Na podlagi diagrama lahko vidimo, da gre za eno izrazito komponento. Druga komponenta dosega 56 % celotne variance in je s tem njena vrednost prenizka, da bi jo lahko upoštevali (Kirkwood in Sterne 2004).
Tabela 7.10 Delež pojasnjene variance
Začetna vrednost Končna vrednost Komponente
Z eno komponento pojasnimo 82,0 % celotne variance spremenljivk, kar kaže na to, da je model ustrezen.
Tabela 7.11 Komponentna struktura
Komponenta 1
Skupni prihodki 03–07 0,973
Skupaj prihodki na domačem trgu 2007 0,97
Prihodki na tujem trgu 2006 0,968
Skupaj dobiček 03–07 0,877
Povprečno število zaposlenih 03–07 0,712
Kazalci 'skupni prihodki', 'skupni prihodki na domačem trgu' in 'skupni prihodki na tujem trgu' imajo največjo komponentno utež (nad 0,95), kar kaže na to, da visoko korelirajo z novo spremenljivko 'Rast' in tako tudi največ prispevajo k njeni pojasnitvi.
V nadaljevanju s t preizkusom preverimo, ali imajo družinska podjetja večjo povprečno vrednost na spremenljivki 'Rast'.
Tabela 7.12 Opisne statistike spremenljivke 'Rast' glede na družinska/nedružinska podjetja
družinsko N Aritmetična sredina Standardni odklon
ni družinsko 341 0,0095113 1,01998347
Rast
družinsko 366 -0,0088616 0,98233141
Povprečna vrednost spremenljivke 'Rast' je tako pri družinskih kot nedružinskih podjetjih blizu 0.
Tabela 7.13 Rast glede na družinska/nedružinska podjetja – t preizkus Levenov preizkus
za enakost varianc t preizkus za enakost povprečij F Sig. t df Sig. (2-tailed) Predpostavka enakosti varianc 1,011 0,315 0,244 705 0,807 Rast
Predpostavka neenakosti varianc 0,244 696,814 0,808 Na podlagi t preizkusa, ki znaša 0,2, pri več kot 5-odstotnem tveganju, hipotezo, da so družinska podjetja uspešnejša, zavrnemo.
Povprečni prihodki na domačem trgu 03–07 na zaposlenega znašajo 68.532 EUR.
Povprečni skupni prihodki na tujem trgu 03–07 na zaposlenega znašajo 93.233 EUR.
Povprečni skupni prihodki 03–07 na zaposlenega znašajo 15.4516 EUR. Povprečni skupni dobiček 03–07 na zaposlenega znaša 27.353 EUR. Če obravnavamo celoten vzorec, se podjetja v poslovnih rezultatih na zaposlenega ne razlikujejo glede na to, ali so družinska ali ne. Enako lahko trdimo za mikro in srednje velika oz. velika podjetja. V malih podjetjih pa so nedružinska podjetja uspešnejša v treh kazalcih: povprečni prihodki na domačem trgu 03–07 na zaposlenega (družinska: 45.300 EUR, nedružinska:
51.578 EUE; F=6,2, p<0,05), skupni prihodki na tujem trgu 03–07 na zaposlenega (družinska: 60.163 EUR, nedružinska: 68.209 EUR; F=4,9, p<0,05), skupni prihodki 03–07 na zaposlenega (družinska: 97.007 EUR, nedružinska: 110.353 EUR; F=5,25, p<0,05) (priloga, tabeli 27 in 28).
Povprečen indeks prihodkov 03–07 znaša 1,14 in se glede na tip podjetja (družinska, nedružinska) statistično ne razlikuje ne glede na to, ali analiziramo celoten vzorec ali pa znotraj posameznega velikostnega razreda. Povprečni skupni prihodki v analiziranih podjetjih znašajo 8.569.725 EUR in se prav tako glede na tip podjetij ne razlikujejo niti, če jih obravnavamo znotraj velikostnega razreda (priloga, tabeli 29 in 30).
Povprečni indeks prihodkov na tujih trgih 03–07 znaša 0,19 in se glede na tip podjetja ne razlikuje niti, če podjetja razdelimo na mikro, mala ali srednje velika oz.
velika (priloga, tabeli 31 in 32).
Skupni prihodki 03–07 znašajo 11.468.859 EUR in se glede na tip podjetja ne razlikujejo, prav tako se med seboj ne razlikujejo znotraj velikostnih razredov (priloga, tabela 33).
