V ROMSKEM NASELJU PUŠČA
PRIMER VADBE V PUŠČI – PRIMER DOBRE PRAKSE
V vadbeno skupino smo povabili odrasle prebivalce iz romskega naselja Pušča. Skupina vadečih je bila zelo heterogena in glede na prisotnost različ-no odzivna. Vadile so večirazlič-noma le ženske v starosti od 19 do 64 let, z ocerazlič-no
134
prekomerne telesne teže (indeks telesne mase (ITM) več kot 25) in oceno debelosti (ITM več kot 30).
Pri vadbi moči smo uporabili frontalno obliko vadbe, ki omogoča nadzo-rovan prenos znanj, in kasneje delo v parih ter krožno ali obhodno obliko vadbe. Frontalna oblika je primerna za večje skupine, ki redko vadijo pod nadzorom, kar je bila značilnost izvedbe delavnice na Pušči.
Posamezna vadbena enota je potekala strukturirano, z uvodnim, glavnim in zaključnim delom. V uvodnem delu, ki je trajal od 6 do 10 minut, smo največkrat izvajali hojo z vajami za aktivno gibljivost rok in nog. Druge ob-like uvodne telesne aktivnosti so vključevale še elemente aerobike/plesa ter menjavanje teka in hoje. Sledil je kratek premor in priprava na glavni del.
Glavni del (od 20 do 30 minut) smo začeli z izvedbo vaj za ravnotežje in ko-ordinacijo (stoja na eni nogi, premikanje okončin po navodilih kineziologa, npr. dvig nasprotne roke in noge, dvig iste roke in iste noge) ter nadaljevali z vajami za moč.
V zaključnem delu, ki je trajal 5 minut, smo izvedli raztezne vaje za glav-ne mišičglav-ne skupiglav-ne (raztezglav-ne vaje za prsglav-ne mišice in iztegovalke komolca, za upogibalke kolka, za upogibalke kolena), sprostilne vaje (tresenje rok in nog) in občasno dihalne vaje.
DISKUSIJA
Skrb za lastno zdravje posameznika je že dalj časa zastavljen cilj družbe same. Doseči tovrstno raven razmišljanja in spremembe načina življenja predstavlja »trd oreh« – tako za posameznika kot tudi za zdravstvene delav-ce, ki vstopajo v interakcijo s posamezniki, okoljem in družbo.
Romsko skupnost se smatra kot »šibkejši« člen družbe in kot ranljivo sku-pino. Zato je v tej skupnosti potrebno posebno pozornost nameniti prav vzgoji za zdravje. Obenem pa enakovredno omogočiti dostop do informacij v zvezi z zdravjem – ne samo preko medijev, ampak s konkretnim vstopom vzpostaviti interakcijo s posamezniki v njihovem okolju.
Kot navaja Zaletel-Kragelj s sodelavci (2007, p. 86), »slabe socialne in ekonomske razmere lahko dodatno obremenjujejo še družbene vrednote in prepričanja prikrajšanih skupin prebivalcev«. Primer v naši sredini so Romi, saj v naši državi sodijo med prikrajšane skupine prebivalcev. Njihov način življenja je tesno povezan z njihovimi socialnimi in ekonomskimi
razmera-mi, le-te pa tudi z njihovim zdravstvenim stanjem. Na tega pa na drugi strani vplivajo vrednote, ki so se izoblikovale v različnih romskih skupnostih v naši državi in ki se od ene do druge lahko bistveno razlikujejo.
Z vodeno skupinsko vadbo dvakrat tedensko nismo dosegli minimalne priporočene količine za telesno dejavnost (150 minut tedensko). Iz tega razloga smo vadečim priložili »Dnevnik telesne dejavnosti«, v katerem so poročali o samostojno opravljeni telesni dejavnosti. Dnevnik in samostojno telesno dejavnost so vadeči analizirali in pregledali na vadbenih enotah sku-paj s kineziologom, ki jim je podal priporočila za nadaljnjo samostojno vad-bo. V dnevnikih so največkrat poročali o naslednjih oblikah telesne aktiv-nosti: hoja, vrtnarjenje in hišna opravila, plesanje »Zumbe« in obisk fi tnesa.
V sklopu vadbe smo opravili tudi »baterijo testov« za projekt Kineziolog – sodelavec v zdravstvu 2 (6-minutni test hoje, vstani in pojdi, vstajanje s stola, gibljivost ramenskega obroča, upogibanje trupa – dvigovanje trupa).
Teste smo v mesecu juniju 2017 ponovili in rezultati so bili izboljšani, kar sta pokazala testa telesnih sposobnosti, vezanih na zdravje, 6-minutni test hoje in vstajanje s stola. Vprašalnik o telesni aktivnosti je pokazal poveča-nje skupnega časa telesne dejavnosti v času med vodeno vadbo na Pušči.
Rezultati testov so nadaljnja motivacija tako za izvajalce kot za vadeče in tudi tiste, ki še ne vadijo in jih bo oprijemljiv napredek v številkah tistih, ki že vadijo, pritegnil.
Pri vztrajnih, discipliniranih in doslednih posameznikih se že kaže, da so na pravi poti do cilja, kar se izraža v rezultatih na slikah in tehtnici ter v njihovem boljšem počutju in višji sposobnosti pri vsakodnevnih opravilih.
