V Sloveniji obstaja nacionalni dokument, imenovan Kurikulum za vrtce, v katerem gibanje predstavlja eno izmed temeljnih področij dejavnosti v vrtcu. Cilj kurikuluma je večje upoštevanje človekovih in otrokovih pravic ter upoštevanje različnosti in drugačnosti otrok. Hkrati pa je otrok aktiven udeleženec procesa, ki z raziskovanjem, s preizkušanjem in z možnostjo izbire dejavnosti pridobiva nova znanja in spretnosti.
Temeljni poudarki so na vzgojno-izobraževalnem procesu ter na celoti interakcij in izkušenj, iz katerih se otrok uči (Kurikulum za vrtce 1999).
Kurikulum je procesno-razvojno naravnan, kar pomeni, da v didaktičnem smislu vključuje obojesmerno komunikacijo med vzgojiteljem in otrokom. Fleksibilno načrtovanje kurikuluma omogoča sodelovanje med vzgojitelji, starši in otroki. Takšno fleksibilnost je treba pri konceptu Reggio Emilia zadržati in vzpodbujati skozi celoten vzgojni proces, saj se poudarja odprto komunikacijo in aktivno sodelovanje skozi celotno predšolsko obdobje (Devjak 2009).
Vrtec je vzgojno-izobraževalna ustanova, ki deluje po predstavljenem kurikulumu. Ob upoštevanju in spoštovanju tradicije slovenskih vrtcev ter z najnovejšimi teoretskimi pogledi na zgodnje otroštvo in iz njih izpeljanimi drugačnimi pristopi dopolnjuje, spreminja in nadgrajuje dozdajšnje programe (Kurikulum za vrtce 1999). Kurikulum je torej procesno-razvojno naravnan, kar pomeni, da je v ospredju proces, ki temelji na ciljih, prilagojenih razvojni stopnji otroka. Predlagani primeri vsebin in dejavnosti vsa področja med seboj povežejo in jih postavijo v kontekst dnevnega življenja otrok v vrtcu.
Avtonomnost vzgojitelja pri realizaciji vsebin med drugim pomeni, da metode in oblike dela prilagaja glede na okoliščine, socialni kontekst, aktualnost … ter po svoji strokovni
IZZIVI PEDAGO[KEGA KONCEPTA Reggio Emilia
usposobljenosti določa, kako, kdaj, na kakšen način in s katerimi vsebinami bo dosegel zastavljene cilje (Kropej 2007). Pri tem mora upoštevati vsebinske, materialne, organizacijske in kadrovske pogoje v vrtcu, kjer deluje. Vrtci po Sloveniji pa se v navedenih pogojih med seboj razlikujejo (Zajec, Videmšek, Šimunič 2009).
Globalni cilji za področje dejavnosti »GIBANJA«, ki so opredeljeni v Kurikulumu za vrtce, izhajajo iz ciljev predšolske vzgoje, ki jih opredeljuje 4. člen Zakona o vrtcih:
− zavedanje lastnega telesa in doživljanje ugodja v gibanju;
− pridobivanje zaupanja v svoje telo in gibalne sposobnosti;
− omogočanje otrokom, da spoznajo svoje gibalne sposobnosti;
− usvajanje osnovnih gibalnih konceptov;
− razvijanje gibalnih sposobnosti;
− omogočanje in spodbujanje gibalne dejavnosti otrok;
− postopno spoznavanje in usvajanje osnovnih prvin različnih športnih zvrsti;
− spoznavanje pomena sodelovanja, spoštovanja in upoštevanja različnosti.
