potrebno poznati glagolico in cirilico. Na vprašanje kakšna znanja potrebuje katalogizator antikvarnega gradiva lahko iz odgovorov sklepamo, da potrebuje znanje najmanj dveh jezikov, to je latinščina in nemščina ter poznavanje pisav kot je gotica, glagolica in na tretjem mestu cirilica. Tudi Planko (2011) poudarja, da potrebuje katalogizator znanje tujih jezikov, še posebej latinščine, nemščine in italijanščine in branje različnih tipov pisav.
RV 4. Katere so najpogostejše težave pri katalogizaciji antikvarnega gradiva?
Rezultati raziskave kažejo, da je najpogostejša težava pri katalogizaciji antikvarnega gradiva prepis podatkov iz naslovne strani. Pri antikvarnem gradivu je naslovna stran pogosto prenatrpana s podatki, zato se katalogizator težko odloči kaj izbrati za stvarni naslov. Zato tudi največ težav omenjajo pri bloku 2XX (glavni opis), v katerega se vnaša stvarni naslov in podatke o odgovornosti. Enako je v svoji raziskavi ugotovila Planko (2011), predvsem jim težave povzroča prevelika količina podatkov na naslovni strani ali njenem nadomestilu. V obeh raziskavah so navedene tudi težave z retrospektivnimi zapisi RETRORK, saj zapisi niso dovolj kvalitetni, podatki so pomanjkljivi, prav tako pa so zapisi narejeni po starih katalogizacijskih pravilih.
RV 5. Ali menite, da je potreben nov priročnik za katalogiziranje antikvarnega gradiva?
Pri vprašanju ali je potreben nov priročnik za katalogiziranje antikvarnega gradiva, se dve tretjini oziroma šest intervjuvanih katalogizatorjev strinja, da je potreben nov priročnik. V raziskavi Planko (2011) jih je pritrdilno odgovorilo kar sedem od devetih intervjuvancev. Iz tega sklepamo, da bi bil nov priročnik dobrodošel pripomoček pri katalogizaciji antikvarnega gradiva. Tak priročnik lahko pričakujemo kmalu, saj je na spletni strani Komisije za razvoj strokovnih osnov vzajemnega kataloga (b. d.) navedeno, da so v pripravi Pravila za katalogizacijo starejših monografskih virov.
8 ZAKLJUČEK
UKM spada med visokošolske knjižnice in ima v knjižnični zbirki med drugim tudi bogato zbirko antikvarnega gradiva, ki je nepogrešljivo za raziskovalce različnih znanstvenih področij. Iz razloga zaposlitve v knjižnici in zanimanja in veselja do starih knjig smo se odločili, da izvedemo raziskavo na temo Katalogizacija antikvarnega knjižnega gradiva iz fonda UKM. Po pregledu literature smo ugotovili, da je bila narejena le ena raziskava, v kateri je Planko (2011) želela izvedeti, kakšno je stanje na področju katalogizacije antikvarnega gradiva. V raziskavo je zajela katalogizatorje iz različnih vrst knjižnic v Sloveniji.
Z našo raziskavo smo želeli izvedeti ali so se v tem času dogodile kakšne spremembe pri katalogizaciji antikvarnega gradiva.
Namen diplomskega seminarja je bil ugotoviti, s kakšnimi težavami se soočajo knjižničarji pri katalogizaciji antikvarnega gradiva. Ugotoviti smo želeli, katera polja formata COMARC/B jim povzročajo največ težav. Želeli smo izvedeti tudi, kakšne kompetence naj imajo knjižničarji, ki se ukvarjajo z antikvarnim gradivom. Uporabili smo metodo intervjuja.
Rezultati raziskave so pokazali, da imajo katalogizatorji še vedno težave pri katalogizaciji antikvarnega gradiva. Najpogostejše težave navajajo pri vnosu podatkov v blok 2XX, ki se nanaša na glavni opis in blok 4XX, ki se nanaša na povezovanje, saj so pri antikvarnem gradivu pogosto privezana dela drugih avtorjev, različne izdaje, različne letnice izida itd.
