V spletni anketi sem v 11. vprašanju meril odnos do gozda, v 12. pa odnos do prisotnosti gozdov na družbenih omrežjih (Priloga A). V Tabeli 6.4 je prikazan Cronbachov koeficient alfa za odnos do gozda in gozdove in družbena omrežja. Najprej sem za 9 spremenljivk, ki se nanašajo na odnos do gozda, izračunal Cronbachov koeficient alfa, ki je znašal 0,755, kar pomeni, da so trditve o odnosu do gozdov zanesljive in primerne za združitev v eno spremenljivko. Z uporabo funkcije “Compute” sem izračunal povprečje 9 trditev in novo spremenljivko poimenovali “Odnos do gozda”. Enak postopek sem ponovil še za 8 trditev, ki se nanašajo na gozdove in družbena omrežja. Cronbachov koeficient alfa je prav tako znašal 0,755, kar pomeni, da so trditve, ki se nanašajo na gozdove in družbena omrežja, zanesljive in primerne za združitev v eno spremenljivko, ki sem jo poimenoval “Gozdovi in družbena omrežja”. Enaka vrednost Cronbach alfe me je presenetilia, zato sem test ponovil, ampak je rezultat ostal enak. V Prilogi D dodajam posnetek zaslona iz programa SPSS.
9Zvočni posnetek intervjuja je v obliki surovih podatkov na voljo pri avtorju.
45
Tabela 6.4: Cronbachov koeficient alfa za odnos do gozda in gozdove in družbena omređja
V Tabeli 6.5 so prikazani rezultati testa normalne porazdelitve (Kolmogorov-Smirnov in Shapiro-Wilkov test) za odnos do gozdov in gozdove in družbena omrežja. Kolmogorov-Smirnov in Shapiro-Wilkov test sta statistično značilna (sig. < 0,05), kar pomeni, da se spremenljivki odnos do gozda in gozdove in družbena omrežja ne porazdeljujeta normalno.
Za preverjanje tretje hipoteze sem uporabili neparametrični test: Spearmanov koeficient korelacije.
Tabela 6.5: Test normalne porazdelitve za odnos do gozda in gozdove in družbena omrežja
Kolmogorov-Smirnov Shapiro-Wilk Statistika df Sig. Statistika df Sig.
Odnos do gozda 0,116 198 0,000 0,885 198 0,000
Gozdovi in družbena omrežja 0,096 198 0,000 0,977 198 0,002 V Tabeli 6.6 je prikazan Spearmanov koeficient korelacije za odnos do gozda in gozdove in družbena omrežja. Pri 1 % stopnji značilnosti lahko trdim, da sta spremenljivki odnos do gozda in gozdove in družbena omrežja statistično značilno povezani (rho = 0,406; sig. <
0,05). Povezanost je pozitivna, kar pomeni, da so družbena omrežja prepoznana kot primerna za vplivanje na odnos do gozda.
Cronbachov koeficient alfa N
Odnos do gozda 0,755 9
Gozdovi in družbena omrežja 0,755 8
46
Tabela 6.6: Spearmanov koeficient korelacije za odnos do gozda in gozdove in družbena omrežja.
Da so družbena omrežja primeren medij za informiranje in izobraževanje o gozdovih, so potrdili tudi obiskovalci gozda. Sprehajalec, ki Mestni gozd obišče večkrat tedensko, je povedal: “Mislim, ja. Če ga ureja občina, kot neko rekreacijsko površino, je fajn, da tut neka obvestila devajo o vzdrževanju. Tak da ja.” (Intervju 13, Priloga Č.13, 2021, 20. junij), drugi pa: “Ja, sej zdej so po novem družbena omrežja, se mi zdi največ informacij lahko dobiš pa tut širši spekter ljudi lahko doseže, tak da ja, se mi zdi kr vredu.” (Intervju 9, Priloga Č.9, 2021, 19. junij). Primernost pa prepoznava tudi 19-letnik, ki Mestni gozd obiskuje že vse življenje in pravi: “Ja, v teh časih bi celo rekel, da ja. Zaradi tega, ker marsikdo dobi različne informacije ravno prek družbenih omrežij.” (Intervju 4, Priloga Č.4, 2021, 19. junij).
Na podlagi Spearmanovega koeficienta korelacije in zbranih odgovorov v intervjujih ne moremo zavrtniti tretje hipoteze. Zaključimo lahko, da je prisotnost vsebin povezanih z gozdom na družbenih omrežjih, v razsikovanem vzorcu, pozitivno sprejeta. Naklonjenost prisotnosti pa je prepoznana pri trenutnih obiskovalcih Mestnega gozda.
