PROCES VZPOSTAVITVE IN IZHODIŠČA NADGRAJENE DELAVNICE ZDRAVO HUJŠANJE

V letu 2014 je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, Fakulteto za šport in Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani, Institutom »Jožef Stefan«, Fakulteto za zdra-vstvene vede Univerze v Mariboru ter Fakulteto za zdravstvo Angele Boškin z Jesenic pod okriljem Norveškega fi nančnega mehanizma sodeloval v pro-jektu:»Celostni inovativni model za zagotavljanje zdravega življenjskega sloga, s poudarkom na prehranjevanju, gibanju, preprečevanju in obravnavi debelosti pri otrocih, mladostnikih ter odraslih in zmanjševanju neenakos-ti v zdravju« (Akronim projekta: Uživajmo v zdravju).V sklopu projekta je bila predvidena tudi nadgradnja delavnice »Zdravo hujšanje«, ki je potekala stopenjsko: prvi korak je bila izvedba ocene potreb (kvalitativna raziskava), sledila je nadgradnja delavnice in njeno pilotno testiranje ter v tretjem kora-ku evalvacija (kvalitativna in kvantitativna raziskava). Na podlagi evalvacije je bila v zadnjem koraku izvedena dokončna nadgradnja delavnice, ki se je z januarjem 2018 tudi implementirala v vse zdravstvene domove. Koraki so v nadaljevanju tudi podrobneje opredeljeni.

Izvedba ocene potreb. V sklopu ocene potreb, ki je bila izvedena maja 2015, je NIJZ izvedel kvalitativno raziskavo med uporabniki in izvajalci ob-stoječe delavnice. Rezultati raziskave so pokazali, da tako uporabniki kot iz-vajalci poudarjajo velik motivacijski vpliv skupine na uspešnost

posamezni-ka, kar potrjujejo tudi nekatere mednarodne raziskave (Paul-Ebhohimhen

& Avenell, 2009). Ključni vidiki, ki so jih izpostavili udeleženci fokusnih skupin in so bili relevantni za nadgradnjo delavnice, so bili: potreba po dopolnitvi obstoječe štirimesečne delavnice z vzdrževalnim oziroma moti-vacijskim programom, potreba po dodatnih znanjih med izvajalci s področij psiholoških vsebin in motivacije ter priprava priročnikov oziroma gradiv za izvajalce in uporabnike delavnice (Lamut, 2015). V času prenove delavnice je bilo med drugim ugotovljeno, da se izvajanje, pristopi dela ter struktura izvajalcevmed zdravstvenimi domovi močno razlikujejo.

Nadgradnja in pilotno testiranje delavnice. Delavnica je nastala kot plod večletnega prizadevanja strokovnjakov na NIJZ v sodelovanju z zdravstve-nimi domovi ter zunanjimi strokovnjaki, ki so bili vključeni v nadgradnjo v sklopu projekta Uživajmo v zdravju. Proces strukturne in vsebinske nad-gradnje delavnice se je pričel junija 2015. V januarju in februarju 2016 so bili v pilotnih zdravstvenih domovih vzpostavljeni timi strokovnjakov ter izvedena usposabljanja za vse izvajalce, ki so sodelovali v projektu Uživaj-mo v zdravju. Oblikovana so bila tudi gradiva, namenjena izvajalcem in udeležencem. Večina zdravstvenih domov je vzporedno izvajala tako pred-hodno kot nadgrajeno delavnico zdravega hujšanja. V pilotno testiranje je bilo skupno vključenih 13 zdravstvenih domov, 47 izvajalcev v zdravstve-nih domovih ter 267 udeležencev (Berlic, 2018). Evalvacija in dokončna nadgradnja je bila izvedena v letu 2016.

V sklopu nadgradnje je bilo vzpostavljeno in standardizirano sledeče:

• vsebinska in časovna struktura delavnice,

• velikost skupine udeležencev in standardni tim zdravstvenovzgojnega centra, ki sodeluje pri obravnavi v zdravstvenem domu;

• obravnava z vidika zdrave prehrane, telesne dejavnosti in psiholoških vsebin (motivacija, stres, samopodoba ipd.);

• uvedeni in poenoteni sodobni pristopi dela, ki temeljijo na delavniškem načinu dela, praktičnosti in izkustvu udeležencev ter

• gradiva za izvajalce in udeležence delavnice (Berlic, et al., 2018).

