SPREJETOST PSIHOEDUKATIVNIH DELAVNIC V ZDRAVSTVENEM DOMU LJUTOMER
DUŠEVNE MOTNJE IN POMEN PSIHOEDUKATIVNIH DELAVNIC Delavnice so namenjene bolnikom z blago do zmerno obliko duševne
motnje. Njihova vsebina je primerna tako za podporo farmakološkemu zdravljenju, kot tudi za bolnike z blažjo obliko duševne bolezni, ki se ne zdravijo z antidepresivi. Zaželeno je, da na delavnici sodelujejo tudi svojci bolnikov, saj predstavljajo pomemben vir opore.
Udeleženci se tekom delavnic seznanijo z duševnimi motnjami, najpo-gostejšimi simptomi, vzroki ter razvojem, zdravljenjem in tehnikami, ki so jim v pomoč, da se lahko spopadajo s svojo boleznijo. Vsak posameznik prevzema odgovornost za lastno zdravje, na delavnici osvoji načine, ki mu pomagajo pri prepoznavanju in preprečevanju ponovitev duševnih motenj.
Vsebine posameznih srečanj v določeni delavnici se povezujejo, zato je priporočljiva udeležba na vseh štirih srečanjih (Konec Juričič, et al., 2016).
METODE
Raziskava je temeljila na deskriptivni kvantitativni metodi empiričnega raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo uporabili strukturiran vprašalnik za udeležence psihoedukativnih delavnic. Izpolnjevanje vprašalnikov je bilo prostovoljno, anonimno in pisno.
Z vprašalnikom smo želeli ugotoviti, ali je delavnica izpolnila pričako-vanja udeležencev, ali so prejeli ustrezne informacije, so imeli možnost zastavljanja vprašanj, so bile vsebine predstavljene na razumljiv način in ali jim bodo osvojena znanja koristila v vsakdanjem življenju. Princip ankete je temeljil na odgovorih od »Se sploh ne strinjam« do »Se zelo strinjam«.
Razdelili smo 25 vprašalnikov, vrnjenih je bilo 21.
REZULTATI
Zanimalo nas je, ali je delavnica izpolnila njihova pričakovanja. Malo več kot polovica anketirancev, 66,66 % (n = 14) je odgovorila, da se zelo strinja, 28,57 % (n = 6) je odgovorilo, da se strinja, en anketiranec je od-govoril, da mu je vseeno (Slika 1). Na vprašanje, ali so prejeli vse ustrezne informacije, jih je 20 odgovorilo, da se zelo strinjajo (95,20 %), ena udele-ženka je odgovorila, da se strinja (4,76 %) (Slika 2). Vseh 21 udeležencev se je strinjalo, da so imeli možnost zastavljati vprašanja, prav tako so se vsi udeleženci strinjali, da so bile vsebine predstavljene na razumljiv način. Vsi udeleženci so bili mnenja, da jim bodo vsebine, ki so jim bile predstavljene, koristile v vsakdanjem življenju.
Delavnica izpolnila pričakovanja
Slika 1: Delavnica je izpolnila moja pričakovanja se sploh ne strinjam se ne strinjam vseeno mi je se strinjam se zelo strinjam
78
Slika 2: Prejel sem vse ustrezne informacije
Na odprto vprašanje »Komentarji, pohvale, kritike. Bi kaj spremenili, do-dali (Če želite, lahko napišete.)« so anketiranci podo-dali odgovore:
• Želela bi, da bi delavnic bilo več, štiri so premalo.
• Pohvalila bi zelo gospo Danijelo Kutnjak. Bila sem zelo zadovoljna z njenimi predavanji. Mogoče bi bilo fajn imeti še eno delavnico po preteku par mesecev, da bi videli takrat, kakšno je počutje.
• Zelo me je veselilo obiskovanje delavnic, kjer sem se zelo veliko nau-čil, ob zelo lepi razlagi predavateljice gospe Danijele.
• Bilo mi je zelo dobro, mogoče bi lahko dodali še, kako se spoprijeti s samopodobo, kako se imeti rad.
• Zelo prijetno, sproščeno, vse je bilo v redu, nimam kritike.
• Pohvala gospe Danijeli za jasna navodila za naprej.
• Bilo mi je zelo všeč, bi jo obiskovala ponovno.
• Pohvala za pozitiven pristop.