Če primerjamo družinska in nedružinska podjetja po skupnem dobičku 03–07 podjetja ne glede na velikost, ne moremo potrditi, da se med seboj statistično značilno razlikujejo. Povprečni skupni dobiček znaša 1.079.227 EUR. Med mikro podjetji so družinska podjetja izkazala več dobička (52.398 EUR) kot nedružinska (42.785 EUR), razliko lahko tudi statistično potrdimo (F=4,1, p<0,05). Pri ostalih skupinah podjetij ni razlik. Indeks skupnega dobička znaša 0,12 in se glede na družinska/nedružinska
podjetja statistično ne razlikuje (priloga, tabeli 9 in 10). Ustvarjeni dobiček je sicer precej relativna kategorija, na katerega lahko vpliva mnogo poslovnih in drugih dejavnikov, hkrati pa gre pri obravnavi podatkov za presečne vrednosti na določen dan, ki izvirajo iz bilančnih podatkov, tako da se lahko stanje na tem področju seveda, praktično dnevno, spreminja. Kljub temu pa je opazovanje ustvarjenega dobička na zaposlenega v določenem dolgoročnem časovnem obdobju dovolj zanesljivo, da ga lahko uvrstimo med parametre, na osnovi katerih lahko izvedemo določene zaključke.
Pri obravnavi dobička podjetij lahko ugotovimo, da so nedružinska podjetja v opazovanem dolgoročnem obdobju ustvarila 6 % več dobička od nedružinskih. Pri tem je treba poudariti, da so podjetja v obdobju 2003–2006 ustvarjala podoben dobiček, nekoliko v korist družinskih podjetij odstopa leto 2003 (za 4 %), medtem ko so ostala leta praktično izenačena (+/- 2 %). Izrazit padec ustvarjenega dobička je opazen v letu 2007, v katerem je vsem skupinam, razen skupinama velikih nedružinskih podjetij in mikro družinskih podjetij, dobiček precej upadel. Izrazito se je povečal dobiček velikih nedružinskih podjetij, in sicer za kar 2,8-krat. Razlogi za upad dobička večine podjetij so lahko različni, možno je, da so ta podjetja že zaznavala prve znake recesije, seveda pa je ravno tako možno, da so se jim povečali poslovni ali drugi stroški. Obstaja tudi možnost, da gre za naravno ciklično gibanje poslovanja, ki so mu še posebej izpostavljena manjša podjetja, in je ustvarjen rezultat tudi odraz tega.
Hipoteze v tem delu ne moremo potrditi, vendar lahko ugotovimo, da so družinska podjetja glede na proučevane parametre praktično enakovredna nedružinskim. Torej lahko pritrdimo trditvi v temeljni tezi in da so družinska podjetja dejansko enakovreden segment nedružinkim podjetjem in jih torej ne moremo obravnavati kot specifično (pojavno) obliko podjetništva.
8 IZVIRNOST IN PRISPEVEK K ZNANOSTI TER MOŽNOST NADALJNJEGA RAZISKOVANJA
Obravnavana tematika pomeni celovit in inovativen prispevek k znanosti, saj so rezultati raziskave plod lastne izvedene raziskave in obdelave podatkov med slovenskimi podjetji. V slovenskem prostoru je bilo do sedaj opravljenih relativno malo ustreznih raziskav na področju družinskega podjetništva, pri čemer so se obstoječe raziskave ukvarjale predvsem s specifičnimi segmenti družinskih podjetij in ne z obravnavo družinskega podjetništva kot dejavnika v nacionalnem gospodarstvu.
Temeljni inovativni prispevek k znanosti raziskava prinaša predvsem zaradi dejstva, da je prva tovrstna raziskava, ki je bila opravljena v Sloveniji, in po dostopnih podatkih podobne raziskave ni zaslediti tudi v širšem prostoru.
Dosedanje raziskave in rezultati, predstavljeni v teoretični obliki, obravnavajo družinska podjetja kot specifičen segment znotraj podjetništva. Navedeno pomeni, da je družinsko podjetništvo obravnavano kot pojavna oblika podjetništva in je s tem kategorizirano enako kot na primer žensko podjetništvo, delo na domu, delo na daljavo in podobno. Raziskave, ki bi obstoječo teorijo ovrgla ali spremenila, še ni bilo zaslediti.
