Po Zieglerju (2001) spadajo pokovke s številom zrn med 52 in 67 zrn na težo 10 g med debele pokovke, zato vsi križanci v našem poskusu spadajo v ta razred, križanec GL-5 pa
ima celo manjše število zrn. Vsi križanci razen križanca 'PopSkom' imajo v Jablah nekoliko večje število zrn na maso 10 g.
Preglednica 13: Število zrn na maso 10 g glede na razvrstitev po Ziegler (2001) v razrede po debelini zrnja Rang po številu
zrn Križanec Število zrn na maso 10 g
Jable Ptuj Razred po debelini
1 GL-3 65,1 63,2 debelo
2 GL-4 62,8 61,1 debelo
3 GL-2 59,8 57,7 debelo
4 'PopSkom' 56,3 57,6 debelo
5 GL-1 52,8 51,5 debelo
6 GL-5 51,6 51,0 debelo
Križanec 'PopSkom' (Sl. 13) ima belo barvo zrnja in izrazito bel endosperm, medtem ko imajo vsi drugi križanci rumeno zrnje in neizrazito belo do rahlo krem barvo endosperma (Sl. 14–18). Oblika zrnja je pri vseh ovalno okrogla, noben križanec nima šilaste oblike zrn. Oblika počenih zrn ni pri nobenem križancu povsem enaka, vsi so večinoma metuljasti različnih oblik, pri vsakem je bil manjši delež tudi v obliki gobic. Posebej odstopa križanec GL-5 (Sl. 18), ki ima sicer neizrazito obliko metulja in je bolj v obliki žogice ter nima tako izrazitih stranskih kril. Podobno, a manj izrazito, manjši delež in manjšo obliko žogice ima tudi 'PopSkom'.
Slika 13: Surovo in počeno zrnje križanca 'PopSkom'
Slika 14: Surovo in počeno zrnje križanca GL-1
Slika 15: Surovo in počeno zrnje križanca GL-2 Slika 16: Surovo in počeno zrnje križanca GL-3
Slika 17: Surovo in počeno zrnje križanca GL-4 Slika 18: Surovo in počeno zrnje križanca GL-5
5 RAZPRAVA
Za uspešno oplodnjo in s tem povezano količino pridelka je pomembno časovno usklajeno metličenje in svilanje posameznega hibrida. Na Ptuju je opazno precej daljše obdobje med metličenjem in svilanjem kot v Jablah. Na to v največji meri vplivajo vremenske razmere v času cvetenja. Kot navaja Rozman (2002), sušne razmere v času cvetenja, ki so običajno povezane z visokimi temperaturami, pospešujejo metličenje in zavirajo svilanje, kar vpliva na slabšo oplodnjo. Meteorološki podatki (Sl. 5 in 6) so prikazani po dekadah, kar nekoliko popači pravo sliko, predvsem padavin. Na obeh lokacijah je bilo precej padavin proti koncu junija. Julija, ko je bilo cvetenje najintenzivnejše, pa so bile obilnejše padavine šele proti koncu meseca. Da je obdobje med metličenjem in svilanjem precej daljše na Ptuju kot v Jablah, je v največji meri pripisati tipu tal, saj so tla na Ptuju bolj lahka in peščena kot v Jablah, kjer so tla težja in vlago dalj časa zadržujejo. To se je odražalo tudi na pridelku.
Najzgodnejši križanec 'PopSkom', ki je na Ptuju metličil že konec junija (29. 6.) in je metličil in svilal 11 dni pred najzgodnejšim tujim križancem, je imel na Ptuju največje pridelke, v Jablah pa drugega najmanjšega. Na Ptuju najpoznejši križanec GL-3 je imel na obeh lokacijah najmanjši pridelek, na Ptuju celo za približno 25 % manjšega od drugega najmanjšega pridelka. Drugi najpoznejši križanec GL-2 je imel občutno največji pridelek v Jablah (9,1 t/ha), na Ptuju pa manjšega, šele tretjega po vrsti.
Medtem ko so bili na Ptuju pri vseh križancih višje nastavljeni storži kot v Jablah, se je višina rastlin glede na lokacije in križance odražala različno.
Pri lastnostih storža sta število vrst zrnja in premer storža bolj gensko pogojena kot dolžina storža, ki je bolj pod vplivom okolja. Zato v številu vrst zrnja in debelini storža med lokacijama ni večjih razlik, manjše razlike med lokacijama so le v dolžini storža. Najdaljše storže ima najpoznejši križanec GL-5 (Jable 18,1 Ptuj 19,4 cm), najkrajše pa 'PopSkom' (12,9 in 13,6 cm). Vsi križanci imajo na Ptuju daljše storže kot v Jablah, razen na Ptuju najpoznejši križanec GL-3, kar je lahko posledica vremenskih razmer v času cvetenja.
