Vir: http://www.uradni-list.si/files/RS_-2005-114-05044-OB~P002-0000.PDF (22. 11. 2008)
Avtošola vodi dokumentacijo o osebnih podatkih v zvezi z usposabljanjem kandidatov, od vpisa v avtošolo, pa do zaključka izpitnega postopka, zaključka izobraževanja ali izpisa iz avtošole.
Združevanje enotnih podatkov iz dokumentacije mora avtošola voditi v podatkovnih datotekah v elektronskem mediju s pomočjo predpisane programske opreme.
Avtošola trajno hrani register kandidatov, vse ostale dokumente in evidence pa mora avto-šola hraniti najmanj dve leti od zadnjega vpisa podatka. V register kandidatov se podatki vpisujejo le iz predhodno izpolnjenih evidenc in dokumentov (vpisni list, dnevnik dela, evidenčni karton vožnje, izpisni list).
Listine, ki jih je predložil kandidat kot dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis, se kandidatu vrnejo po končanem vpisnem postopku.
RAZMISLITE
Kakšen pomen imajo posamezne evidence in dokumenti pri usposabljanju kandidatov za voznike motornih vozil?
9.4 POVZETEK
Avtošole so posebne vrste organizacije v cestnem prometu, ki se ukvarjajo z usposabljanjem kandidatov za voznike motornih vozil. S predpisi so natančno določeni prostorski, materialni in kadrovski pogoji, ki jih morajo izpolnjevati avtošole, da lahko registrirajo tovrstno dejavnost.
Pri usposabljanju morajo avtošole upoštevati vse predpisane postopke, v okviru katerih morajo skrbeti za izvajanje programa usposabljanja pri slehernem kandidatu. Ob tem morajo voditi predpisane evidence in dokumente, na podlagi katerih se lahko kontrolira izvedba usposabljanja v avtošoli ter znotraj nje aktivnosti kandidatov, učiteljev predpisov in učiteljev vožnje.
VPRAŠANJA
1. Določite, katere kadrovske, prostorske in materialne pogoje mora izpolnjevati avtošola.
2. Razvrstite potek aktivnosti avtošole od vpisa kandidata do opravljenega vozniškega izpita.
3. Kdo določi komisijo za preizkus znanja v avtošoli in kako mora biti sestavljena v primeru teoretičnega in praktičnega preizkusa?
4. Ali lahko usposabljanje v avtošoli opravljajo tudi učitelji vožnje, ki niso redno zaposleni v avtošoli, in kakšne so razlike pri omejitvi njihovega dela glede na redno zaposlene učitelje?
5. Navedite vrste učnih sredstev za usposabljanje v avtošolah ter opišite prednosti in pomanjkljivosti posameznih vrst.
VAJE
1. S pomočjo veljavnih predpisov določite konkretne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati avtošole (velikost neprometne površine, površina učilnice, število in opremljenost vozil, ...).
2. Izpolnjevanje in vodenje dokumentov in evidenc avtošole.
10 CESTE IN CESTNO OMREŽJE
Prometne poti v cestnem prometu predstavljajo ceste, ki sestavljajo cestno omrežje in predstavljajo del prometne infrastrukture, ki jo sestavljajo tudi drugi infrastrukturni objekti.
Dejstvo je, da cestni prometni sistem ne more delovati brez ustrezne cestne infrastrukture, zato je prav, da se ji v okviru obravnavanja organizacije cestnega prometa nameni posebno poglavje.
Namen vsebine tega poglavja ni podrobnejše obravnavanje tehničnega vidika cestne infrastrukture, temveč opredelitev vloge in pomena cest in cestnega omrežja z vidika organizacije cestnega prometnega sistema. Poseben poudarek je v tem poglavju namenjen funkcijam upravljanja in vzdrževanja javnih cest, vključno z možnimi načini pridobivanja finančnih sredstev za opravljanje teh funkcij.
V povezavi z omenjenimi funkcijami je za prometne strokovnjake bistvenega pomena, da poznajo pomen in načine vodenja prometa ter možnosti, ki jih daje vzpostavljanje inteligentnih prometnih sistemov.
