Kotler in Lee (2019) sta v pomoč izvajalcem socialnega marketinga pripravila teoretski okvir za načrtovanja kampanj. Načrt je sestavljen iz 10 korakov, ki vključujejo pomembne smernice za strateško načrtovanje socialnega marketinga (Kotler in Lee, 2019, str. 46).
1. korak: opredelitev problema
Jasno opredeljen družbeni problem predstavlja osnovo za načrtovanje socialnega marketinga.
Na tem mestu se je potrebno vprašati: Kaj je problem? Kako je prišlo do tega problema? S pomočjo dostopnih podatkov in literature so oblikuje izjava, ki sporoča namen socialnomarketinške kampanje (Kotler in Lee, 2019, str. 46).
2. korak: analiza stanja
Preučitev prednost, slabosti, priložnosti in groženj v zunanjem in notranjem okolju, z uporabo SWOT analize. V notranjem okolju moramo prepoznati prednosti in slabosti, med te se uvrščajo finančna sredstva, znanje organizacije, podpora vodilnih, partnerstva, komunikacijski kanali, ugled organizacije in prioritete problemov. Na zunanje dejavnike pa
23
organizacija nima vpliva, vendar jih je pri analizi potrebno upoštevati. Gre za kulturne, tehnološke, naravne, demografske, ekonomske, politične in zakonske omejitve. Vsi našteti predstavljajo priložnosti in grožnje (Kotler in Lee, 2019, str. 46).
3. korak: določitev ciljnega občinstva
Jasna opredelitev demografskih, geografskih in psiholoških značilnosti ciljnega občinstva nam bo pomagala pri razumevanju, koga pravzaprav nagovarjamo. Pri tem je potrebno upoštevati tudi pripravljenost za spremembe, trenutna vedenja, značilnosti skupnosti in velikost trga (Kotler in Lee, 2019, str. 47).
4. korak: določitev vedenjskih ciljev
Cilj spremembe vedenja je vodilo socialnega marketinga, ki ga lahko dosežemo z več pristopi vplivanja. Pri ciljnem občinstvu lahko poskušamo spodbuditi da sprejmejo, zavrnejo, prilagodijo, opustijo, zamenjajo ali nadaljujejo s trenutnim vedenjem. Da se bo to res zgodilo, morajo posamezniki pridobiti dovolj znanja o določenem problemu; to jih motivira in spodbudi k spremembi. Za kasnejše ocenjevanje učinkovitosti pa morajo biti naši cilji dovolj specifični, merljivi, dosegljivi, relavantni in časovno opredeljeni (SMART). Cilji bodo vodili naše nadaljne odločitve pri vključevanju različnih marketinških strategij, prav tako pa nam bodo omogočili natančnejše načrtovanje porabe finančnih sredstev (Kotler in Lee, 2019, str.
46).
5. korak: identifikacija značilnosti ciljnega občinstva
Preden se lotimo pozicioniranja in segmentiranja, moramo nekaj časa in sredstev nameniti obstoječemu vedenju občinstva. Gre za preučevanje in ocenjevanje konkurenčnega vedenja, ki ga želimo z našim programom spremeniti. Prepoznati je potrebno ovire, ki jih predstavlja sprememba; kaj posamezniki želijo v zameno; in kaj jih lahko motivira, da se dejansko odločijo in poosebijo novo vedenje. Tu si lahko pomagamo z vprašanji, kot so: Kakšni so razlogi da trenutno ne počnete tega? (Ovire.) Kakšne prednosti vidite, če bi počeli to?
(Prednosti.) Kaj bi vas lahko spodbudilo, da bi spremenili vedenje? (Motivacije.) S temi in podobnimi odgovori lahko pridobimo pomemben vpogled v ciljno občinstvo (Kotler in Lee, 2019 str. 46–47).