Odnos do
Odnos do gozda Koeficient korelacije 1,000 0,406**
Sig. . 0,000
N 198 198
Gozdovi in družbena omrežja
Koeficient korelacije 0,406** 1,000
Sig. 0,000 .
N 198 198
47 7 Diskusija
Podatki o pogostosti obiska gozda iz kvantitativnega dela raziskave so me pozitivno presenetili, saj kar 59 % vprašanih gozd obišče vsaj enkrat tedenesko. Pri tem je potrebno opozoriti, da je bil preučevani vzorec priložnosten, zato posploševanje na celotno populacijo ni mogoče. Delež manj rednih obiskovalcev (vsaj enkrat mesečno) pa znaša 9 %. V gozd se anketiranci odpravijo predvsem zaradi sprostitve in rekreacije, kar so potrdili rezultati spletne ankete in polstrukturiranih intervjujev z obiskovalci gozda. Prav tako obe raziskovani skupini kažeta pozitiven odnos do gozda in prepoznavata učinke gozda na zdravje in počutje.
Obiskovalci gozd obiskujejo predvsem zaradi socialnih funkcij, ki jih nudi, vendar se tega sami ne zavedajo. Na eni strani prepoznavajo svoje občutenje različne funkcije ob obisku gozda, na drugi pa jih ne povežejo s področjem socialnih funkcij. Socialne funkcije je v spletnem vprašalniku pravilno naštelo le 5 % sodelujočih, medtem ko jih gozd zaradi rekreacije, torej rekreacijske funkcije, obišče 84 %. Zgodba je podobna tudi med obiskovalci gozda. Eden od sogovornikov je na vprašanje, kaj mu pomeni gozd, odgovoril: “Ne vem, neka sprostitev, mal odklop aa, da se mal prelaufaš, sprostiš, basicly to.” Na vprašanje o poznavanju socialnih funkcij pa preprosto odgovoril z “Ne.” (Intervju 1, Priloga Č.1, 2021, 19. junij).
Prepad med znanjem in uporabo bi bilo mogoče zapolniti s primerno komunikacijsko strategijo na družbenih omrežjih. Poleg ostalih vsebin 79 % vprašanih spremlja tudi izobraževalne, do njih pa so pokazali pozitivno naravnanost. Če jih komunicirajo organizacije, ki jim ne želijo ničesar prodati, te še bolj pritegnejo njihovi pozornost, hkrati pa menijo, da jih lahko objave spodbudijo k obisku gozda. Možnosti za spodbudo k obisku gozda sem preveril pri že obstoječih obiskovalcih. Prevladoval je odziv, da njih tovrstne vsebine ne morejo prepričati k obisku, saj gozd že obiskujejo. Redna obiskovalka je povedala: “Mene osebno ne, ker jaz že tako ali tako rada grem. Ampak verjamem pa, da marsikoga pa mogoče, da rabi nek dogodek, da potem pride da vidi in potem mogoče slučajno ugotovi, da mu pa to paše.” (Intervju 7, Priloga Č.7, 2021, 19. junij). Širjenje znanja o pomenu gozda in narave pa bi se po mnenju sogovornika lahko razširilo tudi na mesto: “Pa tudi, da se ljudje bolj začnejo zavedati narave in potem to skrb prenesejo v mesto. Zdej kolkr mamo ta gozd, v mestu je treba pa vseen nardit sama parkirišča, same bloke, odstranit drevesa. Kaj bomo dihal? Beton?” ( Intervju 12, Priloga Č.12, 2021, 20. junij).
Mestni gozd Celje s svojo dosedanjo komunikacijo na družbenih omrežjih dopušča še dovolj prostora za prihodnje izoboljšave. Z načrtnim pristopom bi bilo priporočljivo povečati število
48
objav na Facebooku in Instagramu na vsaj eno tedensko. V komunikacijsko strategijo pa bi bilo smiselno vključiti izobraževanje o socialnih funkcijah, vsebine o vplivu gozda na okolje, obstoječi infrastrukturi ter ostale aktualne informacije, povezane z dogodki in aktivnostmi.
Komunikacija mora biti skrbno načrtovana s pomočjo strokovnjakov s področja gozdarstva, saj se bo samo na ta način zagotovljena točnost in relavantnost informacij. Prave vsebine bodo pritegnile nove obiskovalce, obstoječim pa bodo ponudile boljše razumevanje gozda.