Lastnosti zrnja, kot so dolžina, širina in debelina, se izražajo v absolutni masi. Vsi križanci se pri obeh lokacijah izražajo precej enotno, nekoliko odstopata le križanca GL-4 za širino in GL-1 za debelino zrna. Tudi pri absolutni masi med lokacijama ni bistvenih razlik, razen pri križancu 'PopSkom' so pri vseh drugih vrednostih na Ptuju nekoliko večje kot v Jablah.
Pridelek suhega zrnja je pri pokovki, takoj za prostornino pokanja, najpomembnejši. Na Ptuju ima največji pridelek križanec 'PopSkom', v Jablah pa GL-2. Po zgodnosti glede na čas cvetenja je 'PopSkom' najzgodnejši, GL-2 pa najpoznejši. Da je imel križanec 'PopSkom' največji pridelek na Ptuju, je najverjetnejši razlog, da je prišlo do cvetenja in oplodnje še pred nastopom julijske vročine in suše, medtem ko je poznejši križanec GL-2
cvetel ravno v tem obdobju, kar je povzročilo slabšo oplodnjo in zaradi tega manjši pridelek, kot bi ga glede na njegov zrelostni razred lahko pričakovali.
Prostornina gotove pokovke, pripravljene za konzumiranje po segrevanju glede na težo surove pokovke pred segrevanjem, je najpomembnejša lastnost koruze pokovke, saj želijo prodajalci gotove pokovke iz čim manjše mase surove pokovke (ki jo kupijo) dobiti čim večjo prostornino gotove pokovke, saj jo prodajajo na merice; marsikje na male, srednje ali velike. Zato je za prodajalce gotove konzumne pokovke tako pomembna prostornina počenih zrn po segrevanju. Pokovka se za konzumiranje lahko pripravlja na več načinov: s segrevanjem z vročim suhim zrakom, s segrevanjem na olju ali v mikrovalovni pečici.
Zaradi preprostosti smo za poskus uporabili metodo segrevanja zrnja z vročim suhim zrakom z manjšim gospodinjskim aparatom.
Kot navajajo Ziegler in sod. (1984), se največja prostornina pokanja doseže pri vlagi med 13 in 14,5 % vlage. Pri vseh naših križancih so bile vsebnosti vlage tudi izven teh vrednosti (od 11,4 do 15,9 %), vendar ni bilo bistvenih razlik v prostornini počenih zrn niti izven teh vrednosti. So pa bile pri štirih križancih najmanjše prostornine ob najmanjši vsebnosti vlage v zrnju, le pri 'PopSkom' je bila najmanjša prostornina pri vlagi 13,2 % in pri GL-2 pri vlagi 12,6 %. Od obeh omenjenih križancev ima 'PopSkom' najmanjšo povprečno prostornino gotove pokovke (529,4 ml na 30 g surove pokovke), medtem ko ima GL-2 največjo (1173,7 ml na 30 g surove pokovke). Iz grafičnih prikazov (Sl. 7–12) lahko sklepamo le, da na prostornino gotove pokovke vseh vzorcev in vseh križancev v mejah vsebnosti vlage v zrnju od 12 do 14 % vlaga ni posebej vplivala. Zapisano drugače, za optimalno prostornino gotove pokovke za proučevane križance je pomembno, da je vsebnost vlage v zrnju v teh mejah.
Poleg vsebnosti vlage v zrnju je prostornina gotove pokovke odvisna tudi od debeline perikarpa, saj mora vzdržati čim večji notranji tlak zrna, ki nastane ob segrevanju zrna, oziroma vlage v zrnu, preden zrno poči. Pomembni so tudi stopnja zrelosti ob pobiranju storžev, trajanje segrevanja zrnja in morebitne razne mehanske poškodbe zrna oziroma perikarpa, ki nastanejo ob spravilu, sušenju ali luščenju zrnja. Če je perikarp poškodovan, zrno ne more zdržati visokega tlaka, zato poči prej, kar zmanjšuje prostornino gotove pokovke. Razlike lahko nastanejo tudi ob sušenju. Ziegler in sod. (1984) navajajo tudi pomen začetne vlažnosti zrnja po sušenju. Če je zrnje presuho in se naknadno navlaži do npr. 13,5 % vlage, bo imelo manjšo prostornino pokanja, kot če je sušeno že na začetku samo na 13,5 %. Zato sta za najboljši rezultat gotove pokovke zelo pomembna pravilno sušenje in sprotno merjenje vsebnosti vlage v zrnju.