Od izbire transportnega sredstva je torej odvisna izkoriščenost kapacitete, dovoljena hitrost vožnje, ki jo določa zakonodaja, poraba goriva ter ostali dejavniki, ki vplivajo na stroške prevoznega procesa.
Zgoraj navedene značilnosti je potrebno upoštevati že pri nabavi prevoznih sredstev, kjer pa so zelo pomemben dejavnik tudi čim nižji stroški vzdrževanja prevoznih sredstev, trajnost, varnostni elementi prevoznega sredstva ter nenazadnje tudi cena.
RAZMISLITE
Katerim karakteristikam bi bilo potrebno pri izbiri prevoznih sredstev nameniti največjo pozornost in zakaj?
4.4 DELO VOZNEGA PARKA
Analiziranje, načrtovanje in ocenjevanje dela prevoznih sredstev v cestnem prometu mora temeljiti na ustreznih pokazateljih, ki omogočajo vrednotenje ustvarjenih rezultatov dela ter sprejemanje optimalnih odločitev.
4.4.1 Stanje inventarnega voznega parka
Inventarni vozni park (oziroma knjigovodski vozni park) sestavljajo prevozna sredstva (vozila), ki se vodijo v knjigovodstvu posamezne organizacije (so inventar neke pravne ali fizične osebe, ki opravlja prevoze).
Inventarni vozni park (Ai) je sestavljen iz prevoznih sredstev, ki so sposobna za vožnjo in
As – sposobna – tehnično brezhibna vozila (vozil) An – nesposobna vozila (vozil)
Za delo sposobna prevozna sredstva so lahko izven uporabe, in sicer iz različnih razlogov, najpogosteje pa zaradi pomanjkanja povpraševanja po storitvah, pomanjkanja voznikov določene kategorije, neustrezne karakteristike prevoznih sredstev glede na potrebe ipd. Tako so sposobna prevozna sredstva lahko na delu oziroma v garaži (na čakanju):
vozil)
Ad – sposobna vozila na delu (vozil)
Ag – sposobna vozila v garaži – na čakanju (vozil)
oziroma inventarni vozni park:
4.4.2 Prevozna zmogljivost voznega parka
Vozni park ima določeno zmogljivost, ki predstavlja količino tovora oziroma število potnikov, ki jih je ob idealnih pogojih in popolni izkoriščenosti kapacitete prevoznih sredstev voznega parka možno prevažati. Maksimalna prevozna zmogljivost voznega parka (Qm) je:
Obratno je povprečna kapaciteta posameznega prevoznega sredstva voznega parka (nosilnost ali število sedežev in stojišč) – q:
Aij – inventarno število posameznih tipov vozil (vozil j-te homogene skupine, ki imajo isto kapaciteto – nosilnost ali št. sedežev in stojišč)
n – število homogenih skupin prevoznih sredstev
qj – kapaciteta prevoznih sredstev j-te skupine (t, potnikov)
4.4.3 Pokazatelji časovne bilance dela prevoznih sredstev
Prevozna sredstva posamezne avtotransportne organizacije se nahajajo v inventarnem voznem parku določen čas oziroma določeno število koledarskih dni. V tem obdobju so posamezna prevozna sredstva lahko določeno število dni sposobna za delo, določeno število dni pa tehnično nesposobna.
Za posamezno prevozno sredstvo to pomeni, da je število inventarnih dni (Di) tega sredstva:
dni)
Ds – dnevi, ko je vozilo sposobno za delo (tehnično brezhibno) Dn – dnevi, ko je vozilo nesposobno za delo
Število dni, ko je vozilo sposobno za delo, je:
dni)
Ker je sposobnost oziroma nesposobnost za delo od prevoznega sredstva do prevoznega sredstva različna, je potrebno za analiziranje skupine prevoznih sredstev (homogenega ali heterogenega voznega parka) uvesti pojem avtodneva (1 avtodan odgovarja enemu koledarskemu dnevu enega prevoznega sredstva).
Inventarni (ali koledarski) avtodnevi (ADi) voznega parka so:
avtodni)
ADs – avtodnevi, ko so vozila sposobna za delo (tehnično brezhibna) ADn – avtodnevi, ko so vozila nesposobna za delo
Število avtodni, ko je vozilo sposobno za delo, je:
avtodni) (
ADg ADd
ADs= + (4.11)
ADd – avtodnevi, ko so vozila na delu
ADg – avtodnevi, ko so vozila v garaži (na čakanju)
oziroma inventarni avtodnevi:
4.4.3.1Delovna izkoriščenost voznega parka
Osnovna pokazatelja delovne izkoriščenosti voznega parka sta:
koeficient delovne izkoriščenosti voznega parka in
koeficient delovne izkoriščenosti sposobnega dela voznega parka.