Strategija bi lahko vsebovala različne dogodke, s katerimi bi pritegnili manj redne obiskovalce in jih spodbudili, da v prihodnosti gozd obiščejo tudi sami. To je potrdil tudi manj redni obiskovalec, ki meni, da bi ga k obisku lahko spodbudili kakšni skupinski izzivi (Intervju 2, Priloga Č.2, 2021, 19. junij). Vse te dejavnike bi z uporabo teorije socialnega marketinga (Kotler in Lee, 2019) lahko združili v projekt, ki bi z uporabo različnih komunikacijskih kanalov spodbujal k obisku gozda.
Pri spodbujanju k obisku mestnih gozdov je pomembno upoštevati njihovo največjo prepoznao prednost pri že obstoječih obiskovalcih. Več intervjuvancev se za obisk Mestnega gozda odloči ravno zaradi njegove bližine. Z načrtnim urejanjem gozdnih površin v bližini mest pa bi pritegnili tudi tiste, ki se v gozd ne odpravijo zaradi pomanjkanja časa oziroma, ker jim dostop do gozda vzame preveč časa. V spletnem vprašalniku je bilo takšnih sodelujočih 19 %.
Potrebno je opozoriti tudi na negativne posledice prekomernega promoviranja gozda in spodbujanaja k obisku. Območje gozda in obstoječa infrastruktura premore zgolj določeno število obiskovalcev, preden izgubi nekatere lastnosti, kot so: mir, možnost pobega v naravo, odklop misli in čas zase (Priloge: Č.2, Č.3, Č.7, Č.8, 2021, 19. junij)10. Redni obiskovalec je v svojem odgovoru opozoril prav na to: “Ne vem. Js mam raje, če pridem v gozd in mam mir.
Ker če se pa trume valijo, js sm pred leti velik hodu na Celjsko kočo, ampak tam je zdej procesija.” (Intervju 12, Priloga Č.12, 2021. 20. junij). V primeru povečanega obiska mestnih gozdov bi to spodbudilo sistemske rešitve, s katerimi bi se v sodelovanju z odločevalci lahko zagotovilo dodatna finančna sredstva za urejanje novih gozdnih poti, izobraževalnih vsebin, rekreacijskih naprav in ostalih elementov, ki bi prispevali k ohranjanju gozda in ga približevali ljudem.
10Zvočni posnetek intervjuja je v obliki surovih podatkov na voljo pri avtorju.
49
Na podlagi ugotovitev raziskav lahko podam nekaj konkretnih predlogov za promocijo mestnih gozdov na družbenih omrežjih:
1. Redno objavljanje. Na družbenih omrežjih Mestnega gozda Celje je zaznati manj kot eno objavo na teden. Smiselno bi bilo redno objavljati vsaj enkrat tedensko in s tem povečati doseg objav ter količino sporočenih informacij. Na Instagramu je prepoznan višji doseg fotografij v primerjavi z videi. Na Facebooku bi bilo treba povečati število avtorskih objav, delitve objav drugih uporabnikov lahko ostanejo. YouTube je omrežje, kjer je doseg objavljenih videoposnetkov precej visok, zato bi tudi v prihodnje predlagal uporabo tega kanala za pogostejše deljenje videoposnetkov.
Smisleno bi bilo daljše videoposnetke iz Instagrama prenesti na Youtube.
2. Socialne funkcije. Predstavitev socialnih funkcij naj bo konkretnejša, njihovih prednosti za ljudi in okolje ter možnost za doživljanje njihovih lastnosti. Možnosti za predstavitev je mnogo; lahko bi šlo za serijo objav s fotografijo in opisom ali serijo krajših videoposnetkov, kjer bi strokovnjak na področju (gozdar) predstavil posamezno socialno funkcijo in njen pomen.
3. Bližina gozda. Obiskovalci Mestnega gozda so njegovo bližino izpostavili kot glavni razlog, da za svoj obisk izberejo prav Mestni gozd. Na drugi strani je 65 % anketirancev v spletni anketi kot razlog za redek obisk gozda navedlo pomanjkanje časa. To lahko delno pripišemo nepoznavanju gozdov in primerne infrastrukture v bližnji okolici, kar bi lahko s komunikacijo spremenili. Obiskovalci so izpostavili, da že ob krajšem obisku gozda (samo 1 ura) občutijo razliko v počutju in prav k temu bi poskušali spodbuditi tiste, ki menijo, da za obisk gozda nimajo dovolj časa.