Nekoliko manj težav jim povzročata bloka 6XX (vsebinska analiza) in blok 7XX, ki se nanaša na podatke o odgovornosti. Težave pri katalogizaciji jim povzročajo tudi retrospektivni zapisi z oznako RETRORK. Izpostavili so slabo kakovost zapisov, saj so bibliografski podatki pomanjkljivi in narejeni po starih katalogizacijskih pravilih. Ker je katalogizacija antikvarnega gradiva zahteven postopek, so rezultati raziskave pokazali, da bi moral katalogizator poleg izobrazbe univerzitetnega diplomiranega bibliotekarja imeti še izobrazbo umetnostni zgodovinar, poznati bi moral vsaj dva jezika in prepoznati pisavo gotico, glagolico in cirilico. Več kot polovica jih je navedla, da bi morali imeti tudi nov priročnik kot pomoč pri katalogizaciji.
Z raziskavo smo ugotovili, da je sedanje stanje na področju antikvarnega gradiva podobno kot pred leti, katalogizatorji imajo še vedno enake težave. Kljub temu so se vendarle zgodile spremembe. V NUK-u se izvaja tečaj za antikvarno gradivo, prav tako se izvajajo tudi delavnice za antikvarno gradivo. Na spletni strani Komisije za razvoj strokovnih osnov vzajemnega kataloga (Krasovka) (b. d.) zasledimo, da so v pripravi Pravila za katalogizacijo starejših monografskih virov, ki bodo katalogizatorjem v veliko pomoč pri delu.
Menimo, da je potrebno izvesti novo raziskavo, v kateri bi zajeli katalogizatorje iz vseh vrst knjižnic, ki imajo v svoji zbirki antikvarno gradivo.
9 VIRI
Ambrožič, M. (2008). Anketna metoda. V A. Šauperl (ur.), Raziskovalne metode v bibliotekarstvu, informacijski znanosti in knjigarstvu (str. 23–52). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.
COMARC/B: format za bibliografske podatke. (2021). IZUM.
https://izobrazevanje.izum.si/EntryFormDesktopDefault.aspx?tabid=38&type=ma nual&manual=Comarc_A_svn
Dimec, Z. (2002). Oblikovanje bibliografske podatkovne zbirke za gradivo iz obdobja ročnega tiska: projekt CERL-a. Knjižnica, 64 (3), 105-117.
Hrovat, J. (2008): Katalogizacija starih tiskov v Narodni in univerzitetni knjižnici: izkušnje katalogizatorke. Knjižnica, 52(1), 81-98.
ISBD(A): mednarodni standardni bibliografski opis starejših monografskih (antikvarnih) zaključenih publikacij (1984). Narodna in univerzitetna knjižnica.
ISBD(A): mednarodni standardni bibliografski opis starejših monografskih (antikvarnih) zaključenih publikacij (2. predelana izd.). (1997). Narodna in univerzitetna knjižnica.
ISBD: mednarodni standardni bibliografski opis (Združena izd.). (2017). Narodna in univerzitetna knjižnica.
Jurić, Š. (1993). Stara i rijetka grada. V T. Katić (ur.) (1993), Standardiziranje kataložne obrade stare i rijetke tiskane građe (str. 3-7). Nacionalna i sveučilišna biblioteka Zagreb.
Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P. in Vodeb, G. (2009). Bibliotekarski terminološki slovar.
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Narodna in univerzitetna knjižnica.
Katić, T. (2007). Stara knjiga: bibliografska organizacija informacija. Hrvatsko knjižničarsko društvo.
Kocjan, U., Malešič, J., Svoljšak, S. in Vodopivec, J. (2014). Katalogizacija antikvarnega knjižnega gradiva. Narodna in univerzitetna knjižnica, Bibliotekarski raziskovalni, izobraževalni in informacijski center [neobjavljeno gradivo].
