Da bi bilo možno v čim večji meri ustreči željam potnikov, je potrebno ugotoviti, kakšni so motivi potovanj ter zahteve potnikov. Kot najpogostejši motivi se pojavljajo službena potovanja, prevoz na delo, prevoz v šolo, potovanje na izlet, dopust ter zasebna potovanja (npr. na obiske ipd.).
7.2 JAVNI PREVOZ POTNIKOV
Javni prevoz potnikov v cestnem prometu se opravlja v obliki različnih vrst prevoza, ki so razvidne iz slike 50.
Slika 50: Vrste javnih prevozov potnikov Vir: Lasten
Javni linijski prevoz potnikov se izvaja na določenih relacijah in smereh (linijah) po vnaprej določenem voznem redu, ceni ter splošnih pogojih prevoza. Gre torej za prevoz potnikov, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem in se opravlja z določeno pogostostjo po vnaprej določeni prevozni poti. V skladu s predpisi se lahko izvaja samo z avtobusi.
Občasni prevozi potnikov se izvajajo na podlagi potrebe po prevozu, ki je posledica vsakodnevne migracije ljudi. Pri tej obliki prevoza se torej skupina vnaprej določenih potnikov prevaža pod pogoji, ki so dogovorjeni s pogodbo med prevoznikom in naročnikom prevoza.
Prevoz oseb v cestnem prometu se lahko izvaja tudi kot prevoz za lastne potrebe, katerega v nekomercialne in neprofitne namene izvajajo fizične ali pravne osebe ter državni organi v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti ali nalog z njihovega delovnega področja.
Organizacije, ki opravljajo javni prevoz potnikov, morajo imeti veljavno licenco oziroma licenco Skupnosti (veljajo pa tudi izjeme, kot je npr. prevoz bolnikov).
Tako kot prevoz tovora se tudi prevoz potnikov izvaja v notranjem in mednarodnem prometu.21
7.2.1 Javni linijski prevoz potnikov v notranjem prometu
Glede na mesta vstopanja in izstopanja potnikov je javni linijski prevoz potnikov lahko:
potniški (potniki vstopajo in izstopajo na vseh avtobusnih postajah in postajališčih), hitri (potniki vstopajo in izstopajo na vseh avtobusnih postajah in pomembnejših avtobusnih postajališčih) ali
direktni linijski prevoz (potniki vstopajo in izstopajo na začetni in končni avtobusni postaji oziroma pomembnejšem avtobusnem postajališču).
Javni linijski prevoz potnikov se opravlja po voznem redu, ki ga mora prevoznik pred začetkom uveljavitve objaviti na vseh avtobusnih postajah in postajališčih, na katerih so po voznem redu predvideni postanki. Pri tem prevoznik ne sme opustiti nobenega prevoza, določenega z voznim redom.
Na posamezni liniji se prevoz lahko začasno prekine samo v primeru situacij, ki jih ni bilo mogoče predvideti in jih ni mogoče preprečiti. V primeru takšne prekinitve mora pristojna služba prevoznika obvestiti javnost preko medijev.
V kolikor so v avtobusu še prosti sedeži oz. stojišča, mora voznik v skladu z voznim redom (če je predviden postanek na neki avtobusni postaji ali postajališču) in s splošnimi prevoznimi pogoji (npr. plačilo vozovnice) sprejeti na prevoz vsako osebo in njeno osebno prtljago. V primeru večjih prevoznih potreb, kot znaša kapaciteta določenega avtobusa, pa se lahko na posamezni liniji po voznem redu prevoz opravlja tudi z dodatnimi avtobusi (npr. dodatne vožnje ob večjih prireditvah).
Voznik mora dosledno upoštevati vozni red in ne sme ustavljati izven avtobusnih postaj in postajališč, ki so določena z voznim redom.
21 Aktualne zadeve s področja prevoza potnikov v cestnem prometu najdemo na www.mzp.gov.si v rubriki
Glede na območje, na katerem se izvaja, se prevoz potnikov v notranjem prometu deli na:
mestni, primestni in medkrajevni prevoz.
Mestni in primestni prevoz se opravljata na krajših razdaljah in sta namenjena povezovanju posameznih točk znotraj mesta oz. točk v primestju s posameznimi točkami znotraj mesta.
Pri medkrajevnem notranjem prevozu potnikov so razdalje daljše, njegov namen pa je povezovanje posameznih krajev znotraj države.
RAZMISLITE
Kakšne so obveznosti prevoznika pri izvajanju javnega linijskega prevoza potnikov?