• Veliko pozitivnega razmišljanja in pogovora, nasvetov. Mogoče je de-lavnica prekratka, ker čas hitro mine, pa bi se še veliko pogovarjale in poslušale.
• Vse pohvale gredo naši mentorici gospe Danijeli. Zelo sem ponosna, da ima ZD Ljutomer takšne ljudi, ki so mi znali pomagati pri premagova-nju moje bolezni. Še enkrat iskrena hvala.
• Zelo pohvalno, ampak zelo prekratko. Delavnice bi morale trajati dalj časa.
• Bilo je zelo prijetno, sproščeno lahko bi trajale še malo več časa.
se sploh ne strinjam se ne strinjam vseeno mi je se strinjam se zelo strinjam Prejel sem vse ustrezne informacije
• Hvaležna sem vam za povabilo v skupino in zelo čudovito je bilo. Hva-la vam za vse
• Pričakovala nisem nič posebnega, me je presenetilo na kakšen sproščen način je bila vsebina podana. Pohvala!Še se bom udeležila, veliko sem odnesla zase.
DISKUSIJA
Glede na današnji slog življenja se večina med nami vsakodnevno srečuje s stresom. Nekaj stresa je sicer za normalno življenje nujno potrebnega, ka-dar pa je pretiran ali preveč dolgotrajen, lahko vodi v težave na področju te-lesnega in duševnega zdravja, med drugim tudi v depresijo in anksioznost.
Zato je zelo pomembno, da se naučimo z njim učinkovito spoprijemati.
Na delavnicah udeleženci dobijo informacije o tem, kakšna je povezava med telesnim in duševnim delovanjem, zakaj pride do določenih težav in kaj lahko sami naredijo za njihovo premagovanje ter krepitev zdravja. V majhnih skupinah imajo možnost izmenjati izkušnje in vprašati tisto, kar jih zanima. Na delavnicah se jim lahko pridružijo tudi bližnji, da lažje razume-jo, kaj se z njimi dogaja in ponudijo pomoč in podporo.
Prav tako so psihoedukativne delavnice pomemben člen v procesu zdravljenja, ki pomeni nadaljnjo rehabilitacijo. Predstavlja skupino, katere člani se trudijo za rehabilitacijo na vseh pomembnih življenjskih področjih.
Člani delavnice so med seboj povezani in si izmenjujejo svoje izkušnje, strokovno pa jih vodi ustrezno usposobljen izvajalec (diplomirana medicin-ska sestra oziroma univerzitetni diplomirani psiholog). Cilji delavnic so uvid v lastno bolezen, udejanjanje zdravega načina življenja, odpravljanje vsa-kodnevnih težav, vztrajanje ter rehabilitacija na vseh področjih življenja, še posebej v medsebojnih odnosih. Medicinska sestra je kot strokovna delavka s pacientom v medsebojnem odnosu, ki temelji na spoštovanju, zaupanju in razumevanju ter je usmerjen v prizadevanje k čimbolj samostojnemu in kakovostnemu življenju pacienta. Vsekakor pa izvajalec poleg znanja potre-buje tudi določene lastnosti, kot so sprejemanje drugačnosti in nestigmatizi-ranje, občutek empatije, sočutje ter potrpežljivost in sposobnost poslušanja.
80
ZAKLJUČEK
Na področju duševnega zdravja so v centru za krepitev zdravja na vo-ljo štiri psihoedukativne delavnice: krajša delavnica Tehnike sproščanja ter daljše delavnice Spoprijemanje s stresom, Podpora pri spoprijemanju z de-presijo in Podpora pri spoprijemanju s tesnobo. Na podlagi izvedene razi-skave so udeleženci delavnic pozdravili tovrstna srečanja, njihovo vsebino in vodenje. Ugotovili smo, da bi bilo delavnice potrebno podaljšati, saj se udeleženci komajda opogumijo in spregovorijo in že je delavnic konec.
LITERATURA
Dernovšek, Z.D. & Tavčar, R., 2005. Prepoznajmo in premagajmo depresijo.
Priročnik za osebe z depresijo in njihove svojce. Ljubljana: Inštitut za varo-vanje zdravje RS.
Konec Juričič, N., Roškar, S. & Jelenko Roth, P. eds., 2016. Prepoznavanje in obravnava depresije in samomorilnosti pri pacientih v ambulanti družinske-ga zdravnika. Priročnik za strokovnjake na primarni zdravstveni ravni. Lju-bljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.