5 RAZPRAVA
Za uspešno oplodnjo in s tem povezano količino pridelka je pomembno časovno usklajeno metličenje in svilanje posameznega hibrida. Na Ptuju je opazno precej daljše obdobje med metličenjem in svilanjem kot v Jablah. Na to v največji meri vplivajo vremenske razmere v času cvetenja. Kot navaja Rozman (2002), sušne razmere v času cvetenja, ki so običajno povezane z visokimi temperaturami, pospešujejo metličenje in zavirajo svilanje, kar vpliva na slabšo oplodnjo. Meteorološki podatki (Sl. 5 in 6) so prikazani po dekadah, kar nekoliko popači pravo sliko, predvsem padavin. Na obeh lokacijah je bilo precej padavin proti koncu junija. Julija, ko je bilo cvetenje najintenzivnejše, pa so bile obilnejše padavine šele proti koncu meseca. Da je obdobje med metličenjem in svilanjem precej daljše na Ptuju kot v Jablah, je v največji meri pripisati tipu tal, saj so tla na Ptuju bolj lahka in peščena kot v Jablah, kjer so tla težja in vlago dalj časa zadržujejo. To se je odražalo tudi na pridelku.
Najzgodnejši križanec 'PopSkom', ki je na Ptuju metličil že konec junija (29. 6.) in je metličil in svilal 11 dni pred najzgodnejšim tujim križancem, je imel na Ptuju največje pridelke, v Jablah pa drugega najmanjšega. Na Ptuju najpoznejši križanec GL-3 je imel na obeh lokacijah najmanjši pridelek, na Ptuju celo za približno 25 % manjšega od drugega najmanjšega pridelka. Drugi najpoznejši križanec GL-2 je imel občutno največji pridelek v Jablah (9,1 t/ha), na Ptuju pa manjšega, šele tretjega po vrsti.
Medtem ko so bili na Ptuju pri vseh križancih višje nastavljeni storži kot v Jablah, se je višina rastlin glede na lokacije in križance odražala različno.
Pri lastnostih storža sta število vrst zrnja in premer storža bolj gensko pogojena kot dolžina storža, ki je bolj pod vplivom okolja. Zato v številu vrst zrnja in debelini storža med lokacijama ni večjih razlik, manjše razlike med lokacijama so le v dolžini storža. Najdaljše storže ima najpoznejši križanec GL-5 (Jable 18,1 Ptuj 19,4 cm), najkrajše pa 'PopSkom' (12,9 in 13,6 cm). Vsi križanci imajo na Ptuju daljše storže kot v Jablah, razen na Ptuju najpoznejši križanec GL-3, kar je lahko posledica vremenskih razmer v času cvetenja.
Lastnosti zrnja, kot so dolžina, širina in debelina, se izražajo v absolutni masi. Vsi križanci se pri obeh lokacijah izražajo precej enotno, nekoliko odstopata le križanca GL-4 za širino in GL-1 za debelino zrna. Tudi pri absolutni masi med lokacijama ni bistvenih razlik, razen pri križancu 'PopSkom' so pri vseh drugih vrednostih na Ptuju nekoliko večje kot v Jablah.
Pridelek suhega zrnja je pri pokovki, takoj za prostornino pokanja, najpomembnejši. Na Ptuju ima največji pridelek križanec 'PopSkom', v Jablah pa GL-2. Po zgodnosti glede na čas cvetenja je 'PopSkom' najzgodnejši, GL-2 pa najpoznejši. Da je imel križanec 'PopSkom' največji pridelek na Ptuju, je najverjetnejši razlog, da je prišlo do cvetenja in oplodnje še pred nastopom julijske vročine in suše, medtem ko je poznejši križanec GL-2
cvetel ravno v tem obdobju, kar je povzročilo slabšo oplodnjo in zaradi tega manjši pridelek, kot bi ga glede na njegov zrelostni razred lahko pričakovali.
Prostornina gotove pokovke, pripravljene za konzumiranje po segrevanju glede na težo surove pokovke pred segrevanjem, je najpomembnejša lastnost koruze pokovke, saj želijo prodajalci gotove pokovke iz čim manjše mase surove pokovke (ki jo kupijo) dobiti čim večjo prostornino gotove pokovke, saj jo prodajajo na merice; marsikje na male, srednje ali velike. Zato je za prodajalce gotove konzumne pokovke tako pomembna prostornina počenih zrn po segrevanju. Pokovka se za konzumiranje lahko pripravlja na več načinov: s segrevanjem z vročim suhim zrakom, s segrevanjem na olju ali v mikrovalovni pečici.