24 6. korak: pozicioniranje
Izjava o pozicioniranju bo občinstvu sporočala, kaj želimo, da stori in kakšno vedenje želimo spodbuditi v primerjavi s trenutnim stanjem. Izjava mora biti skladna z identiteto naše znamke in bo vodila naše delo pri oblikovanju elementov marketinškega spleta (Kotler in Lee, 2019, str. 47). Pozicioniranje se začne z izdelkom, vendar ne s tem kaj mi naredimo izdelku, temveč kako ga postavimo v misli občinstva (Al Ries in Jack Trout 2001, v Kotler in Lee, 2019 str. 47).
7. korak: razvoj marketinškega spleta
Predstavitev vseh elementov marketinškega spleta našemu občinstvu. Izdelek predstavlja želeno vedenje, ki ga želimo spodbuditi. Pri ceni moramo vključiti vse posredne in neposredne stroške, ki jih bo občinstvo imelo z izvajanjem tega vedenja. Prostor se lahko nanaša na fizični prostor, kjer se lahko izvaja želeno vedenje, ali pa na prostor, kjer občinstvo pridobiva znanje in informacije o novem vedenju. Promocija mora vključevati ključno sporočilo (kaj želimo komunicirati), sporočevalce (vplivne osebe, ki bodo prenašale sporočilo), kreativne elemente (celostna grafična podoba) in komunikacijske kanale (katere kanale bomo uporabljali za komunikacijo) (Kotler in Lee, 2019 str. 4748).
8. korak: določitev smernic za ocenjevanje
V tem koraku moramo opredeliti jasne smernice za ocenjevanje in preverjanje učinkovitosti naše komunikacije. Gre za načine, s katerimi bomo preverjali, ali je v pri ciljnih skupinah res prišlo do želene spremembe vedenja, kakšna je bila sprememba in ali jo lahko neposredno povežemo z našo komunikacijsko kampanjo (Kotler in Lee, 2019 str. 48).
9. korak: določitev proračuna in načina financiranja
Opredelitev vseh predvidenih stroškov naše kampanje (raziskave, načrtovanje, izvajanje, produkcija vsebin, zakup medijskega prostora ipd.) in primerjava z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Ta korak lahko zaradi pomanjkanja sredstev rezultira v spremebi strategije ali pa težnji za pridobivanje dodatnih sredstev (Kotler in Lee, 2019, str. 48–49).
10. korak: celostni izvedbeni načrt
Gre za dokument, ki bo natančno opredelil kdo bo naredil kaj, kdaj bo to naredil in koliko bo to stalo. Vključevati mora jasno sliko vseh marketinških aktivnosti, časovni okvir in način financiranja. Dokument mora biti razumljiv samostojno in ga lahko delimo z internimi deležniki, vključenimi v procese načrtovanja in izvajanja (Kotler in Lee, 2019 str. 49).
25 3.3 Učinkovitost socialnega marketinga
Pri ocenjevanju učinkovitosti socialnega marketinga je v prvi vrsti potrebno presoditi, ali sploh gre za uporabo socialnomarketinških načel. Glavni cilj kampanij je sprememba vedenja pri ciljnem občinstvu, to pa je težko merljivo, saj na vedenje ljudi vpliva več različnih dejavnikov. Firestone (2017) v sistematičnem pregledu na temo učinkovitosti socialnega marketinga izpostavi, “da so našli dokaze o pozitivnih učinkih kampanj socialnega marketinga na vedenje ciljne populacije in namere o sprejemanju zdravih vedenj” (Firestone in drugi, 2017, str. 113). V raziskavi so prepoznali dejavnike, kot so zavedanje, znanje in stališča, ki pozitivno prispevajo k spremembam vedenja, in so v študijah bolj preučevane, kot samo vedenje (Firestone in drugi, 2017, str. 113).
Na osnovi ugotovitev so avtorji izoblikovali posplošen model pričakovane poti učinkovitosti socialnega marketinga na področju javnega zdravje, ki je predstavljen v Sliki 3.1.
