PRIDELEK IN KAKOVOST NOVEGA SLOVENSKEGA KRIŽANCA KORUZE POKOVKE (Zea mays everta Sturt.)

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO

Adelina BEDNJIČKI

PRIDELEK IN KAKOVOST NOVEGA

SLOVENSKEGA KRIŽANCA KORUZE POKOVKE (Zea mays everta Sturt.)

DIPLOMSKO DELO

Visokošolski strokovni študij - 1. stopnja

Ljubljana, 2022

(2)

UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO

Adelina BEDNJIČKI

PRIDELEK IN KAKOVOST NOVEGA SLOVENSKEGA KRIŽANCA KORUZE POKOVKE (Zea mays everta Sturt.)

DIPLOMSKO DELO

Visokošolski strokovni študij - 1. stopnja

YIELD AND QUALITY OF THE NEW SLOVENIAN POPCORN HYBRID (Zea mays everta Sturt.)

B. SC. THESIS

Professional Study Programmes

Ljubljana, 2022

(3)

Diplomsko delo je zaključek Visokošolskega strokovnega študija Kmetijstvo – agronomija in hortikultura – 1. stopnja. Delo je bilo opravljeno na Katedri za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Poskus je bil izveden na poskusnem polju v Jablah pri Trzinu in v Apačah pri Ptuju.

Študijska komisija Oddelka za agronomijo je za mentorja diplomskega dela imenovala izr.

prof. dr. Ludvika ROZMANA.

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednik: doc. dr. Zalika ČREPINŠEK

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: izr. prof. Ludvik ROZMAN

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Članica: doc. dr. Darja KOCJAN AČKO

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo

(4)

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

ŠD Dv1

DK UDK 633.15:631.526.325:631.559(043.2)

KG koruza, Zea mays, križanci, pokovka, pridelek, kakovost, prostornina pokanja AV BEDNJIČKI, Adelina

SA ROZMAN, Ludvik (mentor)

KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Kmetijstvo – agronomija in hortikultura LI 2022

IN PRIDELEK IN KAKOVOST NOVEGA SLOVENSKEGA KRIŽANCA KORUZE

POKOVKE (Zea mays everta Sturt.)

TD Diplomsko delo (Visokošolski strokovni študij - 1. stopnja) OP VIII, 31 str., 13 pregl., 18 sl., 16 vir.

IJ sl JI sl/en

AI V proučevanje je bilo vključenih 6 križancev koruze pokovke, in sicer slovenski križanec koruze pokovke 'PopSkom' in 5 tujih križancev iz žlahtniteljskega inštituta v Gleisdorfu, Avstrija. Namen naloge je bil proučiti pridelek in kakovost novega slovenskega križanca koruze pokovke 'PopSkom' in ju primerjati s petimi tujimi križanci ter ugotoviti kakovost oziroma prostornino gotove pokovke ob določeni vlagi v zrnju. Poskus je bil izveden na dveh lokacijah, in sicer v Jablah pri Ljubljani in v Apačah pri Ptuju po metodi naključnega bloka v treh ponovitvah. Slovenski križanec 'PopSkom' ima belo zrnje, križanci iz Gleisdorfa imajo rumeno. V Apačah je imel največji pridelek najzgodnejši križanec 'PopSkom', v Jablah pa najpoznejši križanec GL-2. Po klasifikaciji Zieglerja (2001) imajo vsi križanci debelo zrnje.

Vsebnost vlage v zrnju v vseh proučevanih vzorcih vseh križancev je bila med 11,4 in 15,9 %, prostornina gotove pokovke pa med 350 in 1320 ml na maso 30 g surovega zrnja. Največjo povprečno prostornino gotove pokovke je imel križanec GL-2 (1173,7 ml), najmanjšo pa 'PopSkom' (529,4 ml). Glede na prostornino gotove pokovke vseh vzorcev in vseh križancev v mejah med 12 in 14 % vlage v zrnju v prostornini pokanja ni bilo pomembnih razlik. Zato lahko za proučevane križance sklepamo, da je za optimalno prostornino gotove pokovke najprimernejša vsebnost vlage v zrnju v ugotovljenih mejah.

(5)

KEY WORDS DOCUMENTATION

ND Dv1

DC UDC 633.15:631.526.325:631.559(043.2)

CX maize, Zea mays, hybrids, popcorn, yield, quality, popping volumen AU BEDNJIČKI, Adelina

AA ROZMAN, Ludvik (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101

PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Agronomy, Professional Study Programme in Agriculture - Agronomy and Horticulture

PY 2022

TI YIELD AND QUALITY OF THE NEW SLOVENIAN POPCORN HYBRID (Zea mays everta Sturt.)

DT B. Sc. Thesis (Professional Study Programmes) NO VIII, 31 p., 13 tab., 18 fig., 16 ref.

LA sl AL sl/en

AB The study included 6 popcorn hybrids: the Slovenian popcorn hybrid 'PopSkom' and 5 imported hybrids from the 'Saatzucht, Gleisdorf, Austria. The aim of the investigation was to find out the yield and quality of the new Slovenian popcorn hybrid 'PopSkom' in comparison with five introduced hybrids, and to determine the volume of popping at different grain moisture contents. The experiment was conducted at two locations: at Jable near Ljubljana and at Apače near Ptuj, using the randomised block design in three replications. The Slovenian hybrid 'PopSkom' was characterised by white grains, while the grains of the hybrids from Gleisdorf were yellow. At the Ptuj location, the highest yield was determined for the earliest hybrid 'PopSkom', while at Jable, the most productive was the latest hybrid GL-2.

According to the classification of Ziegler (2001) all hybrids had thick grains. The moisture content of the grain in all studied samples of all hybrids ranged between 11.4 and 15.9% and the volume of popping was between 350 and 1320 ml per weight of 30 g of raw grain. The hybrid GL-2 showed the largest average volume of poping (1173.7 ml) and 'PopSkom' the smallest (529.4 ml). Regarding to the volume of the popping of all samples and all hybrids, within the range of the grain moisture between 12 and 14%, there were no significant differences. Taking into account the studied hybrids, we can conclude that these values of grain moisture contents are the most suitable for popping.

(6)

KAZALO VSEBINE

Str.

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA III

KEY WORDS DOCUMENTATION IV

KAZALO VSEBINE V KAZALO PREGLEDNIC VII KAZALO SLIK VIII

1 UVOD ... 1

1.1 CILJI NALOGE ... 1

2 PREGLED LITERATURE ... 2

2.1 IZVOR KORUZE ... 2

2.2 KORUZA V SLOVENIJI ... 2

2.3 ZGODOVINA KORUZE POKOVKE ... 3

2.3.1 Izvor in kratka zgodovina pokovke ... 3

2.3.2 Razširjenost in gospodarski pomen koruze pokovke doma in po svetu... 4

2.3.3 Nekatere morfološke razlike med pokovko in navadno koruzo ... 5

2.3.4 Pokovka kot prigrizek ... 5

2.4 POSEBNOSTI PRI PRIDELAVI IN PRIPRAVI KORUZE POKOVKE ... 6

2.4.1 Tip tal in gnojenje ... 7

2.4.2 Setev... 7

2.4.3 Zaščita proti plevelom, boleznim in škodljivcem ... 8

2.4.4 Spravilo ... 8

2.4.5 Sušenje in skladiščenje pokovke ... 8

2.4.6 Pridelovanje koruze pokovke na vrtu ... 9

3 MATERIAL IN METODE DELA ... 10

3.1 MATERIAL ... 10

3.2 METODE DELA ... 10

3.2.1 Določanje kakovosti pokanja in priprava pokovke za konzumiranje ... 11

3.3 OBDELAVA PODATKOV ... 12

4 REZULTATI ... 13

4.1 METEOROLOŠKI PODATKI ... 13

4.2 VEGETACIJSKI PODATKI ... 14

4.2.1 Čas cvetenja ... 14

4.2.2 Višina rastlin ... 14

4.2.3 Višina do vrhnjega storža ... 15

4.2.4 Dolžina storža ... 15

4.2.5 Premer storža ... 16

(7)

4.2.6 Število vrst zrnja na storžu ... 16

4.2.7 Dolžina zrna ... 17

4.2.8 Širina zrna ... 17

4.2.9 Debelina zrna ... 18

4.2.10 Masa 1000 zrn in hektolitrska masa ... 18

4.2.11 Pridelek in odstotni delež vlage v zrnju ob spravilu ... 19

4.3 PROSTORNINA GOTOVE POKOVKE IN ODSTOTNI DELEŽ VLAGE V ZRNJU OB POKANJU ... 19

4.4 DEBELINA ZRNJA IN OBLIKA GOTOVE POKOVKE ... 22

5 RAZPRAVA ... 25

5.1 SKLEPI ... 27

6 POVZETEK ... 28

7 VIRI ... 30 ZAHVALA

(8)

KAZALO PREGLEDNIC

Str.