Koeficient delovne izkoriščenosti voznega parka (α) določa, kolikšen del razpoložljivega časa (v dnevih) so bila prevozna sredstva na delu:
za eno prevozno sredstvo
za celoten vozni park in en dan
An
za celoten vozni park in katerokoli časovno obdobje
ADn
α' – koeficient delovne izkoriščenosti sposobnega dela voznega parka αt – koeficient tehnične sposobnosti voznega parka
Koeficient delovne izkoriščenosti sposobnega dela voznega parka (α') določa, kolikšen del skupnega časa sposobnosti za delo (v dnevih) so bila prevozna sredstva na delu. Pomeni torej delež časa, ko so bila tehnično brezhibna prevozna sredstva v eksploataciji, kar ocenjuje stopnjo obhoda tehnično sposobnih vozil na delo. Ta koeficient se izrazi:
za eno prevozno sredstvo
za celoten vozni park in en dan
Ag
za celoten vozni park in katerokoli časovno obdobje
ADg
4.4.3.2Tehnična sposobnost voznega parka
Od starosti prevoznih sredstev, pogojev dela, v katerih ta delajo, ter od drugih dejavnikov je odvisno pojavljanje napak oziroma okvar na prevoznih sredstvih. Čas odprave le-teh je različen, kar ima za posledico različno tehnično sposobnost (oziroma nesposobnost) voznega parka, kar je pomemben dejavnik poslovanja organizacije, ki opravlja prevoze. Še posebej lahko okvare negativno vplivajo na poslovanje organizacij z manjšim voznim parkom.
Delež razpoložljivega časa (v dneh), ko so prevozna sredstva tehnično sposobna za delo, se ponazori s koeficientom tehnične sposobnosti voznega parka (αt):
za eno prevozno sredstvo
za celoten vozni park in en dan
Ai
za celoten vozni park in katerokoli časovno obdobje
ADi
V obliki koeficienta se lahko prikaže tudi delež razpoložljivega časa, ko so prevozna sredstva tehnično nesposobna za delo. Ta koeficient se imenuje koeficient tehnične nesposobnosti voznega parka (αn), ki je:
za celoten vozni park in en dan
Ai
za celoten vozni park in katerokoli časovno obdobje
4.4.3.3Izkoristek časa v 24-tih urah
S prevoznimi sredstvi se delo ne opravlja 24 ur na dan, temveč je v delovnem dnevu določeno število ur dela, ko se opravlja prevoz potnikov ali tovora.
Dnevni delovni čas prevoznega sredstva oziroma voznega parka (Hd, AHd) se šteje od trenutka odhoda prevoznega sredstva iz »garaže oziroma parkirnega mesta« avtotransportne organizacije do njegove vrnitve, z odbitkom časa za zakonsko predviden počitek voznika:
za eno prevozno sredstvo
Hp – ure priprav in izgube delovnega časa med delovnim dnem
za celoten vozni park
AHp – avtoure priprav in izgub delovnega časa med delovnim dnem
Časovna bilanca v avtourah, ki se zagotovi v določenem številu avtodni dela, v katerih so prevozna sredstva tehnično sposobna, se lahko izrazi na naslednji način:
avtour) (
24⋅ADs= AHv+ AHp+ AHg (4.28)
kjer je:
AHg – avtoure v garaži (na čakanju)
Delež časa, ko so prevozna sredstva v 24-tih urah na delu, se izrazi s koeficientom izkoristka časa v 24-tih urah (ρ), ki je:
za eno prevozno sredstvo in en dan
24
= Hd
ρ (4.29)
za eno prevozno sredstvo in katerokoli časovno obdobje
Dd Hd
= ⋅
ρ 24 (4.30)
za celoten vozni park in katerokoli časovno obdobje
ADd AHd
.
= 24
ρ (4.31)
Tudi ko se prevozno sredstvo nahaja na delu, ta čas ni popolnoma izkoriščen – ne vozi ves čas, temveč le nek del tega časa. Ta delež ponazarja koeficient izkoristka delovnega časa (σ), ki je:
za eno prevozno sredstvo
Hd
= Hv
σ (4.32)
za celoten vozni park
AHd
= AHv
σ (4.33)
RAZMISLITE
Na kakšne načine lahko transportna organizacija vpliva na boljšo časovno izkoriščenost voznega parka?
4.4.4 Hitrost vožnje
Med pomembne pokazatelje mobilnosti voznega parka spada tudi hitrost gibanja prevoznih sredstev, ki se lahko predstavi z različnimi povprečnimi hitrostmi (slika 26). Predstavlja tudi pomemben element časa potovanja od izhodiščnega do namembnega kraja.
Slika 26: Hitrosti