Slika 3.1: Potek spremembe vedenja na področju javnega zdravja z uporabo programov socialnega marketinga
Prilagojeno po Firestone in drugi, 2017, str. 113
Model predpostavlja, da lahko programi socialnega marketinga, ki vsebujejo elemente marketinškega spleta, s svojo prisotnostjo v ciljnem občinstvu privedejo do izpostavljenosti posameznikov. To pri posamezniku povzroči ustvarjanje dejavnikov (znanje, stališča, zavedanje), ki posledično vplivajo na spremembo njegovega vedenja. S to spremembo pri več posameznikih, v ciljnem občinstvu, pa se posledično izboljša stanje zdravja pri tej skupini (Firestone in drugi, 2017, str. 113).
V ameriški zvezni državi Delaware je bila v letu 2001 izvedena kampanja Get Up and Do Something. Cilj kampanje je bil spodbuditi mlade med 18, in 30, letom, da več časa namenijo fizični aktivnosti. Za prenos sporočila so izbrali lokalne televizijske postaje, kjer so predvajali 30 sekundni oglas, zunanje oglaševanje in oglaševanje na avtobusih. Učinek so preverjali z obsežnim vprašalnikom, na katerega se je odzvalo 87 % vseh pozvanih k
26
sodelovanju. V preteklem mesecu (v času anketnega vprašalnika) je televizijski oglas Get Up and Do Something videlo 39,1 % anketirancev, od teh jih je 31,2 % spodbudilo k fizični aktivnosti. Izpostavljenost zunanjega oglaševanja in oglasov na avtobusih je bila 24,9 %, k fizični aktivnosti pa je oglas spodbudil 35,6 % teh, ki so videli oglas. Skupno je kampanja uspela spodbuditi novo vedenje pri 27,7 % teh, ki jih je doseglo oglaševanje (Peaterson in drugi, 2005, str. 440–442).
V Angliji je bila med letoma 2009 in 2014 izvedena obsežna kampanja “Time to Change”, ki se je zavzemala proti stigmatizaciji duševnih bolezni. Kampanja je temeljila na teoriji, da je stigmatizacija posledica premalo znanja in napačnih informacij, kar pa se odraža s predsodki in diskriminatornim vedenjem. Socialnomarketinška kampanja je za komunikacijo uporabila množične medije, družbeni omrežji Twitter in Facebook ter izobraževale dogodke. Glavni cilj je bil spremeniti odnos družbe do ljudi, ki se spopadajo z duševnimi boleznimi. Pri ocenjevanju rezultatov so bili uporabljeni multivariantni linearni regresijski modeli. Osebe, ki so poznale kampanjo Time to Change, so pokazale več znanja o duševnih boleznih, več strpnosti in podpore do ljudi in splošno bolj pozitivnim odnosom do problema (Sampogna in drugi, 2017, str. 116).
Na učnikovitost socialnomarketinških kampanj pa ima pomemben vpliv finančni proračun, ki ga lahko organizacije namenijo za tovrstne projekte. Prepogosto nastopajo proti velikanom, kot sta tobačna in farmacevtska industrija ter multinacionalke restavracij s hitro prehrano in sladkimi pijačami. Te lahko za oglaševanje svojih izdelkov namenijo znatno več sredstev in s tem zagotovijo, da prevladajo njihova sporočila (Evans, 2006, str. 1209).
27 4 Družbena omrežja
Letno število uporabnikov interneta se v zadnjih dveh destletjih iz leta v leto povečuje. V letu 2020 je internet uporabljalo 4,7 milijarde ljudi, od tega jih je 4,2 milijarde aktivnih tudi na družbenih omrežjih. Število uporabnikov leta 2016 je bilo 2,3 milijarde in samo v zadnjem letu (od januarja 2020 do januarja 2021) je družbena omrežja začelo uporabljati 490 milijonov novih uporabnikov. Družbena omrežja uporablja 53,6 % vseh prebivalcev na svetu (januar 2021). Uporabniki, stari med 16 in 64 let, v povprečju dnevno na internetu preživijo 6 ur in 54 minut, od tega na družbenih omrežjih 2 uri in 25 minut (Digital 2021 Global Overview Report, 2021).