S svojo raziskavo želim dokazati, da so družinska podjetja dejansko vodilni ali vsaj enakovreden segment podjetništva, da prispevajo velik delež v nacionalnem gospodarstvu in da jih nikakor ne moremo pojmovati kot posebnost ali celo eno izmed pojavnih oblik, ampak je treba na področju podjetništva družinska podjetja obravnavati kot samostojen nosilni segment podjetij in zato tudi v nadaljnje raziskave uvesti družinsko podjetništvo kot novo spremenljivko.
Opravljena raziskava opredeljuje in pojasnjuje pomen in vlogo družinskih podjetij v nacionalnem gospodarstvu. V skladu z zastavljenim raziskovalnim problemom bi bilo smiselno nadaljevati raziskovanje predvsem na področju velikih podjetij, ki se doslej v raziskavah niso pojavljala. Usmeritev na raziskovanje velikih podjetij bi lahko prinesla popolnoma nova spoznanja o slovenskem družinskem podjetništvu, hkrati pa bi lahko preverili tudi delovanje teh podjetij v mednarodnem okolju, s čemer bi dobili mednarodno primerljive rezultate.
Nadalje bi bilo smiselno izvesti primerjave med ugotovljenim stanjem med mikro, malimi in srednje velikimi družinskimi podjetji v Sloveniji ter v državah, kjer je gospodarstvo bolj razvito in kjer so družinska podjetja že prepoznana kot pomemben segment. Tudi na področju teh podjetij namreč v Sloveniji nimamo primerljivih raziskav.
Možnost, ki jo odpira obstoječa raziskava, je tudi nadaljnje proučevanje drugih vidikov in značilnosti slovenskih družinskih podjetij in primerjava s tujimi raziskavami (Colli 2003, Sjorgen in Kishida 2009), v katerih je bilo ugotovljeno, da je tudi med družinskimi podjetji mnogo velikih, dinamičnih, inovativnih in dobičkonosnih podjetij,
kar je v nasprotju s sedanjim pojmovanjem družinskih podjetij. Tudi to je namreč področje, kjer v Sloveniji nimamo relevantnih študij in rezultatov.
Dodatna možnost raziskovanja bi lahko bila tudi izvedba raziskave na veliko večjem vzorcu podjetij, ki bi lahko podala še natančnejše ugotovitve o vlogi družinskih podjetij in njihovem vplivu na celotno gospodarstvo. Ob tem bi bilo smiselno natančneje proučiti tudi pripravljenost družinskih podjetij na medgeneracijski prenos lastništva, saj bi na osnovi ugotovitev lahko predvideli možnosti za nadaljnji razvoj obravnavanih podjetij.
Navedene možnosti predstavljajo samo del problematike, ki bi jo bilo treba upoštevati pri nadaljnjem raziskovanju, saj bi s tem dobili mednarodno primerljive rezultate, na osnovi katerih bi lahko ugotovili dejansko stanje ter seveda tudi oblikovali ustrezne smernice za nadaljnji razvoj slovenskega družinskega podjetništva.
9 SKLEP
Raziskovalni problem temelji na ugotavljanju pomena in vloge družinskih podjetij v slovenskemu gospodarstvu. Pregled najpomembnejših ugotovitev kaže, da je med ključnimi dejavniki uspešnega delovanja družinskih podjetij izobrazba, pri čemer velja poudariti, da je pomembnejša izobrazba zaposlenih kot pa izobrazba lastnikov, kar pomeni, da je ključ do uspešnega delovanja vedno bolj povezan z znanjem in da se je tudi v družinskih podjetjih treba zavedati, da bodo v prihodnosti uspešnejša tista podjetja, ki svoje delovanje temeljijo na znanju.
Vrednote lastnikov se pogosto odražajo na načinu dela podjetja, saj je že ugotovljeno, da se osebne vrednote managementa in odnosi med vodilnimi ter ostalimi zaposlenimi odražajo v načinu delovanja podjetij (Merkač Skok 2005). Kljub predvidevanju, da bodo v družinskih podjetjih osebne vrednote izraziteje izpostavljene, je v raziskavi ugotovljeno, da ni tako in da so vrednote med podjetniki, ne glede na to, ali gre za družinska ali pa za nedružinska podjetja, približno enake.