Za nagrado po prvem obdobju uspešno opravljene vadbe smo za najbolj vztrajne pripravili potrdilo o uspešno opravljenem Programu svetovanja za zdravje »Telesna dejavnost – gibanje«, v katerem so spoznali različne ob-like vadbe za srčno-žilni sistem (hoja, tek, igre, ples ), vaje za moč (proste, s pripomočki), vaje za gibljivost ter principe vadbe FITT. S tem jim je bila podana osnova, na podlagi katere si sčasoma lahko oblikujejo individualno vadbo, glede na svoje želje, cilje in potrebe.
ZAKLJUČEK
Telesna dejavnost v veliki meri vpliva na zdravje, bodisi kot zaščitni de-javnik oziroma dede-javnik tveganja za kronične nenalezljive bolezni in
pre-136
zgodnjo smrt. Redna in zadostna telesna dejavnost krepi in varuje zdravje.
Na zdravje vpliva telesna dejavnost v trajanju vsaj pol ure večino dni v tednu.
Z vadbo na Pušči bomo v prihodnosti nadaljevali, saj nismo dosegli pripo-ročil. Nadaljevanje bo predstavljalo sestavo primerno zahtevnejših vadbe-nih programov, ki bodo izziv za vadeče in obenem pogoj za napredovanje.
Priložnost za krepitev zdravja s pomočjo vadbe v romski skupnosti vidimo tudi pri vključevanju mlajše populacije v vadbo, saj so jo najprej zgolj iz radovednosti prišli pogledat, sčasoma pa so kar aktivno sodelovali v skrbi za svoje zdravje.
Romi so vodeno vadbo v svojem domačem okolju sprejeli z zanimanjem in nas presenetili z vztrajnostjo in prizadevnostjo. Izkazujejo pa tudi hvale-žnost za naše delo in prizadevanja, kar predstavlja dodatno motivacijo nam – zdravstvenim delavcem in sodelavcem.
Predlagamo tudi izvedbo prenosa znanj in izobraževanj na določene po-sameznike v romski skupnosti, ki bi bili usposobljeni za samostojno vode-nje vadbe. Programe vadbe bi sestavil kineziolog, izvajal pa posameznik, ki bi ga kineziolog usposobil za vodenje vadbe. S tem bi povečali količino vadbenih enot na Pušči.
LITERATURA
ACSM, 2013. Resistance training for health and fi tness. Availible at: https://
www.acsm.org/docs/brochures/resistance-training.pdf [10.6.2017].
ACSM, 2017. New recommendations on quantity and quality of exercise.
http://www.acsm.org/about-acsm/media-room/news-releases/2011/08/01/
acsm-issues-new-recommendations-on-quantity-and-quality-of-exercise [10.6.2017].
Backović Juričan, A., 2017. Telesna dejavnost v procesu hujšanja. Progam učnih ur telesne vadbe. Nacionalni inštitut za javno zdravje, pp.1–9.
Belović, B., Zaletel Kragelj, L. & Farkaš Lainščak, J., 2015. Z zdravjem povezan življenjski slog Romov / prispevek k zmanjševanju neenakosti v zdravju.
Murska Sobota: Pomursko društvo za boj proti raku in Nacionalni inštitut za javno zdravje, pp. 10–23.
Colby, L.A. & Kisner, C. 2007. Therapeutic exercise. 5th edition. E – book.
Copyright © 2007 by F. A. Davis Company, Human Kinetics, pp. 440–479.
Gaber Flegar, S., 2011. Primerjava vzgojne funkcije patronažne medicinske sestre v skrbi za zdravje posameznika v različnih kulturnih in socialnih
oko-ljih: magistrsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstve-ne vede, pp. 68.
Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, 2006. Splošne informacije o romski etnični skupnosti v Republiki Sloveniji. Available at:
http://www.uem.gov.si/fi leadmin/uem.gov.si/pageuploads/IzrednaGradivo3.
pdf. [01. 03. 2010].
Strojnik, V., 2015. Vadba za posebne skupine 1. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, pp. 2 – 49.
Škof, B., 2016. Šport po meri otrok in mladostnikov 2. dopolnjena izdaja. Uni-verza v Ljubljani Fakulteta za šport, Ljubljana, pp. 517–535.
WHO, 2016. Obesity and overweight. Available at:
http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs311/en/ [10.6.2017].
Zadravec, J., 1989. Zdravstvena kultura Romov v Prekmurju. Murska Sobota:
Pomurska založba, pp. 28.
Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP), 2008. Uradni list Republike Slovenije št. 15.
Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (ZRomS-1), 2007. Uradni list Republike Slovenije št. 33.
Zaletel – Kragelj, L., Eržen, I. & Premik, M., 2007. Uvod v javno zdravje. Ljublja-na: Medicinska fakulteta, pp. 1–86.
Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, 2008. Letni program javne služ-be javnega zdravja za leto 2008. [http://www.mz.gov.si/fi leadmin/mz.gov.
si/pageuploads/mz_dokumenti/delovna_podrocja/javno_zdravje/letni_pla-ni_zzv_2008/ZZV_MS.doc]. [01. 03. 2010].