Facebook je družbeno omrežje z največ uporabniki (2,7 milijarde); sledijo mu YouTube (2,3 milijarde), Whatsapp (2 milijardi), FB Messenger (1,3 milijarde) in Instagram (1,2 milijarde).
Razlogi za uporabo družbenih omrežji so različni. Med najbolj pogostimi so spremljanje informacij o aktualnih dogodkih, predvajanje smešnih videov, preživljanje prostega časa, komuniciranje s prijatelji, delitev vsebin, nakupovanje izdelkov in drugi. Med vsemi navedenimi je na zadnjem mestu promocija in podpiranje neprofitnih organizacij; s tem namenom družbena omrežja uporablja 12,5 % uporabnikov (Digital 2021 Global Overview Report, 2021). V Sloveniji je v prvem četrtletju 2020 je internet redno uporabljajo 87 % oseb, starih med 16 in 74 let. Od vseh uporabnikov jih je 35 % uporabljajo družbena omrežja (Facebook, Instagram, YouTube ipd.). V starostni skupini med 16 in 34 let kar 95 % uporabnikov internet uporabi večkrat na dan (SURS, 2020).
4.1 Socialni marketing na družbenih omrežjih
Zaradi podobnosti angleških izrazov za socialni marketing (angl. social marketing) in družbena omrežja (angl. social media), prihaja do zamenjave obeh terminov. Družbena omrežja so medosebni komunikacijski kanali, medtem ko je socialni marketing pristop za izvajanje in načrtovanje komunikacije s ciljem vplivanja na vedenje posameznikov in družbe (Kotler in Lee, 2019, str. 34).
Družbena omrežja predstavljajo več kot le množični in medosebni komunikacijski kanal.
Informacije lahko posredujejo hitro in na enostaven način, od klasičnih enosmernih medijev jih loči možnost dvosmerne komunikacije (Thackeray in drugi, 2012, str. 165). Uporabniki se lahko aktivno vključijo v proces in sodelujejo pri ustvarjanju in širjenju sporočil (Sampogna
28
in drugi, 2017, str. 118). Iz vidika socialnega marketinga je dodana vrednost družbenih omrežji možnost za izmenjavo idej in mnenj z občinstvom, to predstavlja osnovo za izgradnjo dolgoročnega odnosa med organizacijo in občinstvom (Thackeray in drugi, 2012, str 165). Dokazano je, da lahko družbena omrežja z ozaveščanjem na ciljnih področjih motivirajo ljudi za majhna, vendar konkretna dejanja (Freeman in drugi, 2015). Vključenost občinstva v procesu razvoja projektov omogoča organizacijam, da si prodobijo zaupanje uporabnikov, kar bo prispevalo k uspešnosti pri izvajanju in posledično spremembi vedenja (Thackeray in drugi, 2012, str. 168). Digitalne tehnologije olajšajo raznolikost samoorganizacije; omogočajo povezavo odločevalcev z državljani (od zgoraj navzdol);
izkušnje skupnosti pa so prispevajo pri ustvarjanju politik (od spodaj navzgor). Lastni interesi in stare vrednote se preoblikujejo v nove skupne vrednote, ki temelijo na morali in vzajemnosti ter olajšajo sodelovanje za večji učinek tako v lokalnem kot globalnem kontekstu (Domegan, 2021).
4.2 Merjenje učinkovitosti socialnega marketinga
Ocenjevanje in merjenje učinkovitosti socialnega marketinga je zahtevna naloga, saj ni vedno jasno, ali je na spremembo vedenja vplival program ali so k temu prispevali drugi dejavniki.