4. Gozd in otroci. V intervjujih z obiskovalci je bila predstavljena vez z gozdom, ki so jo starši skozi vzgojo predali svojim otrokom, ti pa so v kasnejših letih to vez ohranili in ostali obiskovalci gozda. V starših prepoznavam občinstvo, ki bi mu bilo smiselno posvetiti več pozornosti in ga dodatno spodbuditi k obisku gozda. Izobraževalne vsebine, podane na način, da jih lahko starši prenesejo na svoje otroke, in informacije o gozdnih aktivnostih, primernih za otroke (otroška igrišča, gozdni laboratoriji ipd.), bi razširile znanje o gozdovih in njihovem pomenu za prihodnje generacije.
50 8 Sklep
Promocija socialnih funkcij mestnih gozdov na družbenih omrežjih je zaenkrat še precej neraziskano področje. Pri pregledu literature sem ugotvil, da raziskav in praktičnih implikacij takšnega pristopa v slovenskem prostoru ni zaslediti, kar pa sme biti izgovor za neraziskovanje tega področja. Mestni gozdovi imajo dokazano mnogo pozitivnih vplivov na okolje in ljudi, vendar je zavedanje o tem premalo razširjeno. Širjenje znanja in informacij o socialnih funkcijah sem povezal s teoretskim okvirjem socialnega marketinga, ki pravi, da lahko z uporabo marketinških tehnik vplivamo na spremembo vedenja pozameznikov in družbe. S pravilnim pristopom, ki zahteva znanje, čas, raziskave in finančna sredstva, lahko vplivamo na spremembe vedenja in dosežemo pozitivne rezultate.
Empirične raziskave so pokazali pozitiven odnos do gozdov med rednimi in manj rednimi uporabniki. Za obisk gozda se odločijo predvsem zaradi sprostitve in rekreacije, ki sodita v podskupine socialnih funkcij, vendar je znanje o teh pomanjkljivo oziroma ga ni. Obiskovalci prepoznavajo prednosti, ki jih ponuja preživljanje časa v gozdu, in jih s pridom koristijo. Še vedno pa obstaja nekaj tistih, ki prednosti ne poznajo in ne izkoriščajo potenciala, ki ga ponujajo mestni gozdovi. V razsikavi so se družbena omrežja izkazala kot eno izmed možnih orodij za premostitev vrzeli v znanju v povezavi s socialnimi funkcijami gozdov in mestnimi gozdovi. Tako uporabniki družbenih omrežji kot obiskovalci gozda priznavajo, da so pozitivno naravnani do izobraževalnih in informativnih vsebin. Takšne vsebine lahko vplivajo na njihovo vedenje, jih spodbudijo k obisku in posledično privedejo do spremembe odnosa do gozda in narave. Pri komunikaciji in spodbujanju ljudi k obisku gozda se lahko uporabijo že prepoznani atributi, ki sedanje obiskovalce prepričajo, da se ti odločijo za obisk.
Pri tem pa je potrebno opozoriti na mogoče negativne posledice prekomerne obiskanosti mestnih gozdov, ki lahko privedejo do izrivanja nekaterih funkcij.
Na podlagi ugotovitev lahko sklenem, da je znanje o socialnih funkcijah gozdov premalo razširjeno in da družbena omrežja predstavljajo možno orodje za nagovarjanje tega problema.
V vsakem primeru je potrebno k reševanju pristopati načrtno in strokovno, saj bo z uporabo napačnih tehnik trud zaman.
51 9 Viri
1. Agriculture, forestry and fishery statistics. (2020). Publicatioon Office of European
Union, Luxembourg, 85–87. Dostopno prek
https://ec.europa.eu/eurostat/documents/3217494/12069644/KS-FK-20-001-EN-N.pdf 2. Ahac, G. (2021). Mnenja uporabnikov o stanju in urejenosti Mestnega gozda Celje
(diplomsko delo). Višja strokovna šola, Šolski center Postojna
3. Alcamo, J., Bennett, E.M. (2003) Ecosystems and Human Well-being: a Framework for Assessment. Millennium Ecosystem Assessment (Program). Island Press, Washington, DC, 58. Dostopno prek http://pdf.wri.org/ecosystems_human_wellbeing.pdf
4. Andreasen, A. (2002). Marketing social marketing in the social change market - place.
Journal of Public Policy and Marketing 21, 3–13. Dostopno prek https://doi.org/10.1509/jppm.21.1.3.17602
5. Anko, B. (1993). Drevo, gozd in človek v mestnem okolju. Mestni in primestni gozdovi – naša skupna dobrina, zbornik posvetovanja, str. 5–7.