Preglednica 1: Datumi cvetenja v Jablah in na Ptuju ... 14 Preglednica 2: Povprečne vrednosti (cm) in variabilnost proučevanih križancev

koruze pokovke za višino rastlin ... 14 Preglednica 3: Povprečne vrednosti (cm) in variabilnost proučevanih križancev

koruze pokovke za višino storžev ... 15 Preglednica 4: Povprečne vrednosti (cm) in variabilnost proučevanih križancev

koruze pokovke za dolžino storža ... 15 Preglednica 5: Povprečne vrednosti (cm) in variabilnost proučevanih križancev

koruze pokovke za premer storža ... 16 Preglednica 6: Povprečne vrednosti in variabilnost proučevanih križancev koruze

pokovke za število vrst zrnja na storžu ... 16 Preglednica 7: Povprečne vrednosti (mm) in variabilnost proučevanih križancev

koruze pokovke za dolžino zrna ... 17 Preglednica 8: Povprečne vrednosti (mm) in variabilnost proučevanih križancev

koruze pokovke za širino zrna ... 17 Preglednica 9: Povprečne vrednosti (mm) in variabilnost proučevanih križancev

koruze pokovke za debelino zrna ... 18 Preglednica 10: Vrednosti za maso 1000 zrn (g) in hektolitrsko maso (kg) proučevanih

križancev koruze pokovke ... 18 Preglednica 11: Pridelek zrnja pri 14 % vlage v zrnju (t/ha) in % vlage v zrnju ob

spravilu preučevanih križancev koruze pokovke ... 19 Preglednica 12: Vsebnosti vlage v zrnju (%) in prostornine gotove pokovke (ml) vseh

preizkušenih križancev, masa vzorca surove pokovke 30 g ... 22 Preglednica 13: Število zrn na maso 10 g glede na razvrstitev po Ziegler (2001) v

razrede po debelini zrnja ... 23

(9)

KAZALO SLIK

Str.

Slika 1: Aparat za merjenje vsebnosti vlage v zrnju ... 10

Slika 2: Aparat za izdelavo pokovke ... 11

Slika 3: Merica za merjenje prostornine gotove pokovke po segrevanju ... 11

Slika 4: Vizualna razlika v prostornini zrnja pred segrevanjem in po njem ... 12

Slika 5: Dekadni meteorološki podatki za leto 2014 za meteorološko postajo Brnik .... 13

Slika 6: Dekadni meteorološki podatki za leto 2014 za meteorološko postajo Starše ... 13

Slika 7: Vsebnost vlage v zrnju (%) in prostornina gotove pokovke (ml) za križanca 'PopSkom', masa vzorca 30 g ... 19

Slika 8: Vsebnost vlage v zrnju (%) in prostornina gotove pokovke (ml) za križanca GL-1, masa vzorca 30 g ... 20

Slika 13: Surovo in počeno zrnje križanca 'PopSkom' ... 23

Slika 14: Surovo in počeno zrnje križanca GL-1 ... 23

(10)

1 UVOD

Koruza pokovka je ena od zvrsti koruze (Zea mays everta Sturt.), ki se od drugih razlikuje le po zelo trdem zrnju. Najbolj razširjene zvrsti koruze so zobanka, polzobanka, poltrdinka in trdinka, ki zasedajo večino slovenskih polj, koruza namreč zaseda 37,4 % vseh njiv v Sloveniji (Pintar in sod., 2017). Koruza pokovka skupaj z mlečno koruzo spada med vrtnine in je v ZDA eden izmed najbolj priljubljenih prigrizkov in je veliko bolj razširjena kot v drugih delih sveta (Ziegler in sod., 2001).

Koruza pokovka se od druge koruze razlikuje po drobnejšem zrnju in zelo trdnem endospermu. Zaradi izredno trdega endosperma, ki ob segrevanju ne prepušča sproščene vlage iz zrna, v zrnu nastane velik tlak, ob tem se zrnje razpoči in znatno poveča prostornino. Počena zrna v nepravilni obliki kosmičev (angl. flakes) so hrustljava, okusna in zelo priljubljen prigrizek po vsem svetu.

Ob segrevanju lahko poči tudi zrnje navadne koruze trdinke ali zobanke, vendar se pri tem prostornina zelo malo poveča ali se sploh ne, zrna pa ostanejo trda, nehrustljava in neužitna. Zaradi tega se kakovost koruze pokovke meri po razmerju med maso surovega suhega zrnja in prostornino počenega zrnja. Čim večje je to razmerje, boljša je kakovost pokovke, bolj je hrustljava in večji je ekonomski izkupiček, saj prodajalci gotove pokovke pokovko prodajajo po prostornini in ne po masi (Ziegler, 2001).

Na kakovost pokovke vplivajo tako genski dejavniki, ki se izražajo v sorti oziroma križancu, kot tudi negenetski dejavniki, kot so na primer vsebnost vlage v zrnju pred segrevanjem, poškodbe zrna in drugo.

1.1 CILJI NALOGE

Namen naloge je ugotoviti nekatere morfološke lastnosti rastline, storža in zrnja, pridelek suhega zrnja in kakovost pokanja novega slovenskega križanca koruze pokovke 'PopSkom', vpisanega v sortno listo leta 2013, v primerjavi s petimi tujimi križanci.

Predvidevamo, da bodo različni križanci dali različne pridelke suhega zrnja in da bodo ob različni vsebnosti vlage v zrnju imeli različno razmerje med surovim (nepočenim) in počenim zrnjem.

(11)

2 PREGLED LITERATURE

2.1 IZVOR KORUZE

Izvor koruze sega v obdobje 5000 let pred našim štetjem. Prvi so to rastlino začeli udomačevati Indijanci. Prvotne rastline so bile grmičaste z zelo kratkimi storži in malo vrstami zrnja. Rastline so z rednim odbiranjem in s setvijo najboljših rastlin izboljšali. Z naravno selekcijo in medsebojnim križanjem različnih sort iz celotne Amerike so Indijanci uspeli pridobiti rastlino, ki jo sadimo še zdaj (Rozman, 1997).

V Evropi je bila koruza prvič posejana v Španiji po vrnitvi Kolumba s prve poti v Ameriko. Sprva so gojili koruzo po vrtovih kot eksotično rastlino. Koruza se je v Evropi širila počasneje predvsem zaradi hladnejšega podnebja in tudi zaradi nepoznavanja njene uporabnosti. Iz Španije se je koruza sprva širila v sosednje države, na Portugalsko, v Italijo in iz nje v Grčijo. Iz teh držav se je dokaj hitro širila še v druge, toplejše evropske države in na Bližnji vzhod (Čergan in sod., 2008).

Na vzhodno obalo Afrike so jo zanesli Portugalci v začetku 16. stoletja, le malo pozneje v Indijo in na Kitajsko, kjer se je njeno pridelovanje zelo razširilo po letu 1575 (Tajnšek, 1991).

2.2 KORUZA V SLOVENIJI

Kdaj in od kod je koruza prišla na ozemlje današnje Slovenije, ni mogoče natančno ugotoviti. Mikuž (1961) navaja, da je krajnska koruza najverjetneje prišla iz Lombardije.

Na Kranjskem so jo pridelovali že konec 16. stoletja, na Goriškem pa v 17. stoletju. Druga domneva je, da je koruza k nam prišla iz Turškega cesarstva preko Balkana po balkanskih trgovskih poteh. Do leta 1733, ko je gosposka ukazala vsem kmetom, da morajo sejati koruzo, in jo oprostila desetine, se je pridelovanje koruze pri nas širilo zelo počasi. Pozneje je koruza postala pomembna kmetijska rastlina in ena od glavnih živil (Čergan in sod., 2008).

Kmetje so pridobili prve strokovne napotke o pridelovanju koruze iz Bleiweisovih Kmetijskih novic. Ker je koruza prišla v naše kraje iz toplejših dežel, je bil poudarjen izbor dovolj zgodnjih sort, ki dozorijo pravočasno (Čergan in sod., 2008).

Na Štajerskem in Dolenjskem, kjer je toplejše, so pridelovali visoke sorte z velikimi storži, v Ribniški dolini, kjer je hladnejše, pa zgodnejše in nižje sorte z majhnimi storži (Čergan in sod., 2008).