7.2.2 Javni linijski prevoz potnikov v mednarodnem prometu
Poleg splošnih pogojev, ki sicer veljajo v notranjem prometu, morajo prometne organizacije, ki opravljajo javni linijski prevoz potnikov v mednarodnem prometu, izpolnjevati tudi druge pogoje, ki izhajajo iz mednarodne pravne ureditve (konvencije ter drugi mednarodni sporazumi na bilateralni oziroma multilateralni ravni).
Mednarodni linijski prevoz potnikov se lahko opravlja le na podlagi dovoljenja Skupnosti za mednarodni linijski prevoz potnikov ali dovoljenja za prevoze v države nečlanice Skupnosti.
Pri opravljanju mednarodnega linijskega prevoza potnikov mora voznik imeti v vozilu izvirnik veljavnega dovoljenja.
Obveznost upoštevanja voznega reda, cenika ter način in pogoji uporabe avtobusnih postaj in postajališč so v mednarodnem prevozu potnikov enaki kot v notranjem prevozu.
7.2.3 Posebni linijski prevoz potnikov
Prevoz samo določene vrste potnikov (npr. prevoz otrok v šolo in domov, ...) oz. posebni linijski prevoz se v mednarodnem in notranjem prometu izvaja na podlagi sklenjene pisne pogodbe med naročnikom prevoza in prevoznikom. Izvaja se z avtobusi ali osebnimi avtomobili.
O sklenitvi pogodbe mora prevozna organizacija obvestiti Direkcijo Republike Slovenije za ceste, ki vodi evidenco takšnih prevozov.
Med opravljanjem posebnega linijskega prevoza mora imeti voznik v vozilu omenjeno pogodbo in seznam potnikov. Prevoz potnikov, ki niso vpisani v seznam, je namreč v posebnem linijskem prevozu prepovedan.
7.2.4 Avtotaksi prevoz
Kot avtotaksi prevoz se lahko opredeli javni prevoz potnikov, ki se izvaja po vnaprej določeni tarifi, ob času in na relaciji, ki jih določi uporabnik prevoza (potnik). Za izvajanje te vrste prevoza se običajno uporabljajo osebni avtomobili, ki so v ta namen ustrezno označeni in opremljeni s taksimetrom, dovoljenje za izvajanje teh prevozov pa izda občina ali več občin skupaj. Taksimeter mora biti pregledan v skladu s predpisi o meroslovju, v vozilu pa mora biti nameščen na način, da je viden uporabnikom prevoza.
Organiziranje avtotaksi prevoza zahteva učinkovito dispečersko službo in sodoben sistem zvez, še posebej v mestih, kjer se ti prevozi izvajajo v velikem obsegu.
Za doseganje že omenjenega cilja je potrebno tudi, da je lokacija avtotaksi postaj določena na podlagi dejanskih potreb uporabnikov teh storitev. Sistem stacioniranja avtotaksi vozil je lahko stalen (da je vsak avtotaksi vezan na določeno postajo, na kateri stoji) ali svoboden (v tem primeru avtotaksi stoji na katerikoli postaji, pri tem pa je omejen s številom prostih mest na postaji).
V svetu se uporabljajo različne tarife, in sicer (ðokić, 1979):
po prepeljani poti (kilometrih), po času,
ali kombinirana.
Če se določa cena na podlagi prepeljane poti (kot velja za območje Slovenije), potnik plača ceno glede na opravljeno število kilometrov. Pri določanju cene prevoza na podlagi časa potnik plača ceno za čas, ko je bil avtotaksi njemu na razpolago, vključno s časom prihoda avtotaksija. Kombinirana tarifa predstavlja določanje cene prevoza na podlagi prepeljane poti in porabljenega časa.
7.3 POSEBNE VRSTE PREVOZOV POTNIKOV
Tudi na področju prevoza potnikov obstajajo prevozi, ki zahtevajo posebne pogoje, in sicer:
prevozi skupin otrok,
prevozi s cestnimi turističnimi vlaki ter prevozi invalidov ali bolnikov.
7.3.1 Prevoz skupin otrok v cestnem prometu
V predpisih je strožje urejeno področje prevozov organiziranih skupin otrok v cestnem prometu. Zakon o varnosti cestnega prometa, Pravilnik o posebnih pogojih za vozila, s katerimi se prevažajo skupine otrok, ter Pravilnik o pedagoških spremljevalcih pri prevozu skupin otrok, določajo pogoje za te vrste prevozov. Ti pogoji se nanašajo na vozila in voznike.
Glede vozil za prevoze organiziranih skupin otrok v cestnem prometu se te omejitve nanašajo na:
opremljenost vozil,
izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, s katerimi se prevažajo skupine otrok, in pregledov, ki jih mora izvajati notranja kontrola prevoznika ter
označitev vozila za prevoz organiziranih skupin otrok v cestnem prometu (slika 51).