Komisija za razvoj strokovnih osnov vzajemnega kataloga. (b. d.). https://www.nuk.uni-lj.si/nuk/krasovka
Petek, M. (2019). Knjižnični katalog. V M. Petek, T. Poličnik-Čermelj, A. Šauperl, K. Švab (2019), Organizacija knjižničnih zbirk (str. 25-47). Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Planko, M. (2011). Katalogizacija antikvarnega gradiva [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.
Poličnik-Čermelj, T., Lekič, T. in Gorkič, P. (2014). Knjižnične evidence in njihova uporaba:
na primeru ročno izvedene inventure v Narodni in univerzitetni knjižnici. Knjižnica, 58(4), 41-93.
Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo. (2008). Uradni list RS, št. 107/2008.
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list- rs/vsebina?urlid=2008107&stevilka=4594
Prekat: priročnik za enostavno uporabo katalogizacijskih pravil. (2001). Narodna in univerzitetna knjižnica.
Program izobraževanja 2021 (2021). Narodna in univerzitetna knjižnica.
https://mreznik.nuk.uni-lj.si/static/Polona/Program_izobrazevanja_NUK_2021.pdf Sapač, I. (2003). Mejniki v razvoju Univerzitetne knjižnice Maribor od leta 1903 do leta 2002
(2003). V V. Stavbar in S. Kurnik Zupanič (ur.) (2003), 100 let Univerzitetne knjižnice Maribor 1903-2003 (str. 26-70). Univerzitetna knjižnica.
Stavbar, V. (2003). Rokopisna zbirka. V V. Stavbar in S. Kurnik Zupanič (ur.) (2003), 100 let Univerzitetne knjižnice Maribor 1903-2003 (str. 130-138). Univerzitetna knjižnica.
Svoljšak, S. (2017). Starejši monografski viri: povezovanje in kontekstualizacija specifičnih bibliografskih (meta)podatkov na ravni pojavne oblike (izdaje) in posamezne enote (izvoda) v formatu COMARC. Knjižnica, 61(1-2), 101-117.
Šokica-Šuvaković, N. (2004). Obdelava starih in redkih knjig v Knjižnici Matice Srbske.
Organizacija znanja, 9(2), 54-59.
Taylor, A. G. (2006). Introduction to cataloging and classification. Libraries Unlimited.
Ugotavljanje usposobljenosti za vzajemno katalogizacijo v sistemu COBISS.SI. (2012).
https://home.izum.si/IZUM/program_izobrazevanja/COBISS3_Katalogizacija/Ugot avljanje_usposobljenosti_za_VK.pdf
Vodopivec, J. (2000). Vezave srednjeveških rokopisov: strukturne prvine in njihov razvoj.
Arhiv Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu (ZKnj-1A). (2015). Uradni list RS, št. 92/2015. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7216 Zapisnik posveta na temo obdelave antikvarnega gradiva v sistemu COBISS.SI. (2010).
https://www.cobiss.si/zapisniki/delovne-skupine/Zapisnik_posveta_na_temo_obdelava_antikvarnega_gradiva_IZUM_2010 _03_16.pdf
10 PRILOGE
Priloga 1: Vprašalnik za intervju
Spoštovane kolegice!
V okviru študija Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pripravljam diplomsko delo z naslovom Katalogizacija antikvarnega knjižnega gradiva iz fonda Univerzitetne knjižnice Maribor. Z diplomsko nalogo želim predstaviti katalogizacijo antikvarnega gradiva in težave, s katerimi se srečujete katalogizatorji antikvarnega gradiva. Empirični del naloge vsebuje metodo intervjuja z vnaprej pripravljenimi vprašanji, zato vas vljudno prosim, da si vzamete nekaj časa in odgovorite na spodnja vprašanja.
Odgovori bodo uporabljeni v diplomskem delu, vaša identiteta pa v nobenem primeru ne bo razkrita.
Za sodelovanje se vam vnaprej zahvaljujem.
