Primer dolžine ceste po kategorijah v Republiki Sloveniji za leto 2007 prikazuje tabela 2.
Tabela 2: Dolžine ceste po kategorijah v letu 2007 Kategorije cest Dolžina (km)
Avtoceste 579
Hitre ceste 28
Glavne ceste I. in II. reda 948
Regionalne ceste I., II. in III. reda 4.921
Lokalne ceste 13.873
Javne poti 18.360
Vir: http://www.stat.si/letopis/2008/21_08/21-21-08.htm (22. 11. 2009)
10.2.2 Ostale delitve javnih cest
Kategorizacija javnih cest ni edina delitev cest, temveč se v literaturi pojavljajo še številne delitve po različnih kriterijih. Dve pomembnejši delitvi sta še:
Glede na potek v prostoru se javne ceste delijo na:
ceste v naselju in ceste izven naselja.
Pri tem se kot pojem naselje, skozi katero poteka javna cesta, razume prostor oziroma odsek ceste, na katerem so z ene ali obeh strani ceste vrste ali skupine stavb, njegove meje pa so določene s prometnimi znaki za označevanje naselij.
Glede na vrsto prometa se javne ceste razvrščajo na:
javne ceste, rezervirane za promet motornih vozil, javne ceste za mešani promet in
javne ceste za posamezne vrste drugega prometa (npr. kolesarske poti, …).
10.3 UPRAVLJANJE JAVNIH CEST
Za upravljanje, vzdrževanje in razvoj omrežja državnih cest najvišje kategorije (avtocest in nekaterih hitrih cest) je pristojna Družba za avtoceste Republike Slovenije – DARS d.d., ki je torej delniška družba, v večinski lasti Republike Slovenije. Poleg tega DARS d.d. upravlja in vzdržuje tudi priključke na te ceste.
Upravljanje, vzdrževanje in razvoj omrežja ostalih državnih cest pa je v pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za ceste - DRSC, ki je bila ustanovljena s sprejetjem Zakona o javnih cestah. DRSC je organ v sestavi Ministrstva za promet, pod njeno pristojnost pa spadajo:
nekatere hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste.
Med pomembnejše zakonsko določene naloge30 Družbe za avtoceste Republike Slovenije in Direkcije Republike Slovenije za ceste spadajo:
izdelava strokovnih podlag za plane vzdrževanja in razvoja državnih cest ter izdelava osnutkov teh planov;
naloge rednega vzdrževanja državnih cest oziroma izvajanje postopkov za podeljevanje koncesij za redno vzdrževanje državnih cest;
izvajanje postopkov za oddajanje vzdrževalnih del na državnih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa (razna obnovitvena dela);
naloge nadzora nad stanjem državnih cest;
naloge nadzora nad prometno ureditvijo na državnih cestah;
naloge v zvezi z investicijami v državne ceste;
izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo državnih cest in za zavarovanje prometa na njih (dovoljenja za delno ali popolno zaporo državnih cest, soglasja za posege v varovalni pas ob državni cesti, nalogi za postavitev prometne signalizacije, soglasja za izvedbo prireditev na cestah, dovoljenja za opravljanje del na državnih cestah ter soglasja za opravljanje nekaterih del ob državnih cestah);
vodenje evidenc o državnih cestah;
štetje prometa na državnih cestah (v večini avtomatizirano) ter
naloge v zvezi z organizacijo obveščanja javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih.
Za upravljanje, gradnjo, vzdrževanje in varstvo občinskih cest (lokalnih cest in javnih poti) so zadolžene posamezne občine, ki so morale na podlagi Zakona o javnih cestah urediti izvajanje teh nalog s sprejetjem odloka o občinskih cestah. V tej zvezi imajo organizirano posebno občinsko strokovno (komunalno) službo,31 ki skrbi za izvajanje navedenih nalog na občinskih cestah.
Zakonodaja pa občinam dodatno predpisuje financiranje gradnje posameznih prometnih površin, objektov in naprav na državnih cestah, ki so namenjene urejanju prometne ureditve oziroma varnemu odvijanju prometa skozi naselja. To so odstavni pasovi, parkirišča in podobne prometne površine, namenjene odvijanju prometa v naselju, podhodi in nadhodi za pešce ter kolesarje, javna razsvetljava, semaforji in druga prometna signalizacija v naselju ter kolesarske steze in pločniki. Če so navedeni objekti nujni zaradi povečanja pretočnosti in varnosti prometa po državni cesti skozi naselje, potem izgradnjo teh objektov financira Republika Slovenija.