6. Barnhartt, B. (2021). Social media demographics to inform your brand’s strategy in 2021.
Dostopno prek https://sproutsocial.com/insights/new-social-media-demographics/
7. Cheng, H., Kotler, P., Lee, N. (2009). Social marketing for Public Health. Jones and
Bartlett Publishers, str: 3–5. Dostopno prek
https://samples.jbpub.com/9780763757977/57977_CH01_final.pdf 8. CELEBUS. Dostopno prek https://moc.celje.si/celebus
9. Cenik parkiranja in ostalih stroškov na območju mestne občine Celje. Dostopno prek
https://www.zpo.si/wp-content/uploads/2021/05/Cenik-parkiranja-v-MOC-zadnji-17.5.2021.pdf
10. Daymon, C. in Holloway, I. (2011). Qualitative Research Methods in Public Relations and Marketing Communications. London: Taylor & Francis Group. Dostopno prek https://ebookcentral.proquest.com/lib/fdvodkjg/reader.action?docID=574487
52
13. Domegan, C. (2021). Social Marketing and Behavioural Change in a Systems Setting.
Current Opinion in Environmental Science & Health. Dostopno prek https://doi.org/10.1016/j.coesh.2021.100275
14. Evans W. D. (2006). How social marketing works in health care. BMJ (Clinical research ed.), 332(7551), 1207–1210. https://doi.org/10.1136/bmj.332.7551.1207-a
15. Firestone, R., Rowe, C.J., Modi, S.N. in Sievers, D. (2017). The effectiveness of social marketing in global health: a systematic review. Health Policy and Planning, 32. 110–
17. Forest and climate change. Dostopno prek: https://www.iucn.org/resources/issues-briefs/forests-and-climate-change
18. Freeman, B., Potente, S., Rock, V., McIve, J. (2015). Social media campaigns that make a difference: what can public health learn from the corporate sector and other social change marketers? Public Health Res Practice. Dostopno prek https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25848735/
19. Friehe T., Baumann F. (2019). Public Goods. In: Marciano A., Ramello G.B.
Encyclopedia of Law and Economics. Springer, New York, NY, 1724–1725 https://doi.org/10.1007/978-1-4614-7753-2_393
20. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Celje 2019–2028, Celje, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje, 657–667.
21. Groenewegen, P.P., van den Berg, A.E., Maas, J., Verheij, R. a., de Vries, S., 2012. Is a green residential environment better for health? If so, why? Ann. Assoc. Am. Geogr, 996–
1003.
22. Myers, L. (2021). How Often to Post On Social Media: 2021 Success Guide. Louisem.
Dostopno prek: https://louisem.com/144557/often-post-social-media
23. Kaplan, R., 2001. The nature of the view from home: psychological benefits. Environ.
Behav. 33, str. 538–542. Dostopno prek: https://doi.org/10.1177/00139160121973115 24. Konijnendijk C. C., Ricard M. R., Kenney A., Randrup T. B. 2006. Defining urban
forestry – A comparative perspective of North America and Europe. Urban Forestry and Urban Greening, 3–4.
53
25. Kotler, P., Zaltman, G. (1971). Social Marketing: An Approach To Planned Social
Change. Journal of Marketing vol. 35. Dostopno prek
https://www.jstor.org/stable/1249783
26. Kotler, P. in Lee, N. (2011). Social Makreting: Influencig Behaviours for Good. Los
Angeles: Sage Publications, 8–21. Dostopno prek
https://books.google.si/books?hl=sl&lr=&id=V4v1WTiFmIYC&oi=fnd&pg=PR11&dq=
social+marketing+influencing+behaviors+for+good&ots=SYdbxThB0g&sig=UvbbxrPC
0C91oO-NS_D6OS4vji8&redir_esc=y#v=onepage&q=social%20marketing%20influencing%20be haviors%20for%20good&f=false
27. Kotler, P. in Lee, N. (2019). Social marketing: Behavioure Change for Social Good. Sage
Publications. Dostopno prek
https://books.google.si/books/about/Social_Marketing.html?id=i1JqugEACAAJ&redir_es c=y
28. MacFadyen, L., Stead, M., Hastings, G. B. (2002), “Social marketing”, Poglavje 27 v Baker, M. J. (2002). The Marketing Book, 5th edition, Butterworth-Heinneman, Oxford.