Eden izmed pokazateljev, ki se odraža tudi v skupni uspešnosti delovanja podjetij, so konflikti, ki nastajajo med lastniki oziroma managementom, pri čemer gre za opredelitev konfliktnosti kot negativnega dejavnika. Družinska podjetja, v katerih so medsebojna razmerja na področju lastništva podjetij bolje opredeljena, prihaja do manjše stopnje konfliktov (9,6 %) kot v podjetjih, kjer tega področja nimajo ustrezno urejenega (28,6 %). Zanimivo je, da ugotovitve na področju formalne urejenosti za družinske člane v podjetju pokažejo podobno sliko, pri čemer je delež nastanka konfliktov pri podjetjih z urejenimi in neurejenimi pravili praktično enak (med 7,6 in 7,9 %).
Ugotovili smo, da obravnavana podjetja delujejo na vseh področjih v gospodarstvu.
Parametri, s katerimi smo preverjali poslovno uspešnost podjetij, pokažejo, da sicer družinska podjetja v nasprotju s pričakovanji niso vodilni segment podjetij, vendar pa smo hkrati ugotovili tudi, da so praktično popolnoma enakovredna podjetjem nedružinskega tipa, saj na področju ustvarjenih prihodkov ni statistično značilnih razlik.
Statistično značilno odstopa le kategorija dobička, ki smo ga ugotavljali tudi po višini dobička na zaposlenega in ugotovili, da so družinska podjetja v opazovanem obdobju ustvarila za 6 % večji dobiček, pri čemer so izrazito odstopala velika družinska podjetja.
Na osnovi rezultatov opravljene raziskave lahko izdelamo skupen zaključek, kjer ugotovimo, da temeljne teze oziroma hipotez ne moremo v celoti potrditi, smo pa prišli do nekaterih popolnoma novih ugotovitev.
Ob dejstvu, da je opravljena raziskava prva, ki je potrdila obstoj velikih družinskih podjetij v Sloveniji, lahko izpeljemo ključno ugotovitev, da so družinska podjetja enakovreden del gospodarstva in da jih ne moremo več obravnavati kot specifično
pojavno obliko, ampak je treba v teorijo in prakso podjetništva uvesti novo spremenljivko – in to je družinsko podjetništvo.
LITERATURA IN VIRI Literatura
Agor, W. H. 1989. Intuition in organizations. V Intuition in organizations, ur W. H.
Agor, strani. Newbury Park: Sage.
Alcorn, P. B. 1982. Success and survival in the family owned business. New York:
McGraw-Hill
Allouche, J. in B. Amann. 1998. La confiance: une explication des performances des entreprises familiales. Http://asso.nordnet.fr/adreg/Allouche-Amman2.pdf (februar 2009).
Anderson, R. in D. Reeb. 2003. Founding family ownership and firm performance:
Evidence from the S&P 500. The Journal of Finance 58 (3): 1301–1328.
Antončič B., R. D. Hisrich, T. Petrin in A. Vahčič. 2002. Podjetništvo. Ljubljana: GV založba.
Antončič, B. 2009. Osebnostne podlage ustanavljanja podjetja. V Znanje in poslovni izzivi globalizacije, ur. M. Merkač Skok in M.Cingula, 1–6. Celje: Fakulteta za komercialne in poslovne vede.
Antončič, B., M. Ruzzier in T. Bratkovič. 2008. Problematika rasti podjetja: primeri iz prakse. Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave.
Arnoff, C. E. in J. L. Ward. 2000. Non-family executives in the family business.
Marietta: Family Enerprise.
Astrachan, J. in H. McMillan. 2003. Conflict and communication in the family business.
Marrieta: Family Enterprise.
Astrachan, J. in M. Carey. 2000. Family business in the US economy. Cambridge:
Cambridge University Press.
Barnes, L. B. 1988. Icougruent Hierarchies: Daughters and Younger Sons as Company CEOs. Family Business Review 1 (1): n.a.
Barnes, L. B. in S. A. Hershon. 1976. Transferring power in the family business.
Harvard Business Review 54 (4): 105–114.
Barry, B. 1975. The development of organisation structure in the family firm. Journal of General Management 3 (1): 42–60.
Bauer, J., M. Kralj, A. Mihelič, B. Škafar in A. Vorina. 2009. Organizacija in menedžment podjetja. Ljubljana: Konzorcij IMPLETUM.
Beckhard, R. in W. G. Dyer, Jr. 1983. Managing change in family firms – issues and strategies. Sloan Management Review 24 (3): 59–65.