Zaradi preprostosti smo za poskus uporabili metodo segrevanja zrnja z vročim suhim zrakom z manjšim gospodinjskim aparatom.
Kot navajajo Ziegler in sod. (1984), se največja prostornina pokanja doseže pri vlagi med 13 in 14,5 % vlage. Pri vseh naših križancih so bile vsebnosti vlage tudi izven teh vrednosti (od 11,4 do 15,9 %), vendar ni bilo bistvenih razlik v prostornini počenih zrn niti izven teh vrednosti. So pa bile pri štirih križancih najmanjše prostornine ob najmanjši vsebnosti vlage v zrnju, le pri 'PopSkom' je bila najmanjša prostornina pri vlagi 13,2 % in pri GL-2 pri vlagi 12,6 %. Od obeh omenjenih križancev ima 'PopSkom' najmanjšo povprečno prostornino gotove pokovke (529,4 ml na 30 g surove pokovke), medtem ko ima GL-2 največjo (1173,7 ml na 30 g surove pokovke). Iz grafičnih prikazov (Sl. 7–12) lahko sklepamo le, da na prostornino gotove pokovke vseh vzorcev in vseh križancev v mejah vsebnosti vlage v zrnju od 12 do 14 % vlaga ni posebej vplivala. Zapisano drugače, za optimalno prostornino gotove pokovke za proučevane križance je pomembno, da je vsebnost vlage v zrnju v teh mejah.
Poleg vsebnosti vlage v zrnju je prostornina gotove pokovke odvisna tudi od debeline perikarpa, saj mora vzdržati čim večji notranji tlak zrna, ki nastane ob segrevanju zrna, oziroma vlage v zrnu, preden zrno poči. Pomembni so tudi stopnja zrelosti ob pobiranju storžev, trajanje segrevanja zrnja in morebitne razne mehanske poškodbe zrna oziroma perikarpa, ki nastanejo ob spravilu, sušenju ali luščenju zrnja. Če je perikarp poškodovan, zrno ne more zdržati visokega tlaka, zato poči prej, kar zmanjšuje prostornino gotove pokovke. Razlike lahko nastanejo tudi ob sušenju. Ziegler in sod. (1984) navajajo tudi pomen začetne vlažnosti zrnja po sušenju. Če je zrnje presuho in se naknadno navlaži do npr. 13,5 % vlage, bo imelo manjšo prostornino pokanja, kot če je sušeno že na začetku samo na 13,5 %. Zato sta za najboljši rezultat gotove pokovke zelo pomembna pravilno sušenje in sprotno merjenje vsebnosti vlage v zrnju.
5.1 SKLEPI
Na podlagi proučevanja 6 različnih križancev koruze pokovke lahko sklepamo naslednje:
Najzgodnejši križanec 'PopSkom' je imel na Ptuju največji pridelek, v Jablah drugega najmanjšega. V Jablah je imel največji pridelek križanec GL-2, v Apačah pa tretjega največjega in je med najpoznejšimi križanci.
Najdaljše storže na obeh lokacijah je imel križanec GL-5, najkrajše pa 'PopSkom', ki je imel najdebelejše storže z največjim številom vrst zrnja na storžu.
Največjo absolutno maso je imel križanec GL-5, najmanjšo pa GL-3, med lokacijama ni bilo bistvenih razlik.
Po debelini zrnja po Zieglerju in sod. (1984) zrnje vseh križancev spada med debelo zrnje, saj je pri vseh število zrn na težo 10 g manjše od 67.
Vsebnost vlage v zrnju v vseh proučevanih vzorcih vseh križancev je bila med 11,4 in 15,9%, prostornina gotove pokovke pa med 350 in 1320 ml.
Največjo povprečno prostornino gotove pokovke je imel križanec GL-2 (1173,7 ml na 30 g surove pokovke), najmanjšo pa 'PopSkom' (529,4 ml).
Glede na prostornino gotove pokovke vseh vzorcev in vseh križancev v mejah med 12 in 14 % vlage v zrnju pri prostornini pokanja ni bilo bistvenih razlik. Zato lahko za proučevane križance sklepamo, da je za optimalno prostornino gotove pokovke najprimernejša vsebnost vlage v zrnju v teh mejah.