Uporaba množičnih medijev in medosebne komunikacije pri ciljnem občinstvu poveča zavedanje in zaznavo problema, kar prispeva k doseganju ciljev. Ni pa zadosten dokaz, da je socialni marketing vplival na spremembo vedenja in s tem dosegel svoj namen (Andreasen, 2002, str. 8).
Andreasen (2007) izpostavi šest kriterijev, po katerih lahko komunikacijske projekte uvrstimo v kategorijo socialnega marketinga:
1. Sprememba vedenja. Komunikacija poskuša spremeniti vedenje in ima izmerljiv vedenjski cilj.
2. Raziskava občinstva. Projekti temelijo na izkušnjah, vrednotah in potrebah občinstva. S pomočjo fokusnih skupin ter kvatnitativnih in kvalitativnih raziskav se pridobobijo lastnosti ciljnega občinstva, pri katerem želimo spremeniti vedenje.
3. Segmentacija in targetiranje. Če želimo s socialnomarketinško kampanjo vplivati na vedenje določene družbene skupine, je za uspešnost potrebna segmentacija in targetiranje.
29
4. Marketinški splet. Projekti morajo vključevati več elementov marketinškega spleta.
Če vključujejo samo promocijo, govorimo o socialnem oglaševanju in ne socialnem marketingu.
5. Proces menjave. Posamezniki morajo prepoznati jasne prednosti, ki jih bo pridobili s spremembo svojega vedenja. Gre lahko za oprijemljive (nagrada za sodelovanje v programu) ali neoprijemljive prednosti (osebno zadovoljstvo).
6. Konkurenca. Projekti morajo upoštevati privlačnost konkurenčnega vedenja (trenutnega stanja) in uporabljati strategije, s katerimi se konkurenco zmanjša ali odstrani
(Prilagojeno po Stead in drugi, 2007, str. 10–13).
Kampanje, ki so spodbujale fizično telesno aktivnost, so ocenjevale pogostost aktivnosti, čas, namenjen aktivnostim, količino porabljenih kalorij, prehojeno ali pretečeno razdalja in druge.
Posredno pa se lahko spremljajo tudi fiziološke spremembe telesne teže, srčnega utripa v mirovanju, krvni tlak, raven holesterola in indeks telesne mase. Za večjo transparentnost je priporočljivo meriti več različnih dejavnikov (Stead in drugi, 2007, str. 10–13).
30 5 Empirični del
V raziskavi te diplomske naloge bom poskušal ugotoviti, kako razširjeno je znanje o socialni funkcijah gozdov, o mestnih gozdovih in ali lahko z uporabo družbenih omrežji spodbudimo posameznike k obisku gozda. Empirična raziskava je sestavljena iz kvantitativnega in kvalitativnega dela ter analize stanja. Kvantitatvno raziskavo bom izvedel v obliki spletne ankete z uporabo portala 1ka (Priloga A). Po analizi rezultatov anket bom z uporabo polstrukturiranega intervjujana na terenu, v Mestnem gozdu v Celju, izvedel intervjuje z naključnimi obiskovalci. Za boljše razumevanje dosedanjih aktivnosti na družbenih omrežjih bom analiziral stanje na Facebook, Instagram in YouTube profilih Mestnega gozda Celje.
5.1 Hipoteze
H1: Znanje o socialnih funkcijah mestnih gozdov je v širši javnosti premalo razširjeno.
Kljub temu, da so v strokovni javnosti soicalne funkcije gozdov prisotne že desetletja, moja hipoteza predpostavlja, da imajo obskovalci in širša javnost premalo znanja na tem področju.
Predpostavljam, da tisti, ki so že uporabniki mestnih gozdov, prepoznavajo določene funkcije, vendar je njihovo znanje zgolj površinsko. Ostali, ki pa mestnih gozdov še niso obiskali, pa jim ne pripisujejo dovolj velikega pomena oziroma ne prepoznavajo koristi, ki jih lahko pridobijo, če namenijo svoj čas obisku gozda.
H2: Trženjski splet Mestnega gozda Celje ne dosega svojega potenciala.