(12)

V Sloveniji je prof. Mikuž leta 1955 prvi začel medsortno križati domače sorte trdink.

Križanci so imeli 45 % večje pridelke kot sorte. Pri nas so se v tem obdobju povprečni pridelki povečali, še posebej zaradi širjenja prvih ameriških križancev, ki pa so bili tipa zobanka in bolj pozni. Po drugih delih nekdanje Jugoslavije so se hitreje širili, saj so bile tam razmere ugodnejše. Na domače slovenske sorte koruze pa je slabo vplivalo širjenje ameriških križancev, saj so se zaradi tujeprašnosti naravno skrižale. Kmetje so začeli opuščati setev domačih sort, zato je bila takratna glavna naloga žlahtniteljev njihova ohranitev in iz njih so pozneje vzgojili samooplodne linije, zlasti tip trdinka. Ta genski material se shrani v genski banki koruze na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani (Rozman, 1997). Iz tega materiala je bilo vzgojenih in vpisanih v sortno listo 6 slovenskih križancev koruze, med njimi tudi križanec koruze pokovke 'PopSkom' (Rozman, 2012).

2.3 ZGODOVINA KORUZE POKOVKE

Pokovka je eden izmen najbolj priljubljenih prigrizkov na svetu. Od drugih tipov koruze se loči po sposobnosti pokanja oziroma raztezanja endosperma po segrevanju z visokimi temperaturami. Zrnje pokovke se loči od zrnja standardnih križancev koruze po obliki, velikosti in sestavi zrnja. Za pokovko je značilno drobno, okroglo ali pa zašiljeno zrnje v obliki riža bisernega sijaja (Čergan in sod., 2008).

Pokovka se razlikuje od drugih mehkih sort koruze po dveh značilnostih. Prva je, da je struktura škroba zelo zbita, in druga, da ima zelo trd ovoj in zunanje sloje endosperma, kar dovoljuje, da se notranji tlak in temperatura pri segrevanju dovolj dvigneta in da pri tem poči (Matz, 1984, cit. po Ziegler, 2001).

Sposobnost pokanja določajo predvsem debelina perikarpa, vsebnost vlage v zrnju, stopnja zrelosti in trajanje segrevanja zrnja. Najbolj pomemben dejavnik pokanja je vsebnost vode v zrnju, saj vlaga vpliva na stopnjo in obseg tlaka, ki se povečuje v škrobnih zrncih (Hoseney in sod., 1983). Pokanje se začne, ko notranja temperatura zrnja doseže 177 °C.

Voda v zrnju se spremeni v paro, ki razširi zrnje in razpoči perikarp. Optimalna vsebnost vode v zrnju za pokanje je od 12 do 15 % (Čergan in sod., 2008).

Endosperm je v celoti klen. Kleni del endosperma je sestavljen iz trdih zrnc škroba brez vmesnega prostora med njimi (Hoseney in sod., 1983).

2.3.1 Izvor in kratka zgodovina pokovke

Koruza pokovka tako kot druge zvrsti koruze izvira iz Amerike, bolj verjetno iz Južne in Srednje Amerike kot iz Severne (Ziegler, 2001). Kot navaja Ziegler (2001), naj bi Erwin (1949) menil, da je koruza pokovka nastala kot mutant navadne škrobnate koruze. Pozneje

(13)

je Brunson (1955, cit. po Ziegler, 2001) hipotezo o mutaciji ovrgel, glede na to, da je sposobnost pokanja koruznega zrnja kvantitativna lastnost, ki je kontrolirana z večjim številom genov, ki imajo majhen posamični učinek.

Koruza pokovka se je v ZDA kot gospodarsko pomembnejša pojavila relativno pozno, šele leta 1880. Pred tem so jo sejali v glavnem po vrtovih kot vrtnino. Še pomembnejša je postala po letu 1900 in že leta 1912 je bila komercialna pridelava pokovke na 7.700 ha, v glavnem v zvezni državi Iowa (Ziegler in sod., 1984). Prve sorte koruze pokovke so bile 'White Rice', 'Queens Golden' in 'Japanese Hulless', ki so prevladovale v obdobju 1925–

1941. Prvi komercialni križanec pokovke je bil potrjen leta 1934 z imenom 'Minhybrid 250' z belim zrnjem (Ziegler, 2001).

2.3.2 Razširjenost in gospodarski pomen koruze pokovke doma in po svetu

O razširjenosti in gospodarskem pomenu koruze pokovke v Sloveniji ni veliko napisanega.

V slovenski literaturi (Rozman, 1984; Tajnšek, 1991; Čergan in sod., 2008; Kocjan Ačko, 2015) je zgolj omenjena kot zvrst koruze z zelo trdim in zbitim endospermom, katere zrno ob segrevanju poči in močno poveča svojo prostornino. Tako kot sladka koruza se tudi pokovka uvršča med vrtnine, uporablja pa se samo kot prigrizek, priljubljen predvsem v kinodvoranah. Pogovorno se pri nas uporablja tudi izraz »kokice«.

Precej bolj je razširjena drugje po svetu in ima v nekaterih državah velik gospodarski pomen. V ZDA je leta 1998 pridelava pokovke predstavljala 3,8 % od skupno 43,5 milijarde USD celotne industrije vseh prigrizkov. Že vse od začetka pridelave koruze pokovke (od leta 1880) naprej je bila pridelava zelo nestabilna. Poraba pokovke se je v ZDA v štiridesetih letih prejšnjega stoletja močno zmanjšala zaradi povečanja števila televizijskih sprejemnikov v gospodinjstvih. Uživanje pokovke kot prigrizka je bil namreč sinonim za obisk kinodvoran, ki pa se je s povečanjem števila televizijskih sprejemnikov močno zmanjšal. Da bi ponovno spodbudili povečano porabo pokovke, so prodajalci pokovke sklenili sporazum s proizvajalci kokakole in prodajalci soli o skupnem oglaševanju. Sol je pokovki izboljšala okus, a povečala žejo, za to pa je bila rešitev kokakola. To skupno oglaševanje je v poznih štiridesetih in zgodnjih petdesetih letih povzročilo največji porast porabe pokovke v gospodinjstvu, kajti v kino se je običajno šlo enkrat na teden, gledanje televizijskih sprejemnikov pa je bilo prisotno doma vsak večer.

Sicer pa se poraba pokovke kot prigrizka z občasnimi manjšimi padci konstantno povečuje in se je v ZDA od leta 1912 do leta 1997 povečala za približno 15-krat, z 18.000 ton na 270.000 ton (Ziegler 2001).

Industrijo pokovke bi po Zieglerju in sod. (1984) lahko razdelili na 2 kategoriji. Prva je pridelava in priprava surove (nepočene) pokovke in druga kategorija je uporaba surove

(14)

pokovke in priprava za konzumiranje. Obstajajo pa nekatera večja podjetja, ki združujejo vse postopke od pridelave do končne uporabe oziroma konzumiranja pokovke.

2.3.3 Nekatere morfološke razlike med pokovko in navadno koruzo

Čeprav se koruza pokovka po morfoloških lastnostih rastlin in storža v glavnem ne razlikuje od navadne škrobnate koruze, Ziegler in sod. (1984) navajajo med temi lastnostmi nekaj pomembnejših razlik. Metlice koruze pokovke naj bi bile večje, bolj košate s povešenimi stranskimi vejicami metlice. Zaradi tega imajo tudi večje količine cvetnega prahu in boljšo oplodnjo. Rastline pokovke so nekoliko nižje od drugih zvrsti koruze, čeprav lahko nekateri poznejši križanci to višino presegajo. Vrhnji storž pri pokovki je običajno višje nastavljen, na eni rastlini pa je običajno več kot en storž. Zaradi tega morajo imeti močnejše steblo, da se prepreči poleganje rastlin. Listi pokovke so običajno ožji in usmerjeni bolj pokončno. Storži pokovke so nekoliko krajši (Stevens in sod., 1986).

Najpomembnejša razlika med pokovko in navadno koruzo pa je v obliki, velikosti in strukturi zrna ter najpomembnejše, v sposobnosti zrna, da ob segrevanju poči in znatno poveča svojo prostornino. Najbolj značilno je drobnejše zrnje, čeprav so tudi med različnimi sortami pokovke razlike v velikosti, skoraj nobena pokovka nima debelejšega zrnja od navadne koruze. Po strukturi zrna se razlikuje v razmerju med trdim in mehkim endospermom, pri pokovki zrno sestavlja večina trdega zbitega endosperma, ki ga je mnogo manj pri koruzi trdinki, zelo malo ali skoraj nič pa pri zobankah (Brunson in Richard, 1958, cit. po Ziegler in sod., 1984; Watson, 1987, cit. po Ziegler in sod., 1984).