Konkretni cilji za področje dejavnosti »GIBANJE«, ki so opredeljeni v Kurikulumu za vrtce (1999), so razdeljeni v tri sklope (Videmšek, Visinski 2001):
a) Z vidika razvoja gibalnih sposobnosti:
− razvijanje koordinacije oziroma skladnosti gibanja (koordinacije gibanja celotnega telesa, rok, nog), ravnotežja;
− povezovanje gibanja z elementi časa, ritma in prostora;
− razvijanje prstnih spretnosti oziroma t. i. fine motorike;
− razvijanje moči, natančnosti, hitrosti in gibljivosti ter vzdržljivosti.
b) Z vidika usvajanja različnih znanj:
− sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja (hoja, tek, skoki, poskoki, valjanje, plezanje, plazenje …;
− usvajanje osnovnih gibalnih konceptov: zavedanje prostora (kje se telo giblje), načina (kako se telo giblje), spoznavanje različnih položajev in odnosov med deli lastnega telesa, med predmeti in ljudmi, med ljudmi;
− poznavanje in usvajanje elementarnih gibalnih iger;
− usvajanje osnovnih načinov gibanja z žogo;
−
J. ZAJEC GIBALNA DEJAVNOST V VRTCU PO PEDAGO[KIH NA^ELIH KONCEPTA REGGIO EMILIA
180 c) Čustveno-socialni cilji:
− uvajanje otrok v igre, kjer je treba upoštevati pravila;
− spoznavanje pomena sodelovanja v igralni skupini, medsebojne pomoči in športnega obnašanja;
− spoznavanje različnih športnih orodij in pripomočkov, njihovo poimenovanje in uporaba;
− spoznavanje osnovnih načel osebne higiene;
− spoznavanje oblačil in obutve, primernih za gibalne dejavnosti;
− spoznavanje elementarnih iger in športnih zvrsti, značilnih za naša in druga kulturna okolja v sedanjosti in preteklosti;
− spoznavanje vloge narave in čistega okolja v povezavi z gibanjem v naravi;
− spoznavanje osnovnih varnostnih ukrepov in zavest o skrbi za lastno varnost in varnost drugih.
Iste cilje lahko realiziramo s pomočjo različnih vsebin. Gibalno/športno dejavnost pa predstavljajo vse tiste dejavnosti, s katerimi uresničujemo cilje. Nekateri med njimi so opredeljeni tako, da so bolj vezani na drugo starostno obdobje, drugi na prvega. Vedno pa je treba ustrezne temelje začeti postavljati že v prvem starostnem obdobju (Videmšek, Pišot 2007).
Celostni razvoj otroka nas usmerja k povezovanju vseh vsebin med seboj. Nujno je, da gibalne vsebine povezujemo z vsemi preostalimi področji, k čemur nas usmerjajo tudi načela uresničevanja ciljev kurikuluma, in sicer načela horizontalne povezanosti (Kurikulum za vrtce 1999):
− povezovanje dejavnosti različnih področij dejavnosti v vrtcu in pri tem različnih vidikov otrokovega razvoja in učenja, saj je za predšolskega otroka posebej značilno, da so soodvisni in med seboj povezani tudi vidiki njegovega razvoja;
− izbor tistih vsebin ter metod in načinov dela s predšolskimi otroki, ki upoštevajo specifičnosti predšolskega otroka in zato v največji meri omogočajo povezavo različnih področij dejavnosti v vrtcu.
Kurikulum za vrtce (1999) vsebuje primere vsebin za prvo in drugo starostno obdobje.
V program področja dejavnosti gibanja so vključene naravne oblike gibanj (hoja, tek, skoki, plazenje, lazenje, valjanje, dviganje, nošenje, potiskanje, vlečenje, visenje, plezanje), ritmično-plesne in druge, kompleksnejše športne dejavnosti (premagovanje ovir, dejavnosti z žogo, kotalkanje oz. rolanje, plavanje, drsanje, smučanje itn.). Od ciljev, ki jih želimo uresničiti, je odvisno, za katere metode in oblike dela se bomo odločili. Seveda pa se mora pri tem upoštevati tudi različne druge dejavnike (otrokove
IZZIVI PEDAGO[KEGA KONCEPTA Reggio Emilia
sposobnosti in zanimanje, število otrok, vsebino dela, prostor in pripomočke itn.) (Videmšek, Pišot 2007).
Pri načrtovanju športnih dejavnosti vsebine izbiramo glede na vremenske razmere in letne čase, od katerih je odvisno izvajanje športnih dejavnosti na prostem oziroma v zaprtem prostoru. Glede na geografsko lego vrtca, zgodovinsko preteklost, tradicijo …