Zaradi manjšinske prisotnosti socialnega marketinga v trženjskem prostoru in omejene literature na temo promocije socialnih funkcij mestnih gozdov predpostavljam, da je na tem področju še veliko neizkoriščenih možnosti. Ugotovitve teoretičnega dela so pokazale, da Mestni gozd Celje omogoča številne različne aktivnosti (izdelek), ki so prostorsko dostopne prebivalcem Celja (prostor) in za uporabnike predstavljajo ničen oziroma minimalen strošek (cena). Manko prepoznavam pri zadnjem elementu marketinškega spleta, in sicer promociji.
Kljub trenutnim aktivnostim je možno na tem področju narediti več in promocijo celostno povezati z ostalimi elementi spleta.
31
H3: Družbena omrežja predstavljajo primeren medij za promocijo in izobraževanje na področju mestnih gozdovih.
Družbena omrežja zaradi svoje dostopnosti in velikega števila uporabnikov predstavljajo komunikacijski kanal, ki bi se lahko uporabljal za izobraževanje in promocijo socialnih funkcij mestnih gozdov. Kot je bilo ugotovljeno v kampanji Time to Change (2017), sta Facebook in Twitter znatno prispevala k uspešnosti kampanje (Sampogna in drugi, 2017, str.
120). Uspešnost socialnomarketinških programov pa je v veliki meri pogojena s količino finančnih sredstev, ki so namenjena izvajanju (Kotler in Lee, 2019, str. 24). Zaradi velikega števila uporabnikov (Digital, 2021; 2020) in nizkih upravjalnih stroškov prepoznavam družbena omrežja kot možen primeren kanal za stroškovno učinkovito komunikacijo.
5.2 Metodologija 5.2.1 Kvantitativna raziskava
Pri kvantitativni raziskavi je bil uporabljen priložnostni vzorec, ki ni reprezentativen, zato rezultatov ne moremo posploševati na celotno populacijo. Pred začetkom izvajanja raziskave sem vprašalnik testiral na petih osebah. Test je potrdil razumljivost in časovno primernost vprašalnika. Ker je bil pri kvantitativnem delu cilj pridobiti odzive uporabnikov družbenih omrežji, sem anketo delil na svojem Facebook, Instagram in LinkedIn profilu ter povabil uporabike k sodelovanju. Za delitev ankete sem se obrnil na Facebook stran Mestni gozd Celje, ki je povezavo ankete delilo na svojem Facebook in Instagram profilu. Anketa je bila aktivna 7 dni med 2. in 9. junijem 2021.
5.2.2 Kvalitativna raziskava
Uporabljena metoda je bil polstrukturirani intervju, ki je bil sestavljen iz osmih osnovnih vprašanj (Priloga B), glede na odgovore pa se je med potekom intervjuja tudi spremenil. Pri izbiri sogovornikov je šlo za neverjetnostno vzorčenje, in sicer namenski vzorec, saj sem intervjuje opravil v Mestnem gozdu v Celju. Lokacijo pod Anskim vrhom sem izbral namenoma, saj je od izhodišča oddaljena slabih 20 minut hoje. Intervjuje sem izvedel 19. in 20. junija 2021 v popoldanskem času. Intervjuje sem opravil z 20 osebami, starimi med 19 in 68 let, od teh je bilo 9 žensk in 11 moških. Pred začetkom intervjuja sem se predstavil in predstavil temo svoje diplomske naloge ter namen raziskave. Vprašal sem jih za strinjanje s
32
snemanjem pogovora. Za snemanje sem uporabil pametni telefon. Pri pripravi transkriptov sem vključil mašila, sleng, žargon in in narečja. Kot pravita Daymon in Holloway (2011, str.
234), je to v kvalitativnih raziskavah pomembno, saj s tem raziskovalec ohrani točnost podatkov.