Pri pokovki sta značilni dve obliki zrna, in sicer oblika riža, ki je podolgovato in običajno na koncu zrna ostro koničasto, ter okrogla oblika zrna, ki je na vrhu gladko. Večina novejših sort oziroma križancev ima okroglo zrno (Ziegler in sod., 1984).

Za kakovostno pokanje, ob katerem se oblikujejo kosmiči, ki znatno povečajo prostornino, sta najbolj pomembna zadostna vlaga v zrnju in nepoškodovan perikarp. Ob segrevanju se namreč v zrnju sprošča para, ki močno poveča tlak in ob dovolj močnem pritisku v zrnju to poči in znatno poveča svojo prostornino. Zaradi tega pojava je pokovka dobila tudi svoje ime. Če v zrnu ni zadosti vlage ali je perikarp poškodovan, do tega tlaka v zrnju ne pride in zrno ne poči. Tracy in Galinat (1987) poročata, da ima koruza pokovka izmed vseh drugih zvrsti koruze najdebelejši perikarp.

2.3.4 Pokovka kot prigrizek

Počena zrna oziroma kosmiči (angl. flakes) so običajno v dveh oblikah, in sicer v obliki metulja ali v obliki gobe (jurčka ali šampinjona) (Ziegler in sod., 1984). Kosmiči v obliki metulja so nepravilne oblike s številnimi stranskimi krili v vseh smereh, bolj krhke

(15)

oziroma nežne strukture in brez luščin. Za prodajalce, ki gotovo pokovko prodajajo, je ta oblika manj zaželena, ker se ob pakiranju preveč zdrobijo. Obstajajo križanci, ki imajo 100-% metuljasto obliko, ni pa nobenega križanca, ki bi imel 100-% gobasto obliko.

Kosmiči se lahko pripravijo na tri načine: z vročim zrakom, na vročem olju ali v mikrovalovni pečici. Dofing in sod. (1990) so dokazali interakcijo med križanci in načinom priprave kosmičev. Različni križanci so imeli različne prostornine počenih zrn ob različnem načinu priprave, nekateri so bili boljši v mikrovalovni pečici, drugi pa ob segrevanju z vročim zrakom ali na vročem olju. V industriji pokovke je najbolj razširjen način priprave v mikrovalovni pečici.

Lastnosti, ki odlikujejo dobro pokovko oziroma pokovko, ki si jo želijo končni porabniki, so dober videz, okus, aroma, oblika, brez luščin in čim manj nepočenih zrn. Prodajalci poleg teh lastnosti zahtevajo še čimvečjo prostornino počenih zrn, za žlahtnitelje pokovke pa je v ospredju predvsem čimvečja prostornina pokanja s čim manj luščinami (Ziegler in sod., 1984). V zadnjem času se poleg že navedenih lastnosti v program žlahtnjenja vključujejo še hranilne vrednosti pokovke.

Prvi industrijski standard za merjenje prostornine počenih zrn je bil izražen v cm³ na gram nepočenih zrn ob segrevanju 250 g zrnja na vročem olju. Zdaj pa se prostornina pokanja preizkuša v mikrovalovni pečici, kot zadovoljive pokovke se štejejo tiste, ki imajo prostornino pokanja 40 ml na g surovega zrnja.

2.4 POSEBNOSTI PRI PRIDELAVI IN PRIPRAVI KORUZE POKOVKE

Cilj žlahtnjenja koruze pokovke je podoben kot pri navadni škrobnati koruzi, in sicer visok in zanesljiv pridelek ter odpornost rastlin proti poleganju. Dodatna posebnost pri pokovki pa je čimvečja prostornina počenih zrn ter večja izenačenost dozorevanja zrnja. V začetku je žlahtnjenje šlo v tri smeri: pokovka z belim zrnjem, pokovka z drobnim rumenim zrnjem in pokovka z debelejšim rumenim zrnjem. Čeprav niso bili vzpostavljeni nobeni industrijski standardi, se je kot enota velikosti zrna uveljavilo število zrn na utežno enoto 10 gramov.

Po Zieglerju in sod. (1984) spadajo med pokovke z drobnim zrnjem tiste, pri katerih je v 10 g od 76 do 105 zrn, med srednje debele spadajo pokovke z od 68 do 75 zrni na 10 g in med debele z od 52 do 67 zrn na 10 g. Drugi pomemben kriterij za pokovko je zrelost.

Maksimalno izkoriščenost pokanja doseže le polno zrelo zrno. Vsi dejavniki, ki lahko omejujejo normalno rast in dozorevanje, kot so suša, bolezni, slana in drugi, lahko vplivajo na slabše pokanje zrnja, kar zmanjšuje komercialno vrednost pokovke. Da bo pridelek pokovke normalno dozorel, je treba upoštevati že ob času setve, katere križance bomo sejali.

(16)

Pri pridelavi zrnja pokovke za pokanje oprašitev bližnjega posevka drugih zvrsti koruze na kakovost pokanja nima nobenega bistvenega vpliva. Pri izbiri pokovke za pridelavo je treba upoštevati tako zahteve pridelovalca kot zahteve potrošnika. Pridelovalec zahteva velike pridelke, močno steblo in dobro odpornost na bolezni, medtem ko potrošnik želi dober okus pokovke, med pridelovalcem in potrošnikom pa so še predelovalci oziroma prodajalci gotove pokovke kot prigrizka, ki zahtevajo čim večjo prostornino počenih zrn.

Velik del komercialnih pridelovalcev koruze pokovke je pogodbeno vezan s prodajalci gotove pokovke kot prigrizka. V veliki večini prodajalci določajo, kateri križanec naj bi pogodbeni pridelovalec sejal.

2.4.1 Tip tal in gnojenje

V literaturi je zelo malo podatkov o specifičnosti tal za pridelavo pokovke, v večini primerov poudarjajo, da za pridelavo pokovke večinoma ustrezajo tla kot za druge zvrsti koruze. Kljub temu se zaradi drobnejšega in precej bolj trdega zrnja priporočajo dobro pripravljena, zračna, vlažna in topla tla, da se zagotovi čim hitrejši in bolj enakomeren vznik.

Tudi za gnojenje ni posebnih priporočil, na splošno pa velja, da če imajo križanci pokovke manjši pridelek, se lahko količina hranil ustrezno zmanjša, ker pa imajo križanci pokovke počasnejšo začetno rast, je treba gnojenju v začetku rastne dobe posvetiti več pozornosti kot pri drugih zvrsteh koruze.

2.4.2 Setev

Da je zagotovljeno pravočasno in normalno dozorevanje koruze, mora biti čas setve koruze pokovke prilagojen dolžini rastne dobe križancev. Gostota setve je običajna, glede na to, da rastline nekaterih križancev koruze pokovke niso tako bujne kot običajna koruza, je dovoljena nekoliko gostejša setev, odvisno od križanca. Za setev je zaradi drobnejšega zrnja nujno dobro pripraviti tla, saj le enakomeren vznik zagotavlja tudi enakomeren razvoj in dozorevanje celotnega posevka koruze, sta med najpomembnejšimi dejavniki za kakovost pokanja..

Stevens in sod. (1986) so ugotovili, da je pri istočasni setvi v istih tleh z enako globino setve koruza zobanka vzkalila prej kot pokovka.

Ker je tržna vrednost pridelka koruze pokovke precej večja kot pri drugih zvrsteh koruze, je v sušnem obdobju priporočljivo tudi namakanje.

(17)

2.4.3 Zaščita proti plevelom, boleznim in škodljivcem

Zaščita proti plevelom, boleznim in škodljivcem je pri pridelavi koruze pokovke povsem običajna, enaka kot pri pridelavi navadne koruze. Večjo pozornost je treba posvetiti le talnim škodljivcem, ki lahko razredčijo sklop, in ob koncu rastne dobe, ko lahko močnejši pojav koruzne vešče precej zmanjša pridelek (polomljene rastline, odpadli storži) ali poslabša kakovost pokanja (poškodovana zrna).

Jarvis in sod. (1990) so ugotovili, da je močnejši pojav druge generacije koruzne vešče zaradi poškodb perikarpa močno zmanjšal prostornino počenih zrn.