Berardinelli, S. 2002. The evolution of family institution and its impact on society and business. Family Business Review 15 (3): 169–173.
Benson, B., E. T. Crego in R. H. Drucker. 1990. Your family business – a success guide for growth and survival. Homewood: Business One Irwin.
Birly, S. in A. Godfrey. 2000. The family and the business: an international study.
PRIMA International Research Report. London: Imperial College Management School.
Bork, D. 1993. Family business, risky business. Aspen: Bork Institute for Family Business.
Bristow, D. K. 2000. Composition of US stock excange firms. Los Angeles: UCLA.
Brockhaus, R. H. 2004. Family business succession: Suggestions for future research.
Family Business Review 17 (2): 165–177.
Byers, M. 2009. Making work at home work: successfully growing a business and a family under one roof. Grand Rapids: Revell.
Bygrave, W. 1994. The portable MBA in entrepreneurship. New York: Wiley.
Cantillon, R. 1755. Essai sur la nature du commerce en general. Paris: chez Fletcher Gyles.
Cantillon, R. 1982. Opća rasprava o prirodi trgovine. Zagreb: Centar za kulturno djelatnost.
Casson, M. 2006. The Oxford handbook of entrepreneurship. New York: Oxford University Press.
Christensen, C. R. 1953. Management succession in small and growing enterprises.
Boston: Division of Research, Graduate School of Business Administration, Harvard University.
Chua, J. H., J. J. Chrisman in P. Sharma. 1999. Defining the family business by behaviour. Entrepreneurship: theory and practice 23 (4): 19–39.
Churchill, N. C. in K. J. Hatten. 2004. Non-market-based transfers of wealth and power:
A research framework for family businesses. Family Business Review 10 (1): 53–
67.
Colli, A. 2003. The history of family Business, 1850–2000 (New studies in economic and social history). Cambridge: Cambridge University Press.
Credit Suisse. 2007. Family holdings outperform competitors: Credit Suisse launches family index. Zurich: Credit Suisse.
Čačinovič, G. 1998. Psihologija družine. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
Daily, C. M. in M. J. Dollinger. 1992. An empirical examination of ownership structure in family and professional managed firms. Family Business Review 5 (2): 17–36.
Davis, P. 1983. Realising the potential of the family business. Organization Dynamics 12 (1): 47-56
Davis, P. S. in P. D. Harveston. 2001. The phenomenon of conflict in the family firm: A cross generational study. Journal of Small Business Management 39 (1): 68–81.
de Roover, R. A. 1963. The rise and decline of the Medici Bank, 1397–1494.
Cambridge: Harvard University Press.
Donckels R. in E. Frochlich. 1991. Are family businesses really different? European experiences from STRATOS. Family Business Review 4 (2): 149–160.
Donnelley, R. G. 1964. The family business. Harvard Business Review 42 (4): 94–105.
Drago, R. W. 2007. Striking a balance: Work, family, life. Boston: Dollars & Sense.
Duh, M. 1999. Razvojne posebnosti družinskega podjetja. Doktorska disertacija, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta.
Dyer, G. W. 1986. Cultural Change in Family Firms: Anticipating and Managing Business and Family Traditions. San Francisco: Jossey-Bass.
Dyer, G. W. in W. Handler. 1994. Entrepreneurship and family business: Exploring the connections. Entrepreneurship: theory and practice 19 (1): 71–84.
Eckrich, C. J. 2004. Workinf for a family business: a non-family employees guide to success. Boston: Family Enterprise.
Esterby-Smith, M., R. Thorpe in A. Lowe. 2005. Management Research, An Introduction. London: SAGE Publications.
Feltham, T. S., G. Feltham in J. J. Barnett. 2005. The dependence of family businesses on a single decision maker. Journal of Small Business Management 43 (1): 1–15.
Friedman, S. E. 1998. The successful family business. Chicago: Upstart.
Frishkoff, P. A. in B. M. Brown. 1993. Women on the move in family business.
Business Horizons 36 (2): 66–70.
Fritz, R. 1997. War of succession. Santa Monica: Merritt.
Gersick, K. E., J. A. Davis, M. McCollom Hampton in I. Lansberg. 1997. Generation to generation: Life cycles of the family business. Boston: Harvard Business School Press.
Glas, M. 2000. Uvod v poglavje. V Podjetništvo za 21. stoletje, ur. M. Glas in V.
Pšeničny, 1–5. Ljubljana: Gea College.