5.2.3 Analiza stanja družbenih omrežji Mestni gozd Celje
V tem delu raziskave sem z uporabo enotnih kriterijev in opisnih metod analiziral aktivnosti na treh družebnih omrežjih (Facebook, Instagram in YouTube), ki jih Mestni gozd Celje vprašanja, povezana z gozdom, pogostostjo obiska gozdov in poznavanjem socialnih funkcij.
Tretji sklop je obsegal trditve, ki so se nanašale na mestne gozdove, družbena omrežja in povezovanjem obeh področji. V tem sklopu sem za merjenje izbral Likartovo lestvico od 1 do 5, kjer je 1 pomenilo, da se s trditvijo sploh ne strinjajo, 5 pa da se s trditvijo popolnoma strinjajo. Zadnji sklop pa predstavljajo vprašanja o demografskih značilnosti sodelujočih – spol, starost, izobrazba, status in velikost naselja, v katerem živijo.
5.3.1.2 Opis realiziranega vzorca
V anketi je sodelovalo 229 oseb, od teh jih je 201 končalo anketo in odgovorilo na vsa vprašanja. V prvem vprašanju sem preverjal uporabo družbenih omrežji, saj sem želel pridobiti samo odzive uporabnikov. Med vsemi sodelujočimi so bile 3 osebe (1,5 %), ki družbenih omrežji ne uporabljajo, zato sem njihove odgovore izključil iz nadaljnje analize.
Vzorec sestavlja 71 % žensk in 29 % moških. Takšna starostna struktura je do neke mere pričakovana, saj je odzivnost ženskega spola na vprašalnike višja (Smith, 2008). Večina anketirancev (89 %) je starih med 21 in 30 let, to sovpada z dejstvom, da je najbolj zastopana starostna skupina na družbenih omrežjih prav med 25 in 34 let (Barnhartt, 2021).
33
Največ anketirancev je doseglo vsaj visokošolsko izobrazbo 1. stopnje (41 %), sledi jim skupina z doseženo splošno srednješolsko izobrazbo (30 %). Sodelujoči so dobro izobraženi, saj jih je vsaj višješolsko izobrazbo (višješolska, visokošolska 1. stopnje, visokošolska 2.
stopnje in visokošolska 3. stopnje) doseglo 66 %. Nekaj več kot polovica vprašanih (63 %) ima status dijaka ali študenta, sledi jim skupina zaposlenih in samozaposlenih (skupaj 34 %), brezposelnih in neaktivnih pa je skupaj 3 %. Iz večjega mesta (nad 20.000 prebivalcev) prihaja 56 % sodelujočih, sledijo jim prebivalci manjših mest (od 3.000 do 20.000 prebivalcev) in manjših strnjenih naselij (do 3.000 prebivalcev), vsaka skupina predstavlja 14
% vprašanih. V vaških naseljih jih živi 11 %, v hišah na samem pa 6 %.
5.3.1.3 Rezultati
Najbolj uporabljano družbeno omrežje je Facebook (94 %), ki mu sledita Instagram (91 %) in YouTube (84 %). Zgolj 15 % vprašanih je prisotnih na Twitterju, na TikToku pa slaba tretjina (30 %). Anketiranci so med drugim izpostavili uporabo LinkedIna (4 %), ostala omrežja (Snapchat, Pinterest, Reddit in Rarible) uporablja manj kot 1 %. V povprečju uporabi družbenih omrežji namenijo okoli dve uri, kar 71 % jih uporablja več kot eno in manj
Najbolj uporabljano družbeno omrežje je Facebook (94 %), ki mu sledita Instagram (91 %) in YouTube (84 %). Zgolj 15 % vprašanih je prisotnih na Twitterju, na TikToku pa slaba tretjina (30 %). Anketiranci so med drugim izpostavili uporabo LinkedIna (4 %), ostala omrežja (Snapchat, Pinterest, Reddit in Rarible) uporablja manj kot 1 %. V povprečju uporabi družbenih omrežji namenijo okoli dve uri, kar 71 % jih uporablja več kot eno in manj