RAZMISLITE
Kakšen pomen imajo posamezne zakonsko določene naloge upravljanja javnih cest?
10.4 VZDRŽEVANJE CEST
Ceste, vključno z vsemi spremljevalnimi objekti, so nenehno podvržene obrabi in poškodbam, ki so posledica številnih dejavnikov. Najpomembnejši med temi so prometna obremenitev, vremenski vplivi, temperaturne razlike, prometne nesreče, staranje ipd., prav tako pa na
30 Podrobneje o pristojnostih Direkcije RS za ceste in DARS na http://www.dc.gov.si in http://www.dars.si.
31 Npr.: na območju Mestne občine Maribor opravlja naloge gradnje, upravljanja, vzdrževanja in varstva
nastanek poškodb lahko vplivajo pomanjkljivosti oziroma napake že v fazi načrtovanja ter kasneje pri izgradnji, vzdrževanju ter nepravilni uporabi prometne infrastrukture.
10.4.1 Naloge vzdrževanja
Da bi cestno omrežje učinkovito in kakovostno služilo svojemu namenu, je potrebno ustrezno pozornost nameniti vzdrževanju cest, torej odpravljanju raznih pomanjkljivosti in dejavnikov na prometni infrastrukturi, ki vplivajo oziroma bi lahko v bližnji prihodnosti vplivali na normalno odvijanje prometnih tokov, slabšo prometno varnost, nesorazmerno večje stroške vzdrževanja cestnega omrežja v prihodnosti, večje transportne stroške ipd. Ustrezno organiziran sistem vzdrževanja ter način vzdrževanja cest lahko bistveno pripomore k preprečevanju prej navedenih negativnih posledic.
Pojem vzdrževanje cest predstavlja v osnovi vzdrževanje določenega segmenta prometnega sistema, ki mora s sprejemljivimi stroški omogočiti ustrezen nivo prometnih storitev ter zagotoviti ohranitev cestnega omrežja. Poudariti je potrebno, da pri vzdrževanju cest ne gre samo za vzdrževanje vozišča, temveč za celovito vzdrževanje vseh elementov ceste.
Neustrezno vzdrževanje cest in spremljajočih objektov lahko ima za posledico številne negativne učinke. Slabo vzdrževane ceste v bistvu predstavljajo izgubo že predhodno vloženih sredstev v cestno infrastrukturo, nasprotno pa se z optimalnim in s pravilnim vzdrževanjem cestna infrastruktura ohranja. Zavedati se je torej potrebno, da se z dobrim vzdrževanjem lahko bistveno zmanjšajo stroški vlaganj v ceste.
Pomanjkljivo vzdrževanje lahko povzroči posredno povečanje transportnih stroškov (ki so lahko nekajkrat večji od stroškov vzdrževanja), krijejo pa jih uporabniki cest s poškodbami in pretirano obrabo vozil, poškodbami pnevmatik in platišč, z večjimi stroški prevozov ter s telesnimi poškodbami v prometnih nesrečah.
10.4.2 Pristojnosti za vzdrževanje javnih cest
Vzdrževanje javnih cest vodi in organizira za to pristojna strokovna služba:
DARS d. d. – za avtoceste in nekatere hitre ceste;
Direkcija Republike Slovenije za ceste – za ostale državne ceste;
strokovne službe posameznih občin – za občinske ceste.
DARS d. d. ima za vzdrževanje avtocest in hitrih cest (ki so v njeni pristojnosti) organizirane avtocestne baze, ki vzdržujejo določene odseke avtocest in hitrih cest. Le-te so nosilci izvajanja vzdrževalnih del, ki zagotavljajo stalno prevoznost in varnost avtoceste. Na sliki 72 je prikazana idealna zasnova avtocestne vzdrževalne baze, kakršna bi omogočala kvalitetno, pravočasno in optimalno izvajanje vzdrževalnih nalog, ki pa je v praksi prilagojena konkretnim možnostim in potrebam.
Slika 72: Zasnova avtocestne vzdrževalne baze