Glas, M., J. Herle, F. Lovšin in J., Vadnjal. 2006. The state of family firm management research. Brussels: EIASM.
Gordon, G. in N. Nicholson. 2008. Family wars: Classic conflicts in family business and how to deal with them. London: Kogan Page.
Handler, W. C. 1989. Methodological issues and considerations in studying family businesses. Family Business Review 2 (3): 257–276.
Hartley, B. B. in G. Griffith. 2009. Family wealth transition planning: advising families with small business. New York: Bloomberg.
Herbert, R. F. 1983. The history of economic theory and method. 2. ed. New York:
McGraw-Hill.
Herle, J. 2003. Strateško planiranje kot dejavnik uspeha družinskega podjetja.
Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
Hilburt-Davis, J. in W. G. Dyer. 2003. Consulting to family business. San Francisco:
Jossey-Bass.
Hollander B. S. in N. S. Elman. 1988. Family-owned businesses: An emerging field of inquiry. Family Business Review 1 (2): 145–164.
Kao, J. J. in H. H. Stevenson. 1985. Entrepreneurship: What it is and how to teach it.
Cambridge: Harward Business School Press.
Kaslow, F. 2006. Handbook of family business and family business consultation: A global perspective. Binghamton: International Business.
Kaye, K. 2005. The dynamics of family business: Building trust and resoving conflict.
Lincoln: iUniverse.
Kelbl, J. 2002. Pasti in dileme pri tranziciji družinskih podjetij. Specialistično delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
Kets de Vries, M. F. R., R. S. Carlok in E. Florent-Treacy. 2007. Family business on the couch: A psychological perspective. Chicester: Wiley.
Kirkwood, B. R. in J. A. C. Sterne. 2004. Essential medical statistics. Malden:
Blackwell.
Kirzner, I. M. 1973. Competition and entrepreneurship. Chicago: University of Chicago Press.
Klein, G. 2003. Intuition at work. New York: Currency/Doubleday.
Knight, F. H. 1957. Risk, uncertainty and profit (with an additional introductory essay hitherto unpublished). Chicago: University of Chicago Press.
Koppl, R. in M. Minniti. 2003. Market processes and entrepreneurial studies. V Handbook of entrepreneurship research: an interdisciplinary survey and introduction, Z. Acs in D. B. Audretsch, 81–102. Boston: Kluwer Academic.
Košmelj, B. in J. Rovan. 2003. Statistično sklepanje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Lafair, S. 2009. Do not bring it to work: Breaking the family patterns that limit success.
San Francisco: Jossey Bass.
Leach, P. 1991. Stoy Hayward guide to the family business. London: Kogan Page.
Leach, P. 2007. Family business: The essentials. London: Profile Books.
Lovšin, F. 2000. Vključevanje mlajše generacije v družinsko podjetje. Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
McCann, G. 2007. When your parents sign the paychecks: Finding career success inside or outside the family business. Indianapolis: Jist Works.
Merkač Skok, M. 2005. Osnove managementa zaposlenih. Koper: Fakulteta za management.
Merrill, R. A. 2004. Life matters: Creating a dynamic balance of work, family, time &
money. New York: McGraw-Hill.
Miller, D. in I. LeBreton-Miller 2005. Managing for the long run: Lessons in competitive advantage from great family businesses. Boston: Harvard Business School Press.
Montemerlo, D. in J. L. Ward. 2005. The family constitution: Agreements to secure and perpetuate your family and your business. Boston: Family Enterprise.
Nedlin, M. B. 2003. Unified blended family business: a new perspective for the 21st century understanding relationships in family businesses. Fort Lauderdale: Nova South-eastern University.
Paisner, M. B. 2000. Sustaining the family business. Washington: Perseus.
Parikh, J. 1994. Intuition: The new frontier of management. Malden: Blackwell.
Pottker, J. 1992. Born to Power: Heirs to America's Leading Businesses. New York:
Barron's Educational Series.
Poza, E. J. 2008. Family business. Mason: South-Western Learning.
Rajter, M. 2000. Financiranje družinskih podjetij. Diplomsko delo, Visoka strokovna šola za podjetništvo Portorož.
Rajter, M. 2005. Storitve poslovnega svetovanja v družinskih podjetjih. Specialistično delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
Rajter, M. 2008. Poslovno svetovanje in uspešnost slovenskih družinskih podjetij.
Magistrsko delo, Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper.
Magistrsko delo, Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper.