Definicije družinskega podjetništva

Enotna definicija družinskega podjetništva še vedno ni oblikovana in glede na različna stališča mnogih avtorjev in neenotnega stališča, katere vidike in predvsem v kolikšni meri je treba vključiti v definiranje, je v kratkem tudi ni pričakovati.

V začetku razmišljanja o družinskih podjetjih moramo omeniti, da ne glede na podjetje in delo, ki ga posameznik opravlja, velja, da praktično vsak prenaša dogajanje na službenem področju tudi v zasebno, družinsko okolje.

Človek je kot posameznik dovzeten za pozitivna in negativna dogajanja v svojem okolju in praviloma velja, da lahko posameznik bolje deluje takrat, ko je v družini deležen razumevanja in podpore pri vsakodnevnih obremenitvah, ki so v družinskih podjetjih zaradi vplivov poslovnega in družinskega življenja velikokrat večje kot pri delu v nedružinskih podjetjih. Razlogi za to so predvsem v značilnostih poslovnega sveta, ki velja za racionalno področje, in družinskega okolja, ki je bolj izpostavljeno čustvenim vplivom (Rajter 2008).

Različni avtorji poudarjajo različne lastnosti ali značilnosti podjetij, na podlagi katerih jih lahko opredelimo kot družinska. Vsekakor lahko ugotovimo nekatere značilnosti, po katerih se družinska podjetja razlikujejo od drugih.

Razlike so predvsem na naslednjih področjih:

1. lastništvo podjetja: ustanovitelji ali lastniki podjetja so vsi ali samo posamezni člani ožje ali širše družine. Seveda je formalna opredelitev lastnine oziroma večinskega ali upravljavskega lastniškega deleža odvisna tudi od statusne oblike podjetja, vendar ne glede na to velja, da mora imeti družina z lastniškega vidika ustrezen delež, ki ji omogoča upravljanje in nadzor nad podjetjem ter po potrebi tudi sprejemanje strateških in statusnih odločitev;

2. vodenje in upravljanje podjetja: v vsakem primeru mora imeti družina oziroma morajo imeti njeni člani na osnovi višine svojega deleža zadosten lastniški vpliv na vodenje ali upravljanje podjetja;

3. vpletenost družine v podjetje: družina je v podjetje vpletena z zaposlovanjem oziroma aktivnim delovanjem vsaj enega družinskega člana (predvsem mlajša podjetja) oziroma več članov družine ali več različnih generacij (starejša podjetja);

4. prehod med generacijami: družinska podjetja so načeloma namenjena več generacijam in lastništvo v podjetjih se samoumevno prenaša na naslednjo generacijo. Seveda v primeru velikih ali celo multinacionalnih podjetij družinsko lastništvo lahko pomeni tudi zelo širok krog sorodstveno povezanih ljudi.

Družinska podjetja so v obstoječi literaturi, kot je že bilo omenjeno, obravnavana z vidika specifičnega segmenta podjetij, ki po ocenah predstavljajo velik, skoraj tričetrtinski delež vseh podjetij. Tudi za družinska podjetja velja posplošeno razumevanje, da gre predvsem za nastanek novih, mikro in malih podjetij, čeprav je pravilnost takšnega posploševanja vprašljiva.

Glede na oceno, da je največ družinskih podjetij v ZDA (Family business institute 2005), kjer naj bi jih bilo več kot 80 % med vsemi podjetji, in da je ocenjen delež družinskih podjetij med največjimi svetovnimi podjetji približno 30 % (CNNMoney 2005), je seveda jasno, da so ta podjetja tudi izredno pomembna v globalnem gospodarskem smislu in ne le z nacionalnih vidikov, kjer določen delež pomembnosti prispevajo tudi mikro, mala in srednje velika podjetja.

Skozi obdobje raziskovanja družinskega podjetništva je veliko avtorjev (Stern 1986, Dyer in Handler 1994, Alcorn 1982 in drugi) poskušalo odgovoriti na temeljno vprašanje, kaj je družinsko podjetje. Pojavljalo se je veliko definicij, ki so poskušale zajeti čim več posameznih značilnosti, ki bi celovito opredelile družinsko podjetje.

Avtorji so upoštevali različne vidike – od lastništva, vodenja in upravljanja do nasledstva in drugih vidikov ali pa kombinacijo več vidikov. Nekatere izmed definicij so prikazane v tabeli 4.1.