6 POVZETEK
Koruza pokovka (Zea mays everta Sturt.) je ena od zvrsti koruze, ki se od drugih razlikuje po drobnejšem zrnju z zelo trdim endospermom, ki ob segrevanju ne prepušča sproščene vlage iz zrna, v zrnu nastane velik tlak, ob tem se zrnje razpoči in znatno poveča prostornino. Namen diplomskega dela je bil proučiti pridelek in kakovost novega slovenskega križanca koruze pokovke 'PopSkom', ga primerjati s petimi tujimi križanci ter ugotoviti kakovost oziroma prostornino gotove pokovke ob različni vsebnosti vlage v zrnju.
V proučevanje je bilo vključenih 6 križancev koruze pokovke, in sicer slovenski križanec koruze pokovke 'PopSkom', leta 2013 vpisan v sortno listo, ter 5 tujih križancev iz žlahtniteljskega inštituta v Gleisdorfu, Avstrija. Poskus je bil izveden na dveh lokacijah, v Jablah pri Trzinu in v Apačah pri Ptuju, po metodi naključnega bloka v treh ponovitvah.
Med rastno dobo smo beležili čas cvetenja, pojav bolezni in škodljivcev, izmerili smo višino storža in rastlin. Ob spravilu smo ročno pobrali vse storže posebej z vsake parcelice in določili vlago v zrnju. Po sušenju smo v laboratoriju določili vlago v suhem zrnju, z vsake parcelice naključno izbrali pet storžev, izmerili dolžino in premer storžev in dimenzije zrnja, določili maso 1000 zrn in hektolitrsko maso ter izračunali pridelek zrnja na hektar pri 14 % vlage. Ob sušenju in po sušenju smo večkrat merili vlago v zrnju. S kuhinjskim aparatom za pripravo pokovke smo segreli 30 g surovega zrnja in izmerili prostornino počenih zrn. Podatke smo obdelali z računalniškim programom Microsoft®
Excel® 2010 in izračunali povprečne vrednosti, variacijsko širino in KV (%) ter jih prikazali v preglednicah in grafikonih.
Rezultati so pokazali, da je imel najzgodnejši križanec 'PopSkom' na Ptuju največji pridelek, v Jablah pa drugega najmanjšega. V Jablah je imel največji pridelek križanec GL-2, medtem ko je imel na Ptuju tretjega največjega in je med najpoznejšimi križanci. Na različne višine pridelka med lokacijama in križanci je močno vplivala suša v času cvetenja.
Na obeh lokacijah je imel najdaljše storže križanec GL-5, najkrajše pa 'PopSkom', ki pa je imel najdebelejše storže in največje število vrst zrnja na storžu. Največjo absolutno maso je imel križanec GL-5, najmanjšo GL-3, med lokacijama ni bilo bistvenih razlik. Po debelini zrnja po Zieglerju in sod. (1984) zrnje vseh proučevanih križancev spada med debelo zrnje, saj je pri vseh število zrn na maso 10 g manjše od 67. Najdebelejše zrnje ima GL-5 (51,6 in 51 zrn), najdrobnejše ima GL-3 (65,1 in 63,2 zrna). Vsebnost vlage v zrnju v vseh proučevanih vzorcih vseh križancev je bila med 11,4 in 15,9 %; prostornina gotove pokovke pa med 350 in 1320 ml. Največjo povprečno prostornino gotove pokovke je imel križanec GL-2 (1173,7 ml na 30 g surove pokovke), najmanjšo pa 'PopSkom' (529,4 ml).
Glede na prostornino gotove pokovke vseh vzorcev in vseh križancev v mejah med 12 in 14 % vlage v zrnju v prostornini pokanja ni bilo bistvenih razlik. Zato lahko za proučevane
križance sklepamo, da je za optimalno prostornino gotove pokovke najprimernejša vsebnost vlage v zrnju v teh mejah.