Dostopno prek https://doi.org/10.4324/9780080496405
29. Nesbitt, L., Hotte, N., Barron, S., Cowan, J. Sheppard, S. (2017). The social and economic value of cultural ecosystem services provided by urban forests in North America: A review and suggestions for future research. Urban Forestry & Urban Greening 25 (2017), 104–109. Dostopno prek https://doi.org/10.1016/j.ufug.2017.05.005 30. Peaterson, M., Abraham, A., Waterfield, A. (2005). Marketing Physical Activity: Lessons
Learnd From Statewide Media Campaign. Helath Promotion Pratice, 440 – 442.
Dostopno prek https://www.researchgate.net/publication/7554480
31. Sampogna, G., Bakolis, I., Evans-Lacko, S., Robinson, E., Thornicrift, G., Henderson, C.
(2017). The impact of social marketing campaigns on reducing mental health stigma:
Results from the 2009 – 2014 Time to Change programme. European Psychiatry 40. 116–
122 https://doi.org/10.1016/j.eurpsy.2016.08.008
32. Statistični urad Republike Slovenije [SURS]. (2020). Uporaba interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih, podrobni podatki, Slovenija, 2020. [Podatkovni portal SI-STAT].
Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Dostopno prek https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9258
54
33. Smith, W., G. (2008). Does Gender Influence Online Survey Participation? A Record-
linkage Analysis of University Faculty. Dostopno prek
https://files.eric.ed.gov/fulltext/ED501717.pdf
34. Stead, M., Gordon, R., Angusm K. in McDermott, L. (2007). A systematic review of social marketing effectiveness. Health Education, 107(2), 10–13. Dostopno prek:
https://www.researchgate.net/publication/42800713_A_Systematic_Review_of_Social_
Marketing_Effectiveness
35. Thackeray R, Neiger BL, Keller H. Integrating Social Media and Social Marketing: A Four-Step Process. Health Promotion Practice. 2012;13(2), 165–168.
https://journals.sagepub.com/doi/pdf/10.1177/1524839911432009
36. The World Bank. Urban population. Dostopno prek
https://data.worldbank.org/indicator/SP.URB.TOTL.IN.ZS?end=2019&start=1960&view
=chart
37. UN. Dostopno prek: https://www.un.org/development/desa/en/news/population/2018-revision-of-world-urbanization-prospects.html
38. Zakon o gozdovih, - ZG (1993) Uradni list RS, št.30/93, 13/98 – odločba US 56/99 – ZON in 67/02. Sprejet v državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 15. 6. 1993.
Dostopno prek http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO270
39. Weinreich, N. (2006). What is Social Marketing. Weinreich Communications LTD.
Dostopno prek
https://www.researchgate.net/publication/240412155_What_is_Social_Marketing
55 Priloge
Priloga A
56
57
58
59
60
61
62 Priloga B
Vprašanja za polstrukturirani intervju.
1. Kaj vam pomeni obisk gozda?
2. Kako pogosto zahajate v mestni gozd?
Zakaj ravno mestni gozd?
3. Poznate socialne funkcije gozda?
Jih lahko nekaj naštejete?
4. Kdaj ste začeli obiskovati mestni gozd in kaj vas je k temu spodbudilo?
5. Kako ste izvedeli zanj?
6. Spremljate Mestni gozd Celje na družbenih omrežjih?
7. Se vam zdi smiselno, da je prisoten na družbenih omrežjih?
8. Menite, da bi vas lahko z objavljanjem različnih vsebin spodbudili k pogostejšemu obisku gozda?
63 Ppriloga C
Demografski podatki spletnega vprašalnika.
Spremenljivka Frekvenca (N) Odstotek (%)
Spol Moški 57 29
Višješolska izobrazba 14 7
Visokošolska 1. stopnje ipd 81 41
Tip naselja Večje mesto (nad 20.000
prebivalcev) 111 56
64 Priloga Č
Priloga Č vključuje transkripte pol strukturiranih intervjujev.
Priloga Č.1: Intervju 1 Spol: Moški
Starost: 22
Datum intervjuja: 19. junij 2021
R: Kaj vam pomeni obisk gozda?
I: Ne vem, neka sprostitev, mal odklop aa, da se mal prelaufaš, sprostiš, basicly to.
I: Ne vem, neka sprostitev, mal odklop aa, da se mal prelaufaš, sprostiš, basicly to.