Poleg navedenega se poglavje navezuje na obravnavo prepustne sposobnosti cest, in sicer na metodologijo HCM, v zvezi s katero pa je zaradi obsežnosti tematike predvidena izvedba vaje.
Ob koncu tega poglavja boste:
poznali vlogo in pomen infrastrukture cestnega prometa;
razlikovali vrste in kategorije javnih cest;
razumeli organizacijo upravljanja in vzdrževanja cest ter znali določiti pristojnosti za opravljanje teh funkcij;
znali izbrati načine vodenja in urejanja prometa ob poznavanju prometne signalizacije in prednosti inteligentnih prometnih sistemov;
razumeli pojem in pomen prepustne sposobnosti ceste.
10.1 CESTE IN NJIHOV POMEN ZA CESTNI PROMET
Dostopnost cestnega prometa je zagotovo tista njegova prednost, ki ga najbolj izrazito ločuje od ostalih prometnih podsistemov (železniškega, pomorskega, zračnega, …). Izhodišče za to je v razvejanosti cestnega omrežja, ki predstavlja sistem med seboj povezanih in prepletenih transportnih poti v cestnem prometu – cest.
Cestni promet ima torej eno izmed vodilnih vlog v celotnem prometnem sistemu, saj je zaradi navedenih lastnosti poglavitni integracijski element med ostalimi podsistemi prometnega sistema.
Cesta je vsaka tako zgrajena ali utrjena površina, da jo lahko kot prometno površino uporabljajo vsi ali določeni udeleženci v cestnem prometu pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi (Zakon o javnih, 2006).
Osnova za uspešen in hiter razvoj cestnega prometa ter posledično tudi gospodarstva je kvalitetna cestna mreža z dovolj sodobnimi cestami in ostalo prometno infrastrukturo. Ta pomen se kaže tudi v mednarodnem obsegu, saj sodobne ceste vključujejo državo v mednarodne prometne tokove in s tem v globalno družbo.
10.2 DELITEV CEST
Naloga cestnega omrežja je, da omogoča odvijanje cestnega prometa ter s tem med seboj povezuje posamezna območja na nacionalni in mednarodni ravni.
Posamezne ceste imajo različno vlogo v prometnem sistemu, imajo različne tehnične karakteristike ter se razlikujejo tudi po drugih lastnostih. Tako se lahko posamezne ceste znotraj cestnega omrežja na podlagi skupnih lastnosti razvrščajo v določene skupine, in sicer na podlagi različnih kriterijev. Naloga takšnih razvrstitev je sistematično združevanje cest, ki imajo enake pogoje in enake potrebe.
Ceste so lahko (Zakon o javnih, 2006):
javne ceste in
nekategorizirane ceste.
Javne ceste so tiste prometne površine, ki so v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest29 razglašene za javno cesto določene kategorije, katero lahko vsakdo prosto uporablja na način in ob pogojih, določenih s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih (npr.
zakoni, pravilniki, uredbe, odloki ipd.). Te ceste so javno dobro in izven pravnega prometa, glede na lastništvo pa se delijo na državne ceste, ki so v lasti Republike Slovenije, in občinske ceste, ki so v lasti posameznih občin.
Nekategorizirane ceste so vse tiste prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne ceste.
Med te ceste spadajo običajno gozdne ceste, dovozne ceste in pristopi do objektov ter zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, avtobusne postaje, ceste v zasebni lasti ipd. Prometno ureditev skladno s predpisi na teh cestah določi lastnik ceste (ki je lahko fizična ali pravna oseba).
10.2.1 Kategorizacija javnih cest
Na podlagi meril za kategorizacijo se javne ceste (državne in občinske) kategorizirajo glede na pomen za promet in povezovalno funkcijo v prostoru (Zakon o javnih cestah, 2006), pri čemer podrobnejše kriterije določa Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest. Vsaki kategorizirani cesti je določena tudi oznaka (številka ali črka in številka), iz katere je razvidno, v katero kategorijo je uvrščena posamezna cesta (slika 71).
29 Merila za kategorizacijo javnih cest določa Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest.
Slika 71: Kategorizacija in označevanje javnih cest