2.4.4 Spravilo

Pri spravilu koruze pokovke je treba biti pozoren na mehanske poškodbe zrnja, saj lahko vplivajo na slabšo sposobnost pokanja. Pri strojnem spravilu zrnja je zaželena vsebnost vlage v zrnju med 14 in 18 %, če je vsebnost vlage nad 18 %, so ob luščenju zrnja večje izgube in poškodbe zrna, pri vlagi manj kot 14 % pa prav tako večja možnost poškodb zrnja, kar povzroči večji delež nepočenih zrn.

Strojno spravilo storžev lahko opravimo, že ko se zmanjša vsebnost vlage pod 25 %, vendar so potem večji stroški sušenja. Tudi pri tem načinu je bolje opraviti spravilo ob vlažnosti zrnja vsaj od 18 do 20 % vlage.

Ročno spravilo storžev pride v poštev pri manjših pridelovalcih ali vrtičkarjih in se lahko opravi že ob 35 % vlažnosti zrnja, je pa v tem primeru potrebna pri sušenju večja previdnost.

2.4.5 Sušenje in skladiščenje pokovke

Od vseh navedenih dejavnikov, vključno s sušenjem, ima na sposobnost pokanja največji vpliv količina vlage v zrnju v času pokanja. Kot navajajo Ziegler in sod. (1984), številne študije kažejo, da ima večina sort ali križancev koruze pokovke največjo sposobnost pokanja oziroma največjo prostornino počenih zrn ob od 13 do 14,5 % vlažnosti zrnja, in sicer ima največjo prostornino pri 13,5 % vlažnosti. Pri tej začetni vlažnosti zrnja (13,5 %) se brez bistvenega poslabšanja pokanja vlaga v zrnju lahko poveča do 15 %. Nasprotno, če je zrnje presuho, npr. pri 11 % vlažnosti, in se naknadno navlaži do 13,5 % vlage, ne bo dosegla take prostornine pokanja, kot če bi imela začetno vlažnost 13,5 %.

Zato je sušenje zrnja po spravilu zelo pomembno. Najbolj primerno je naravno sušenje z rahlim prevetravanjem in brez dodatnega segrevanja, razen v primeru prevelike zunanje zračne vlažnosti. Da se preprečita razvoj bolezni in napad škodljivcev v skladiščih, je

(18)

predvsem pri velikih količinah nujno zagotoviti enakomerno vlažnost vsega skladiščenega zrnja. Pri sušenju z dodatnim segrevanjem zraka lahko hitro pride do presušenega ali neenakomerno suhega zrnja, kar povzroči slabše pokanje ali zahteva naknadno dodatno navlaževanje zrnja. Temperatura sušenja s segrevanjem zraka naj ne bi presegla 48 °C, najbolje je sušiti pri temperaturi med 32 in 38 °C. V primeru presušenega zrnja lahko damo zrnje v prostor s 70 do 85 % relativno zračno vlažnostjo ali preveč suho zrnje pomešamo z zrnjem pokovke s preveč vlage. V obeh primerih lahko tako uravnavanje vlage traja več dni ali tednov, odvisno od vlažnosti zrnja.

Skladišče mora biti zračno in hladno, preprečen mora biti dostop škodljivcem in glodavcem ter zagotovljena mora biti konstantna vlažnost zrnja, kar prepreči pojav bolezni, in, kar je za pokovko bistveno, da se ohrani najboljša kakovost pokanja.

2.4.6 Pridelovanje koruze pokovke na vrtu

Za pridelovalca koruze pokovke na vrtu za domačo rabo in setev na vrtu je pomembno, da izbere primerno sorto, ki bo polno dozorela pred prvo slano, saj prisilna slaba dozorelost zaradi suše ali pozebe močno vpliva na kakovost pokanja. Če je površina setve manjša, je zaradi boljše oplodnje bolje sejati več krajših vrst kot manj daljših (Rozman, 1984). Ni priporočljivo, da se seje skupaj s sladko koruzo, saj oplodnja sladke koruze s pokovko zmanjša sladek okus sladke koruze.

Spravilo koruze pokovke se opravi ob polni zrelosti, ko je ličje storža popolnoma suho.

Pobrane storže se olička in najbolje, da se počasi zračno posušijo. Ko predvidevamo, da je zadosti suha, vsakih nekaj dni preizkusimo pokanje. Če je pokovka še žvečljiva, je zrnje še preveč vlažno, zato nadaljujemo sušenje, vse dokler ni več žvečljiva in ima največjo prostornino pokanja. Ko to dosežemo, vse storže oluščimo in zrnje neprodušno skladiščimo. Če je preveč nepočenih zrn, je zrnje preveč suho. V tem primeru zrnju dodamo žlico vode ali več, odvisno od količine koruze, premešamo, zapremo in po nekaj dneh ponovno preizkusimo pokanje.

(19)

3 MATERIAL IN METODE DELA

3.1 MATERIAL

V poskus je bilo vključenih 6 križancev koruze pokovke, in sicer slovenski križanec koruze pokovke 'PopSkom', v letu 2013 vpisan v Slovensko sortno listo in v Skupni katalog novih sort EU, ter 5 tujih križancev, ki smo jih pridobili iz žlahtniteljskega inštituta v Gleisdorfu, Avstrija. Slovenski križanec 'PopSkom' ima belo zrnje, križanci iz Gleisdorfa pa rumeno.

3.2 METODE DELA

Za namen naloge sta bila postavljena dva poljska poskusa, in sicer eden na poskusnem polju Biotehniške fakultete v Jablah pri Trzinu, eden pa v Apačah pri Ptuju.

Oba poskusa sta bila izvedena po metodi naključnega bloka v treh ponovitvah. Velikost posamezne parcelice je bila 5,67 m², setev je bila opravljena ročno v treh vrsticah po 15 rastlin, razdalja setve je bila 70 cm × 18 cm.

Setev v Jablah je bila 25. aprila 2014, v Apačah pa 1. maja 2014. Spravilo v Jablah je bilo 2. oktobra 2014, v Apačah pa 30. septembra 2014. Priprava in obdelava tal ter oskrba poskusa med vegetacijo so bile standardne.

Med rastno dobo smo beležili čas cvetenja, pojav bolezni in škodljivcev, izmerili smo višino vrhnjega storža in višino rastlin. Ob spravilu smo prešteli število rastlin na parceli, ročno pobrali vse storže posebej iz vsake parcelice in določili vlago v zrnju z vlagomerom Pfeuffer HE 50 (Sl. 1).

Slika 1: Aparat za merjenje vsebnosti vlage v zrnju

(20)

Po sušenju smo v laboratoriju določili vlago v suhem zrnju, izmerili dolžino in premer naključno izbranih petih storžev z vsake parcelice, prešteli število vrst zrnja na storžu, izmerili dolžino, širino in debelino zrnja, določili maso 1000 zrn in hektolitrsko maso ter s tehtanjem suhega zrnja z vsake parcelice izračunali pridelek zrnja na hektar pri 14 % vlagi.

3.2.1 Določanje kakovosti pokanja in priprava pokovke za konzumiranje

Ob sušenju in po sušenju, ko je bilo zrnje suho, smo večkrat merili vlago v zrnju z vlagomerom Pfeuffer HE 50 (Sl. 1) in ob vsakem merjenju vlage izmerili še prostornino počenih zrn z gospodinjskim aparatom za pripravo pokovke na vroči zrak (Sl. 2).

Vsakokrat smo natehtali 30 gramov zrnja, ki smo ga uporabili za segrevanje. Po končanem pokanju smo s kuhinjsko merico (Sl. 3) izmerili prostornino počenih zrnc.

Slika 2: Aparat za izdelavo pokovke

Slika 3: Merica za merjenje prostornine gotove pokovke po segrevanju

(21)

Slika 4: Vizualna razlika v prostornini zrnja pred segrevanjem in po njem

3.3 OBDELAVA PODATKOV

Podatke za vse proučevane lastnosti smo obdelali z računalniškim programom Microsoft®

Excel® 2010 in izračunali povprečne vrednosti, variacijsko širino in koeficient variabilnosti (KV%) za posamezne sorte ter jih prikazali v preglednicah in grafikonih.