7 VIRI
ARSO. Agencija Republike Slovenije za okolje. Meteorološki podatki. 2014.
http://meteo.arso.gov.si/met/sl/app/webmet/#webmet==8Sdwx2bhR2cv0WZ0V2bvE Gcw9ydlJWblR3LwVnaz9SYtVmYh9iclFGbt9SaulGdugXbsx3cs9mdl5WahxXYyN GapZXZ8tHZv1WYp5mOnMHbvZXZulWYnwCchJXYtVGdlJnOn0UQQdSf;
(18.6.2019)
Čergan Z., Jejčič V., Knapič M., Modic Š., Moljk B., Poje T., Simončič A., Sušin J., Urek G., Verbič J., Vrščaj B., Žerjav M. 2008. Koruza. Ljubljana, Kmečki glas: 314 str.
Dofing S. M., Thomas-Compton M. A., Buck J. S. 1990. Genotype × popping method interaction for expansion volume in popcorn. Crop Science, 30, 1: 62-65
Hoseney R. C., Zelezak K., Abdelrahman A. 1983. Mechanism of popcorn popping. Jurnal of Cereal Science, 1, 1: 43-52
Jarvis J. L., Ziegler K. E., Webber D. F., Guthrie W. D. 1990. Effect of second-generation European corn borers and stalk rot fungi on popcorn hybrids. Maydica, 35, 3: 259-265 Kocjan Ačko D. 2015. Poljščine: pridelava in uporaba. Ljubljana, ČZD Kmečki glas: 187
str.
Mikuž F. 1961. Koruza v Sloveniji in njeni hibridi. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za agronomijo, biologijo, gozdarstvo in veterinarstvo: 97 str.
Pintar M., Bedrač M., Brečko J., Cunder T., Kožar M., Moljk B., Travnikar T., Verbič J., Zagorc B. 2017. Slovensko kmetijstvo v številkah. Ljubljana, KIS - Kmetijski inštitut Slovenije: 23 str.
https://www.kis.si/f/docs/Arhiv_kmetijstvo_v_stevilkah/KIS_Slovensko_kmetijstvo_v _stevilkah_2017_SLO_splet.pdf (12.6.2021)
Rozman L. 1984. Kako pridelujemo koruzo na vrtu. Moj mali svet, 16, 5: 16-17
Rozman L. 1997. Pomen koruze v razvoju človeštva. Sodobno kmetijstvo, 30, 4: 155-158 Rozman L. 2002. Prednost ranejšim hibridom: setev koruze ob ekstremnih sušah. Vestnik,
54: 28
Rozman L. 2012. Genska banka koruze v Sloveniji. Acta agriculturae Slovenica, 99, 3:
317-328
Stevens S. J., Stevens E. J., Lee K. W., Flowerday A. D., Gardner C. O. 1986.
Organogenesis of the staminate and pistillate inflorescences of pop and dent corns:
Relationship to leaf stages. Crop Science, 26, 4: 712-718 Tajnšek T. 1991. Koruza. Ljubljana, ČZP Kmečki glas: 180 str.
Tracy W. F., Galinat W. C. 1987. Thickness and cell layer number of the pericarp of sweet corn and some of its relatives. HortScience, 22, 4: 645-647
Ziegler K. E. 2001. Popcorn. V: Specialty corns. 2nd ed. Hallauer A. R. (ur.). Boca Raton, CRC Press: 205-240
Ziegler K. E., Ashman R. B., White G. M, Wysong D. B. 1984. Popcorn production and marketing. Oklah. Cooper. Ext. Service. National Corn Handbook, NCH-5.
http://corn.agronomy.wisc.edu/Management/pdfs/NCH05_CR-2104web.pdf (12.6.2019)
ZAHVALA
Najprej se iskreno zahvaljujem gospodu Juretu Kolariču, univ. dipl. inž. kmet., takratnemu vodji oddelka za žlahtnjenje koruze na žlahtniteljskem inštitutu v Gleisdorfu v Avstriji, da nam je prijazno odstopil seme njihovih križancev koruze pokovke za diplomsko delo.
Posebna zahvala gre mentorju, izr. prof. dr. Ludviku Rozmanu, za številne ure, ki jih je namenil za izvedbo poskusa, za vso spodbudo, strokovne nasvete in vso vsestransko pomoč pri pisanju diplomske naloge. Hvala za vso potrpežljivost, ki ste jo imeli z menoj, in za dragoceni čas, ki ste si ga vzeli.
Iskreno se zahvaljujem tudi svoji družini, očetu Ivanu in mami Marici, sestri Aleksandri z Zdravkom in partnerju Marku, da so mi v času študija stali ob strani in verjeli vame. Hvala za vso potrpežljivost, ki ste jo imeli z menoj.