Kljub številnim poskusom oblikovanja enotne definicije družinskega podjetja ta do sedaj še ni bila oblikovana. Kot ugotavlja tudi Vadnjal (2005), enotno definiranje družinskega podjetja omejujejo predvsem tri razsežnosti: lastništvo, vpletenost družinskih članov in pripravljenost za prenos lastništva in upravljanja med generacijami. Za potrebe naloge se bomo pri ustreznosti meril za uvrščanje med družinska podjetja omejili na osnovno izhodišče, da lahko kot družinska podjetja obravnavamo tista, ki so v večinski lasti ene ali več družin oziroma sta v njih zaposlena vsaj dva družinska člana, ki sta praviloma tudi vodilni osebi v podjetju. Tri razsežnosti so prikazane na sliki 4.1.

Tabela 4.1 Možne definicije družinskega podjetja

Avtor Definicija Lastništvo – management

Alcorn (1982) Profitna organizacija. Če je del delnic v javni lasti, mora družina tudi operativno voditi podjetje.

Barry (1975) Podjetje, ki ga v praksi kontrolirajo člani ene same družine.

Barnes in Hershon (1976) Večinski delež v rokah posameznika ali članov iste družine.

Dyer (1986) Na vodenje in prenos lastništva vplivajo družinski odnosi.

Stern (1986) Podjetje vodijo in so lastniki člani ene ali dveh družin.

Vpletenost družinskih članov

Beckhard in Dyer (1983) Podsistemi v družinskem podjetju: podjetje, ustanovitelj, družina. Povezuje jih povezovalni svet - svet direktorjev, ki ga naša zakonodaja ne predvideva. To vlogo pa bi lahko imel nadzorni svet.

Davis (1983) Interakcija med dvema organizacijama: družino in podjetjem.

Prehod med generacijami

Churchill in Hatten (2004) Mlajši družinski član prevzame kontrolo nad posli od starejšega.

Ward (1988) Vodenje in lastništvo bo preneseno na mlajšo generacijo.

Kombinirane definicije

Donnelley (1964) Podjetje pojmujemo kot družinsko, če je povezano z dvema generacijama družine, kar vpliva na podjetje in družino.

Christensen (1953) Glavno vlogo pri vodenju podjetja imajo , tradicija pa se kaže v tem, da podjetje nosi družinsko ime.

Rosenblatt, de Mik, Anderson in Johnson (1985)

Večinski lastnik podjetja je družina in vanj sta (bila) vpletena najmanj dva člana družine.

Vir: povzeto po Handler 1989 in Allouche in Amann 1998.

Problematika opredelitve družinskega podjetništva oziroma družinskih podjetij izhaja tudi iz različnih raziskav, katerih ugotovitve medsebojno niso primerljive. Vzrok teh težav je predvsem določanje vzorca raziskav in tudi neopredeljenost avtorjev raziskav pri navajanju točne definicije v vzorčenju. Večinoma v novejših raziskavah povprašamo udeležence raziskav, ali svoje podjetje pojmujejo kot družinsko (seveda ob nekaterih splošnih navodilih o osnovnih merilih, ki jim morajo podjetja izpolnjevati) in na osnovi odgovora ugotavljamo, ali podjetje lahko pojmujemo kot družinsko ali ne.

Takšno prakso sta med drugim uvedla tudi Birly in Godfrey (2000), ki sta ravno zaradi pomanjkanja definicij, na katere bi se lahko oprla v raziskavah, opredelitev v celoti prepustila anketirancem.

Osnovna problematika je že sama definicija družine in obsega družinske povezanosti oziroma relacij. Tukaj ne gre samo za neposredno sorodstvo v smislu krvnega sorodstva v najširšem možnem smislu, pač pa tudi za partnerje, zakonce, njihove sorodnike in potomce. Kadar govorimo o najširšem sorodstvu v zgoraj omenjenem smislu, lahko dobimo zelo veliko število ljudi, ki so teoretično sicer lahko tudi sorodstveno povezani (Chua, Chrisman in Sharma 1999), vendar se v resnici sploh ne poznajo in je torej definiranje te skupine kot družinskih lastnikov vprašljivo. Med takšna podjetja lahko prištevamo predvsem velika podjetja z dolgo tradicijo delovanja in takšnih primerov lahko med svetovno znanimi podjetji, ki se deklarirajo kot družinska, najdemo kar nekaj (Fiat, BMW in mnoga druga).

Osnovna komponenta razsežnosti definicije družinskega podjetja je torej sestavljena iz treh razsežnosti, ki so prikazane na sliki 4.1.

Slika 4.1 Tri razsežnosti definicije družinskega podjetja

Vir: BMR 2005.

Ob navedenih dejavnikih, seveda prihaja tudi do zunanjih vplivov, ki so jim družinska podjetja izpostavljena v enaki meri kot ostala. To je delovanje tržnih podjetniških mehanizmov, ki načeloma v družinskih podjetjih samo še stopnjujejo problematiko, kar bo posebej izpostavljeno tudi v nadaljevanju.

4.3 Ugotovitve raziskav o družinskih podjetjih kot pomembnemu dejavniku