Pri analizi spletnega vprašalnika se je izkazalo, da kar 86 % vprašanih ne pozna socialnih funkcij gozda. Ta odstotek je še nekoliko višji, saj je le 40 % tistih, ki so menili, da socialne funkcije poznajo, te naštelo pravilno. S programom SPSS sem izmeril povezavo med pogostostjo obiska gozda, ki sem ga preverjal v 5. vprašanju (Priloga A) in poznavanjem socialnih funkcij (9. vprašanje, Priloga A). V Tabeli 6.1 sta prikazana testa normalne porazdelitve (Kolmogorov-Smirnov in Shapiro-Wilkov test) za pogostost obiska gozda.
Kolmogorov-Smirnov in Shapiro-Wilkov test sta statistično značilna (sig. < 0,05), kar pomeni, da se spremenljivka pogostost obiskovanja gozda ne porazdeljuje normalno. Za preverjanje prve hipoteze moramo zato uporabiti neparametrični test, torej Mann-Whitneyev U test.
Tabela 6.1: Test normalne porazdelitve za pogostost obiska gozda
Kolmogorov-Smirnov Shapiro-Wilk Statistika df Sig. Statistika df Sig.
Kako pogosto obiščete gozd? 0,196 198 0.000 0,910 198 0,000
Pogostost obiskovanja gozda sem meril na 5-stopenjski lestvici, kjer 1 pomeni vsak dan, 5 pa manj kot enkrat mesečno. V Tabeli 6.2 lahko vidimo, da anketiranci, ki poznajo socialne funkcije gozda, pogosteje obiščejo gozd kot anketiranci, ki jih ne poznajo.
42
Tabela 6.2: Povprečni rangi za pogostost obiskovanja gozda glede na poznavanje socialnih funkcij gozda
Mann-Whitneyev U test znaša 1345 in je statistično značilen (sig. < 0,05), kar pomeni, da se pogostost obiskovanja gozda glede na poznavanje socialnih funkcij gozda statistično značilno razlikuje. Pri tistih, ki gozd obiščejo pogosteje, je poznavanje socialnih funkcij višje (Tabela 6.3).
Tabela 6.3: Mann-Whitneyev U test za pogostost obiskovanja gozda glede na poznavanje socialnih funkcij gozda
V smer potrditve hipoteze pa kažejo tudi podatki pol strukturiranih intervjujev, kjer sem intervjuvancem prav tako zastavil vprašanje: Ali poznate socialne funkcije gozda? (Priloga C).
Na vprašanje je pritrdilno odgovoril in naštel vsaj eno socialno funkcijo samo en intervjuvanec (Intervju 11, Priloga Č.14, 2021, 19. junij). Kot pri analizi spletnega vpašalnika sem tudi tu kot pravilen odgovor upošteval samo pravilno navedene funkcije po Zakonu o gozdovih. Nekateri intervjuvanci so sprva pritrdili k poznavanju, vendar jih ob naštevanju niso pravilno navedli. En sogovornik je dejal: “Socialna funkcija gozda. Sej sem že prej omenil, revitalizacija človeka, če na ta način to je lahko socialna funkcija. Sociala funkcija je tudi v kontekstu do dreves, če jih vidiš, na kakšen način jih vidiš. Amm, ne pa socialna funkcija v kontekstu, da bi se socialno družil z ljudmi recimo ne. Ampak je to socialni kontekst bolj do samega sebe.“ (Intervju 3, Priloga Č.3, 2021, 19. junij). Drugi pa je kot
Poznate socialne funkcije gozda?