Delavnica zdravega hujšanja, ki od januarja 2018 poteka v vseh zdra-vstvenih domovih, temelji na timskem pristopu dela, kar pomeni, da ga lahko izvaja le dobro usklajen in povezan strokovni tim. Standardni tim zdravstvenovzgojnega centra, ki ga morajo skladno z zahtevami Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije od 1. oktobra 2017 zagotavljati vsi

zdra-32

vstveni domovi, vključuje diplomirano medicinsko sestro, diplomiranega fi zioterapevta ter univerzitetnega diplomiranega psihologa. V 25 zdravstve-nih domovih, ki so v letu 2018 pristopili k procesu vzpostavitve centrov za krepitev zdravja, bodo imeli v standardnemu timu za hujšanje odraslih tudi zdravnika in diplomiranega dietetika (Berlic, et al., 2018).

Delavnica zdravega hujšanja je namenjena odraslim osebam,starejšim od 19 let, ki se soočajo z debelostjo. Vključitveni kriteriji za vstop v delavni-co so: ITM (indeks telesne mase) > 30, ITM > 27,5 + 20 % srčno-žilna ogroženost (SŽO) oziroma ITM > 27,5 + kronična nenalezljiva bolezen (KNB) (Berlic, et al., 2018).

Cilj nadgrajene delavnice ni nujno izguba telesne mase (oz. znižanje ITM), temveč sprememba življenjskega sloga pri posamezniku (tj. uvajanje sprememb v prehranjevanju in telesni dejavnosti), kije posledično poveza-naz optimizacijo telesne mase. Delavnica temelji na doseganju dolgoročnih sprememb v življenjskem slogu posameznika, kar dosegamo s spremem-bami v prehranjevanju, vključevanjem telesne dejavnosti ter vedenjsko-ko-gnitivnimi pristopi. Udeleženci so v deležni pristopov, usmerjenih k mo-tiviranju in učenju spreminjanja navad, strokovne podpore in pomoči pri zdravem hujšanju ter znanja in spretnosti za spreminjanje prehranskih in gibalnih navad. Udeležencem je na voljo tudi individualna psihološka pod-pora, ki je v procesu spreminjanja življenjskega sloga eden izmed pomemb-nih dejavnikov za vzdrževanje življenjskih sprememb. Omogočeno je tudi, da so pri obravnavi udeleženca prisotni svojci, ki udeležencu lahko nudijo oporo.Nadgrajena delavnica zdravega hujšanja predvideva manjše skupine udeležencev (10 udeležencev), daljšo in bolj osebi prilagojeno obravnavo ter zagotovitev podpore udeležencem tudi po zaključeni delavnici (Berlic, et al., 2018).

Pomembna novost je uvedba motivacijskega pogovora na individualnem vstopnem pogovoru, ki se izvede pred pričetkom skupinskih srečanj. Slednji omogoča, da se koordinator delavnice (dipl. m. s.) seznani z zmožnostmi, sposobnostmi, cilji in morebitnimi dodatnimi potrebami udeleženca. Cilji uvodnega motivacijskega pogovora so:

• medsebojno spoznavanje med udeležencem in koordinatorjem delav-nice, izgradnja medsebojnega odnosa in sodelovanja;

• pridobitev dodatnih informacij, ki so na voljo na podlagi pogovorov v ambulanti družinske medicine, vpogled v udeleženčeva stališča, prepri-čanja, vedenje, osebne okoliščine, potrebe in pričakovanja;

• izvedba vstopne/začetne ocene stanja udeleženca, vključno z meritva-mi telesne sestave (telesna masa, višina, obseg pasu), določitvijo inde-ksa telesne mase in krvnega tlaka ob vstopu v delavnico;

• pridobitev vstopnih podatkov in dogovor o poteku delavnice ter

• posredovanje informacij in navodil udeležencu, podpora pri pripravah na delavnico, preverjanje razumevanja ter dodatno motiviranje udele-ženca za sodelovanje(Berlic, et al., 2018).

STRUKTURA NADGRAJENE DELAVNICE ZDRAVEGA HUJŠANJA