(22)

4 REZULTATI

4.1 METEOROLOŠKI PODATKI

Leta 2014 je bilo na splošno v Sloveniji zelo deževno in hladno leto, kar velja tudi za obe meteorološki postaji, kjer sta bila izvedena poskusa za diplomsko delo. Nekoliko toplejše je bilo v Staršah, kjer so bile srednje dekadne temperature nad 20 °C samo julija in v prvi dekadi avgusta, na Brniku pa samo v drugi dekadi julija in v prvi dekadi avgusta. Tudi padavin je bilo precej več kot običajno. Prvi večji naliv je bil v zadnji dekadi junija, veliko padavin je bilo avgusta in septembra, kar je močno vplivalo na zakasnelo dozorevanje koruze (Sl. 5 in Sl. 6).

Slika 5: Dekadni meteorološki podatki za leto 2014 za meteorološko postajo Brnik (ARSO, 2014)

Slika 6: Dekadni meteorološki podatki za leto 2014 za meteorološko postajo Starše (ARSO, 2014)

(23)

4.2 VEGETACIJSKI PODATKI 4.2.1 Čas cvetenja

Na obeh lokacijah je bil križanec 'PopSkom' najzgodnejši pri cvetenju, saj je cvetel 10 dni prej od drugega najzgodnejšega križanca GL-1. Na Ptuju so vsi križanci metličili prej kot v Jablah, je bil pa čas med metličenjem in svilanjem na Ptuju daljši kot v Jablah, tako da so bile razlike med lokacijama v času svilanja manjše kot v času metličenja.

Preglednica 1: Datumi cvetenja v Jablah in na Ptuju Rang po

metličenju

v Jablah Križanec

Datum 50 % cvetenja

Jable Ptuj

Metličenje Svilanje Metličenje Svilanje

1 'PopSkom' 14.7. 18.7. 29.6. 9.7.

2 GL-1 24.7. 26.7. 10.7. 20.7.

3 GL-2 26.7. 31.7. 20.7. 1.8.

4 GL-3 27.7. 28.7. 29.7. 4.8.

5 GL-4 27.7. 31.7. 10.7. 20.7.

6 GL-5 30.7. 3.8. 10.7. 20.7.

Variac. širina 14.-30.7 18.7.-3.8. 29.6.-29.7 9.7.-4.8.

4.2.2 Višina rastlin

Križanec 'PopSkom' je bil na obeh lokacijah najnižji in enake višine, vsi drugi, razen najvišjega na Ptuju (GL-5 267,8 cm), pa so bili v Jablah višji kot na Ptuju. Pri večini križancev se pokaže velika razlika v izenačenosti na različnih lokacijah, npr. križanec GL- 1 je zelo izenačen v Jablah (KV = 2,90 %), a je najmanj izenačen na Ptuju (KV = 17,08 %), medtem ko sta križanca GL-3 in GL-5 v Jablah manj izenačena kot na Ptuju (Pregl. 2).

Preglednica 2: Povprečne vrednosti (cm) in variabilnost proučevanih križancev koruze pokovke za višino rastlin

Rang povpr.

Jable Križanec Jable Ptuj

Povprečje Var. širina KV (%) Povprečje Var. širina KV (%)

1 GL-1 260,7 246-273 2,90 218,4 125-249 17,08

2 GL-5 253,5 232-283 6,04 267,8 259-275 1,68

3 GL-4 250,2 228-272 4,99 237,6 210-257 4,8

4 GL-2 235,7 210-267 7,27 230,5 212-256 5,15

5 GL-3 223,8 163-262 10,75 228,4 208-249 4,69

6 'PopSkom' 212,4 195-234 5,60 211,1 201-230 4,41

Povprečje 239,4 163-283 6,26 232,3 125-275 6,3

(24)

4.2.3 Višina do vrhnjega storža

Vsi križanci na Ptuju so imeli višje nastavljen vrhnji storž kot v Jablah in so bili, razen slovenskega križanca 'PopSkom', bolj izenačeni kot v Jablah, saj je imel križanec 'PopSkom' na Ptuju največji koeficient variabilnosti. Križanec 'PopSkom' je imel na obeh lokacijah najnižje nastavljen storž, najvišje pa križanec GL-4 v Jablah (122,1 cm) in GL-5 na Ptuju (157,3 cm) (Pregl. 3)

Preglednica 3: Povprečne vrednosti (cm) in variabilnost proučevanih križancev koruze pokovke za višino storžev

Rang povpr.

Jable Križanec

Jable Ptuj

1 GL-4 122,1 101-146 10,58 140,8 119-163 8,62

2 GL-2 117,6 103-136 8,25 138,9 125-151 5,82

3 GL-5 116,9 106-133 7,27 157,3 143-169 5,25

4 GL-1 108,2 90-120 8,63 121,0 107-142 6,84

5 GL-3 99,2 84-116 10,00 132,8 113-152 8,47

6 'PopSkom' 86,1 75-100 8,99 114,9 89-138 11,45

Povprečje 108,5 75-146 8,95 134,3 89-169 7,74

4.2.4 Dolžina storža

Na obeh lokacijah je imel najkrajše storže križanec 'PopSkom' (12,9 in 13,6 cm), najdaljše pa križanec GL-5 (18,1 in 19,4 cm), a je pri tej lastnosti na obeh lokacijah najmanj izenačen. Drugi štirje imajo v Jablah zelo podobno dolžino storžev (17,2-17,3 cm), medtem ko so na Ptuju med njimi večje razlike (16,7-17,3 cm). Najbolj izenačeno dolžino storžev ima križanec GL-3 (Pregl. 4).

Preglednica 4: Povprečne vrednosti (cm) in variabilnost proučevanih križancev koruze pokovke za dolžino storža

Rang povpr.

Jable Križanec

Jable Ptuj

1 GL-5 18,1 15,5-21,5 8,37 19,4 17,5-22,0 6,22

2 GL-4 17,3 15,5-19,0 3,22 17,9 16,5-19,0 3,58

3 GL-1 17,3 16,0-18,5 3,88 17,5 16,0-19,0 4,52

4 GL-2 17,2 16,0-18,0 3,93 17,7 16,0-19,0 4,24

5 GL-3 17,2 16,5-18,0 2,14 16,7 16,0-18,0 3,87

6 'PopSkom' 12,9 11,5-14,5 7,06 13,6 12,0-15,0 5,76

Povprečje 16,7 11,5-21,5 5,10 17,1 12,0-22,0 4,70

(25)

4.2.5 Premer storža

Najdebelejše storže na obeh lokacijah ima križanec 'PopSkom' (3,9 cm), vsi drugi imajo premer med 3,0 in 3,4 cm. Med lokacijama ni bistvenih razlik pri nobenem križancu. Vsi križanci so pri tej lastnosti precej izenačeni, saj je največji koeficient variabilnosti znašal 6,88 % pri GL-4 (Jable) oziroma 5,15 % pri GL-5 (Ptuj) (Pregl. 5).

Preglednica 5: Povprečne vrednosti (cm) in variabilnost proučevanih križancev koruze pokovke za premer storža

Rang povpr.

1 'PopSkom' 3,9 3,7-4,1 3,11 3,9 3,5-4,2 4,65

2 GL-5 3,4 3,2-3,5 3,04 3,4 3,1-3,7 5,15

3 GL-1 3,2 3,1-3,6 4,92 3,3 3,1-3,7 4,83

4 GL-4 3,2 2,9-3,7 6,88 3,0 2,8-3,2 4,58

5 GL-3 3,1 2,8-3,5 5,74 3,3 3,1-3,5 3,01

6 GL-2 3,1 2,9-3,3 2,97 3,1 2,9-3,2 2,97

Povprečje 3,3 2,8-4,1 4,44 3,3 2,8-4,2 4,2

4.2.6 Število vrst zrnja na storžu

Križanec 'PopSkom' ima na obeh lokacijah tudi največ vrst zrnja na storžu (17,1 in 17,9), najmanj vrst pa imata križanca GL-2 v Jablah (14,1 vrste) in GL-1 na Ptuju (14,0 vrste).

Najbolj izenačen v številu vrst je na obeh lokacijah GL-1 (KV = 6,67 in 5,40 %), najmanj pa GL-2 (KV = 11,3 in 9,96 %) (Pregl. 6).

Preglednica 6: Povprečne vrednosti in variabilnost proučevanih križancev koruze pokovke za število vrst zrnja na storžu

Rang povpr.