1. Koliko let že imate licenco za katalogiziranje knjižničnega gradiva?
Manj kot 3 leta 3–5 let
6–8 let 9–12 let Več kot 12 let
2. Koliko let katalogizirate antikvarno gradivo?
Manj kot 3 leta 3–5 let
6–8 let 9–12 let Več kot 12 let
3. Ste opravili tečaj za antikvarno gradivo v NUK-u?
Da Ne
4. Če ste odgovorili da, ali ste pridobili dovolj znanja za katalogizacijo antikvarnega gradiva?
Da Ne Ne vem
5. Kakšno izobrazbo bi moral imeti katalogizator antikvarnega gradiva?
Umetnostni zgodovinar Filolog
Bibliotekar
Drugo (prosim, navedite):
6. Katere tuje jezike bi moral govoriti katalogizator antikvarnega gradiva?
Nemščino Italijanščino
Latinščino Grščino Ruščino
Drugo (prosim, navedite):
7. Katere pisave bi moral poznati katalogizator?
Gotico Cirilico Glagolico
Drugo (prosim, navedite):
8. Ali bi morali imeti posebno masko za antikvarno gradivo v formatu COMARC?
Da Ne Ne vem
9. Kateri blok v formatu COMARC vam povzroča največ težav?
Blok 0XX (blok za identifikacijo) Blok 1XX (blok za kodirane podatke) Blok 2XX (blok glavnega opisa) Blok 3XX (blok za opombe) Blok 4XX (blok za povezovanje) Blok 5XX (blok za sorodne naslove) Blok 6XX (blok za vsebinsko analizo) Blok 7XX (blok za podatke o odgovornosti) Blok 8XX (blok za mednarodno rabo) Blok 9XX (blok za nacionalno rabo)
10. Katera polja vam povzročajo največ težav pri vnosu antikvarnega gradiva?
Naštejte polja in napišite, zakaj.
11. Ali v bibliografskem zapisu izpolnite polje za prstni odtis?
Da Ne
12. Menite, da bi morala biti slika naslovnice knjige pri posameznem bibliografskem zapisu za antikvarno gradivo ?
Da Ne Ne vem
13. Če ste odgovorili da, zakaj menite, da bi vam koristila slika naslovnice? Na kratko opišite.
14. Ali menite, da bi morali imeti normativno datoteko tudi za tiskarje, založnike?
Da Ne Ne vem
15. Ali uporabljate restrospektivno bazo podatkov NUK (RETRORK)?
Da Ne
16. Kakšne težave imate v bazi RETRORK? Na kratko opišite.
17. Kaj storite, če niste prepričani, da gre za isti izvod, ki je že v bazi?
Preverim dvakrat.
Pokličem katalogizatorja, ki je zapis kreiral.
Komuniciram po e-pošti s katalogizatorjem, ki je zapis kreiral.
Naredim duplikat.
Ne naredim ničesar.
Drugo (prosim, navedite):
18. Ali sodelujete s katalogizatorji drugih knjižnic, ki katalogizirajo tovrstno gradivo?
Da Ne
19. Kaj predlagate, kaj si želite kot pomoč pri katalogizaciji antikvarnega gradiva?
Kaj bi vam olajšalo delo?
E-forum za katalogizacijo antikvarnega gradiva Srečanja katalogizatorjev antikvarnega gradiva
Obnovitveni tečaji za katalogizacijo antikvarnega gradiva Nov slovenski priročnik za antikvarno gradivo
Drugo (prosim, navedite):
20. Katere priročnike in standarde uporabljate pri katalogizaciji tega gradiva (izberete lahko več odgovorov)?
ISBD(A) ISBD(M) ISBD(G)
ISBD consolidated edition, 2011 COMARC/B
PPIAK PREKAT ZNAČKA
Gradivo s tečaja v NUK
Drugo (prosim, navedite):
21. Prosim, napišite svoje mnenje o katalogizaciji antikvarnega gradiva
(katalogizacija antikvarnega gradiva je lažja/težja od katalogizacije drugega gradiva, premalo/dovolj časa za katalogizacijo antikvarnega gradiva in branje priročnikov, ni dovolj/je dovolj pomoči katalogizatorjev, neprimerni/primerni priročniki, težave z nepopolnimi bibliografskimi zapisi v bazi).