N Povprečni rang Vsota rangov Kako pogosto
43
socialno funkcije predstavil druženje z ostalimi obiskovalci Mestnega gozda: “V gozdu, seveda, sploh mestnem, lahko srečaš te mestne sprehajalce, se družiš izmenjaš kako informacijo, spoznaš novega človeka, ki ima podobne poglede na svet in te stvari. Predvsem pa na naravo.“ (Intervju 5, Priloga Č.5, 2021, 19. junij)
Na podlagi odgovorov 9. vprašanja iz spletnega vprašalnika, Mann-Whitneyevega testa in analize odgovorov intervjujev zatrorej ne moremo zavrniti prve hipoteze. Zaključimo lahko, da je v raziskanem vzorcu prevladuje nepoznavanje socialnih funkcij. Skupini rednih in manj rednih obiskovalcev pa se pri poznavanju razlikujeta, pri čemer imajo pogostejši obiskovalcih nekoliko boljše poznavanje.
6.2 H2: Trženjski splet Mestnega gozda Celje ne dosega svojega potenciala.
Mestni gozd Celje za promocijo uporablja tri družbena omrežja (Facebook, Instagram in YouTube). Največ objav je na Facebooku, najmanj pa na YouTubu, kar je nekako pričakovano, saj gre za povsem različni družbeni omrežji. Pri analizi je bilo zaznati, da pristop komuniciranja ni načrtovan, saj ni konsistentnosti in smiselne povezanosti objav.
Temu priča tudi 18-mesečni premor objavljanja na Instagramu. Luise Myers pravi, da je za Facebooku ena tedenska objava nekakšen minimum, optimalnejše so 2 do 3 objave tedensko, v kolikor pa so vsebine relavantne in aktualne, lahko strani objavljajo vsak dan (Myers, 2021). V tem kontekstu Mestni gozd Celje ne dosega tedenskega minimuma, saj je, odkar je stran nastala, bilo v povprečju objavljene 0,36 objave na teden.
Tudi na Instagramu je ena tedenska objava minimum, bistveno bolj učinkoviti pa sta vsaj 2 do 3 tedensko (Myers, 2021). Mestni gozd Celje je v povprečju objavil 0,34 objave tedensko.
Še najbolje ocenjujem aktivnost na YouTubu, kljub dejstvu, da sta objavljena samo dva videoposnetka. Zaznati je, da sta bila oba skrbno načrtovana in stokovno posneta. Menim, da temu priča tudi odziv (število ogledov) obeh videoposnetkov.
Odnos do družebnih omrežji sem preverjal v intervjujih z obiskovalcih, in sicer z vprašanjem:
Veste, da je Mestni gozd Celje prisoten na družbenih omrežjih? ter podvprašanjem: Ali spremljate njihove vsebine? (Priloga C).
Sogovorniki, ki tudi sami uporabljajo družbena omrežja, so pritrdilno odgovorili, da vedo, da je Mestni gozd Celje prisoten na družbenih omrežjih (Priloge: Č.1, Č.3, Č.5, Č.6, Č.7, Č.8,
44
Č.9, Č.10 in Č.13), vendar vsebine redno spremljajo le redki (Priloge: Č.5, Č.6, Č.9 in Č.10).
Njihovi odzivi so bili: “Vem, ja. Sam ne spremljam.” (Intervju 3, Priloga Č.3, 2021, 19.
junij). “Amm, ne, ne spremljam tolk.” (Intervju 6, Priloga Č.6, 2021, 19. junij). “Tu pa tam se mi pojavi med ostalimi.” (Intervju 8, Priloga Č.8, 2021, 19. junij). “Vem, da je, samo spremljam pa ne. Vem, da je gor, ker sem videl stran. Spremljam pa ne.” (Intervju 13, Priloga Č.13, 2021, 20. junij)9. Njihove izjave je mogoče povezati s pomanjkanjem relevantnih vsebin, ki bi tiste, ki vedo, da je Mestni gozd prisoten na družbenih omrežjih, tudi pritegnili k spremljanju.
Iz zbranih podatkov s pomočjo analize stanja in polstrukturiranih intervjujev ne moremo zavrtniti druge hipoteze. Lahko zaključimo, da je promocija Mestnega gozda prisotna in ima možnosti za povečanje dosega.
6.3 Družbena omrežja predstavljajo primeren medij za promocijo in