1 'PopSkom' 17,1 16-20 8,71 17,9 16-20 8,94

2 GL-3 15,9 12-18 11,14 17,3 14-20 9,42

3 GL-4 15,6 14-18 8,67 14,8 14-18 8,55

4 GL-1 15,2 14-20 6,67 14,0 12-16 5,40

5 GL-5 15,1 14-16 6,85 14,7 12-16 8,42

6 GL-2 14,1 12-16 11,3 14,8 12-16 9,96

Povprečje 15,5 12-20 8,89 15,6 12-20 8,45

(26)

4.2.7 Dolžina zrna

Na obeh lokacijah ima najdaljša zrna križanec 'PopSkom' (9,5 mm in 9,4 mm), najkrajše pa GL-3 v Jablah (8,3 mm) in GL-4 na Ptuju (8,4 mm). Razen križancev GL-3 in GL-1 (KV = 8,83 % oziroma 6,56 % v Jablah in KV = 4,85 % oziroma 4,67 % na Ptuju) imajo drugi križanci na obeh lokacijah zelo izenačeno dolžino zrna (Pregl. 7).

Preglednica 7: Povprečne vrednosti (mm) in variabilnost proučevanih križancev koruze pokovke za dolžino zrna

Rang povpr.

1 'PopSkom' 9,5 8,9-10,0 3,65 9,4 8,7-10,0 3,85

2 GL-1 9,2 8,3-10,0 6,56 9,3 8,6-9,8 4,67

3 GL-2 9,1 8,6-9,5 3,03 9,1 8,5-9,5 3,63

4 GL-5 9,1 8,5-9,7 3,35 8,9 8,4-9,5 3,87

5 GL-4 8,6 7,8-9,0 3,82 8,4 7,8-8,7 2,96

6 GL-3 8,3 5,8-8,7 8,83 8,6 7,8-9,4 4,85

Povprečje 9,0 5,8-10,1 4,87 9,0 7,8-10 3,97

4.2.8 Širina zrna

V Jablah imata najširša zrna GL-5 in 'PopSkom' (6,0 oziroma 6,1 mm), na Ptuju pa GL-1 (6,3 mm) ter GL-5 in GL-2 (oba 6,1 mm), najožja zrna ima na obeh lokacijah GL-3 (5,3 mm). Na Ptuju so večje razlike v izenačenosti v širini zrna med križanci (KV = 3,96- 10,48 %) kot v Jablah (KV = 6,62-9,64 %) (Pregl. 8).

Preglednica 8: Povprečne vrednosti (mm) in variabilnost proučevanih križancev koruze pokovke za širino zrna

Rang povpr.

1 GL-5 6,1 5,2-6,8 7,19 6,1 5,0-7,2 7,41

2 'PopSkom' 6,0 5,0-6,4 6,63 6,0 4,8-7,2 10,48

3 GL-1 5,9 5,2-6,5 7,64 6,3 5,7-6,7 4,49

4 GL-2 5,8 4,8-6,6 9,64 6,1 5,6-7,2 7,13

5 GL-4 5,4 4,9-6,0 6,62 6,0 5,5-6,3 3,96

6 GL-3 5,3 4,9-6,1 6,48 5,3 4,8-5,9 6,82

Povprečje 5,8 4,8-6,8 7,37 6 4,8-7,2 6,72

(27)

4.2.9 Debelina zrna

Najtanjše zrnje imata 'PopSkom' (na obeh lokacijah) in GL-2 (na Ptuju), najdebelejše zrnje pa imata GL-1 (Ptuj, 4,6 mm) in GL-3 (Jable, 4,3 mm). GL-1 ima na Ptuju tudi najmanj izenačeno debelino zrnja (KV = 20,64 %), v Jablah pa je najmanj izenačen križanec 'PopSkom' (KV = 12,43 %) (Pregl. 9).

Preglednica 9: Povprečne vrednosti (mm) in variabilnost proučevanih križancev koruze pokovke za debelino zrna

Rang povpr.

1 GL-3 4,3 3,8-4,8 7,89 4,1 3,7-4,6 6,82

2 GL-4 4,2 3,7-4,7 6,94 4,2 3,8-5,1 8,02

3 GL-5 4,2 3,6-5,1 9,03 4,0 3,5-4,9 7,99

4 GL-1 4,1 3,6-4,5 6,85 4,6 3,6-6,6 20,65

5 GL-2 4,0 3,6-4,7 8,72 3,8 3,4-4,3 7,22

6 'PopSkom' 3,9 3,2-4,6 12,43 3,8 3,2-4,2 7,74

Povprečje 4,1 3,2-5,1 8,64 4,1 3,2-6,6 9,74

4.2.10 Masa 1000 zrn in hektolitrska masa

Vsi križanci razen križanca 'PopSkom' imajo večjo maso 1000 zrn na Ptuju (196,0–

158,3 g) kot v Jablah (193,7–153,7 g) (Pregl. 10). Na obeh lokacijah je imel največjo maso 1000 zrn GL-5 (196,0 in 193,7 g), najmanjšo pa prav tako na obeh lokacijah GL-3 (153,7 in 158,3 g).

Po vrednostih hektolitrske mase so med križanci manjše razlike, v Jablah se gibljejo od 82,2 kg ('PopSkom') do 88,4 kg (GL-2), na Ptuju od 83,1 kg ('PopSkom') do 88,8 kg (GL-2 in GL-4). Neznatne razlike so tudi med lokacijama.

Preglednica 10: Vrednosti za maso 1000 zrn (g) in hektolitrsko maso (kg) proučevanih križancev koruze pokovke

Rang povpr.

Jable

Križanec Jable Ptuj

Masa 1000 zrn Hektolitrska masa Masa 1000 zrn Hektolitrska masa

1 GL-5 193,7 85,2 196,0 86,6

2 GL-1 189,3 86,4 194,3 86,9

3 'PopSkom' 177,7 82,2 173,7 83,1

4 GL-2 167,3 88,4 173,3 88,8

5 GL-4 159,3 87,6 163,7 88,8

6 GL-3 153,7 86,4 158,3 87,7

Povprečje 173,5 86,0 176,6 87,0

(28)

4.2.11 Pridelek in odstotni delež vlage v zrnju ob spravilu

Najmanjši odstotek vlage v zrnju ima na obeh lokacijah križanec 'PopSkom' (22,0 in 26,2 %), največjega pa prav tako na obeh lokacijah križanec GL-5 (30,0 in 31,30 %) (Pregl. 11). V Jablah ima največji pridelek križanec GL-2 (9,1 t/ha), najmanjšega pa GL-3 (6,0 t/ha), ki ima najmanjšega tudi na Ptuju (5,8 t/ha). Največji pridelek na Ptuju ima križanec 'PopSkom' (8,2 t/ha).

Preglednica 11: Pridelek zrnja pri 14 % vlage v zrnju (t/ha) in % vlage v zrnju ob spravilu preučevanih križancev koruze pokovke

Rang pridelek

Jable Križanec

Jable Ptuj

Pridelek % vlage Pridelek % vlage

1 GL-2 9,1 27,5 7,9 29,0

2 GL-5 8,6 30,0 8,1 31,0

3 GL-1 8,3 28,2 7,8 30,2

4 GL-4 7,4 28,7 7,8 30,1

5 'PopSkom' 6,9 22,0 8,2 26,2

6 GL-3 6,0 24,9 5,8 29,3

Povprečje 7,7 26,9 7,6 29,3

4.3 PROSTORNINA GOTOVE POKOVKE IN ODSTOTNI DELEŽ VLAGE V ZRNJU OB POKANJU

Prostornina gotove pokovke (pokovka, pripravljena za konzumiranje po segrevanju z vročim zrakom) križanca 'PopSkom' je pri masi vzorca 30 g surove pokovke (zrnje pred segrevanjem) znašala od 350 do 750 ml ob 13,2 % oziroma 12,9 % vlage v zrnju (Sl. 7).

Vsebnost vlage v zrnju vseh izmerjenih vzorcev je bila med 11,7 in 15,0 %.

Slika 7: Vsebnost vlage v zrnju (%) in prostornina gotove pokovke (ml) za križanca 'PopSkom', masa vzorca 30 g

(29)

Križanec GL-1 (Sl. 8) je imel najmanjšo prostornino gotove pokovke (950 ml) pri 11,4 % vlage v zrnju, ki je bila najmanjša izmerjena vsebnost vlage v zrnju. Največja prostornina pokanja (1250 ml) pa je bila pri 14 % vlage zrnja. Največja izmerjena vsebnost vlage v zrnju je bila 15,3 %.

950

1250

300 500 700 900 1100 1300

11 12 13 14 15 16

Prostornina gotove pokovke (ml)

Vsebnost vlage v zrnju (%)

Slika 8: Vsebnost vlage v zrnju (%) in prostornina gotove pokovke (ml) za križanca GL-1, masa vzorca 30 g

Križanec GL-2 (Sl. 9) je imel najmanjšo prostornino gotove pokovke (1020 ml) pri 12,6-%

vlažnosti zrnja, največjo (1320 ml) pa pri vlagi 13,2 %. Izmerjena vlaga pri vseh vzorcih je bila med 11,5 in 15,9 %.

(30)

Križanec GL-3 (Sl. 10) je imel najmanjšo prostornino pokanja (1000 ml) ob najmanjši vlažnosti zrnja (11,4 %). Največjo prostornino gotove pokovke (1250 ml) pa je imel ob 13,6 % vlage v zrnju. Največji izmerjeni odstotek vlage v zrnju je bil 14,8 %.

Križanec GL-4 (Sl. 11) je imel najmanjšo prostornino pokanja (950 ml) pri 11,5 % vlage v zrnju, največjo (1250 ml) pa pri 12,5 % vlage v zrnju. Najvišja izmerjena vsebnost vlage v zrnju je bila 15 %.

(31)

Križanec GL-5 (Sl. 12) je imel najmanjšo prostornino pokanja (600 ml) ob najnižji vsebnosti vlage v zrnju (11,5 %), največjo prostornino gotove pokovke (1000 ml) pa pri 13,9 % vlage v zrnju. Najvišja izmerjena vsebnost vlage v zrnju je bila 14,7 %.

Skupni pregled vseh križancev glede vsebnosti vlage v zrnju in prostornine gotove pokovke (Pregl. 12) nam pokaže, da se je vsebnost vseh vzorcev pri vseh križancih gibala med 11,4 in 15,9 % vlage ter med 350 in 1320 ml gotove pokovke. Povprečni najmanjši odstotek vlage je bil pri križancu GL-1 (13,02 %), najvišji pa pri križancu 'PopSkom' (13,64 %). Najmanjša povprečna prostornina gotove pokovke je bila pri križancu 'PopSkom' (529,4 ml), najvišja pa pri križancu GL-2 (1173,7 ml).

Preglednica 12: Vsebnosti vlage v zrnju (%) in prostornine gotove pokovke (ml) vseh preizkušenih križancev, masa vzorca surove pokovke 30 g

Rang po prostornini

pokanja Križanec Vsebnost vlage v zrnju (%) Prostornina gotove pokovke (ml)

povpr. min max povpr. min max

1 GL-2 13,09 11,5 15,9 1173,7 1020 1320

2 GL-3 13,06 11,4 14,8 1114,1 1000 1250

3 GL-4 13,13 11,5 15,0 1100,8 950 1250

4 GL-1 13,02 11,4 15,3 1093,6 950 1250

5 GL-5 13,24 11,5 14,7 877,4 600 1000

6 'PopSkom' 13,64 11,7 15,0 529,4 350 750

4.4 DEBELINA ZRNJA IN OBLIKA GOTOVE POKOVKE

Po Zieglerju (2001) spadajo pokovke s številom zrn med 52 in 67 zrn na težo 10 g med debele pokovke, zato vsi križanci v našem poskusu spadajo v ta razred, križanec GL-5 pa

(32)

ima celo manjše število zrn. Vsi križanci razen križanca 'PopSkom' imajo v Jablah nekoliko večje število zrn na maso 10 g.

Preglednica 13: Število zrn na maso 10 g glede na razvrstitev po Ziegler (2001) v razrede po debelini zrnja Rang po številu

zrn Križanec Število zrn na maso 10 g

Jable Ptuj Razred po debelini

1 GL-3 65,1 63,2 debelo

2 GL-4 62,8 61,1 debelo

3 GL-2 59,8 57,7 debelo

4 'PopSkom' 56,3 57,6 debelo

5 GL-1 52,8 51,5 debelo

6 GL-5 51,6 51,0 debelo

Križanec 'PopSkom' (Sl. 13) ima belo barvo zrnja in izrazito bel endosperm, medtem ko imajo vsi drugi križanci rumeno zrnje in neizrazito belo do rahlo krem barvo endosperma (Sl. 14–18). Oblika zrnja je pri vseh ovalno okrogla, noben križanec nima šilaste oblike zrn. Oblika počenih zrn ni pri nobenem križancu povsem enaka, vsi so večinoma metuljasti različnih oblik, pri vsakem je bil manjši delež tudi v obliki gobic. Posebej odstopa križanec GL-5 (Sl. 18), ki ima sicer neizrazito obliko metulja in je bolj v obliki žogice ter nima tako izrazitih stranskih kril. Podobno, a manj izrazito, manjši delež in manjšo obliko žogice ima tudi 'PopSkom'.

Slika 13: Surovo in počeno zrnje križanca 'PopSkom'

Slika 14: Surovo in počeno zrnje križanca GL-1

(33)

Slika 15: Surovo in počeno zrnje križanca GL-2 Slika 16: Surovo in počeno zrnje križanca GL-3

Slika 17: Surovo in počeno zrnje križanca GL-4 Slika 18: Surovo in počeno zrnje križanca GL-5

(34)

5 RAZPRAVA

Za uspešno oplodnjo in s tem povezano količino pridelka je pomembno časovno usklajeno metličenje in svilanje posameznega hibrida. Na Ptuju je opazno precej daljše obdobje med metličenjem in svilanjem kot v Jablah. Na to v največji meri vplivajo vremenske razmere v času cvetenja. Kot navaja Rozman (2002), sušne razmere v času cvetenja, ki so običajno povezane z visokimi temperaturami, pospešujejo metličenje in zavirajo svilanje, kar vpliva na slabšo oplodnjo. Meteorološki podatki (Sl. 5 in 6) so prikazani po dekadah, kar nekoliko popači pravo sliko, predvsem padavin. Na obeh lokacijah je bilo precej padavin proti koncu junija. Julija, ko je bilo cvetenje najintenzivnejše, pa so bile obilnejše padavine šele proti koncu meseca. Da je obdobje med metličenjem in svilanjem precej daljše na Ptuju kot v Jablah, je v največji meri pripisati tipu tal, saj so tla na Ptuju bolj lahka in peščena kot v Jablah, kjer so tla težja in vlago dalj časa zadržujejo. To se je odražalo tudi na pridelku.

Najzgodnejši križanec 'PopSkom', ki je na Ptuju metličil že konec junija (29. 6.) in je metličil in svilal 11 dni pred najzgodnejšim tujim križancem, je imel na Ptuju največje pridelke, v Jablah pa drugega najmanjšega. Na Ptuju najpoznejši križanec GL-3 je imel na obeh lokacijah najmanjši pridelek, na Ptuju celo za približno 25 % manjšega od drugega najmanjšega pridelka. Drugi najpoznejši križanec GL-2 je imel občutno največji pridelek v Jablah (9,1 t/ha), na Ptuju pa manjšega, šele tretjega po vrsti.

Medtem ko so bili na Ptuju pri vseh križancih višje nastavljeni storži kot v Jablah, se je višina rastlin glede na lokacije in križance odražala različno.

Pri lastnostih storža sta število vrst zrnja in premer storža bolj gensko pogojena kot dolžina storža, ki je bolj pod vplivom okolja. Zato v številu vrst zrnja in debelini storža med lokacijama ni večjih razlik, manjše razlike med lokacijama so le v dolžini storža. Najdaljše storže ima najpoznejši križanec GL-5 (Jable 18,1 Ptuj 19,4 cm), najkrajše pa 'PopSkom' (12,9 in 13,6 cm). Vsi križanci imajo na Ptuju daljše storže kot v Jablah, razen na Ptuju najpoznejši križanec GL-3, kar je lahko posledica vremenskih razmer v času cvetenja.

Lastnosti zrnja, kot so dolžina, širina in debelina, se izražajo v absolutni masi. Vsi križanci se pri obeh lokacijah izražajo precej enotno, nekoliko odstopata le križanca GL-4 za širino in GL-1 za debelino zrna. Tudi pri absolutni masi med lokacijama ni bistvenih razlik, razen pri križancu 'PopSkom' so pri vseh drugih vrednostih na Ptuju nekoliko večje kot v Jablah.

Pridelek suhega zrnja je pri pokovki, takoj za prostornino pokanja, najpomembnejši. Na Ptuju ima največji pridelek križanec 'PopSkom', v Jablah pa GL-2. Po zgodnosti glede na čas cvetenja je 'PopSkom' najzgodnejši, GL-2 pa najpoznejši. Da je imel križanec 'PopSkom' največji pridelek na Ptuju, je najverjetnejši razlog, da je prišlo do cvetenja in oplodnje še pred nastopom julijske vročine in suše, medtem ko je poznejši križanec GL-2