ZDRAVSTVENOVZGOJNO DELO V LOKALNI SKUPNOSTI S PRIMERI DOBRE PRAKSE
MNENJE DVEH UDELEŽENCEV AKTIVNOSTI PROMOCIJE ZDRAVJA V LOKALNI SKUPNOSTI IZ ZGORAJ OPISANIH
PRIMEROV
Pomembno orodje za naše nadaljnje delo je tudi zadovoljstvo udele-žencev, ki ga spremljamo tako s pomočjo evalvacijskih vprašalnikov kot z ustnimi sporočili. Včasih nam tudi kdo napiše kaj v zahvalo. Eno izmed zahval je poslala predsednica največjega društva upokojencev v naši lokalni skupnosti: »Zelo pomembno je, da se starejši seznanjajo s težavami, ki jih prinaša starost, in da znajo sami poskrbeti za svojo varnost in zdravje. Že nekaj let na tem področju sodelujemo z medicinsko sestro iz zdravstve-novzgojnega centra ZD Gornja Radgona, ki na poljuden in nam vsem ra-zumljiv način naše člane poduči o preventivi na področju zdravja. Tako letno prisostvuje njenim predavanjem od 800 do 900 naših članov na raz-ličnih lokacijah. Člani našega društva upokojencev predavanja spremljajo pozorno in so zelo zadovoljni, saj je predavanje izvedeno na prijetni ravni in tako, da ga lahko razumejo vsi udeleženci, ker jim navsezadnje ustne informacije pomenijo več kot pisne zloženke. Tako plodnega sodelovanja si želimo tudi v bodoče«.
Drugi udeleženec, ki je prav tako preko predavanja v lokalni skupnosti prišel do nas in se kasneje tudi vključil v delavnice, pa je zapisal: »Postal sem upokojenec, vendar tudi to novo življenjsko obdobje ni bilo čisto tako, kot sem si ga predstavljal. Ni bilo le ‚‘uživancije‘‘ v obliki poležavanja ob dobri hrani in pijači, saj nas telo samo v tem obdobju opozarja, da moramo narediti nekaj tudi za svoje zdravje. V lokalnem časopisu sem zasledil, da društvo upokojencev pripravlja predavanje na temo »Podpora pri spopri-jemanju z depresijo«. Ker sem imel z depresijo v preteklosti že kar nekaj težav, sem se prijavil. Veste, boj z depresijo je kot da bi bil na fronti – dokler sovražnika ne poznaš, se ne moreš boriti proti njemu. Šele ko dobiš o njem osnovne podatke, se boj lahko začne. Vključil sem se v različne programe in delavnice, ki jih organizira ZD. Na koncu sem bil kar malo ponosen, ko sem prišel do zaključka, da ZMOREM! Zmorem se boriti proti kilogramom, zmorem se boriti prosti depresiji in zmorem nekaj narediti za svoje zdravje.
Vendar mi to brez informacij in pomoči zdravstvenega osebja ne bi uspelo.
Lepo je, ko spoznaš, da so okrog tebe ljudje, ki so ti pripravljeni pomagati.
Zaradi njih naša prihodnost zgleda lepše«.
DISKUSIJA
Dobra osveščenost je še posebej pomembna pri posameznikih, ki že ima-jo prisotne dejavnike tveganja ali katere od kroničnih nenalezljivih bolezni.
Bistvenega pomena je vsekakor prilagoditev življenjskega sloga, ki ugodno vpliva na njihovo bolezen (Kersnik, 2010). S tega vidika bi bila potrebna preusmeritev zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, predvsem v promo-cijo zdravja, preprečevanje ali učinkovitejše obvladovanje kroničnih nena-lezljivih bolezni (Maučec Zakotnik, 2012).
Seveda je za vse nas pomembno, da z zdravstvenovzgojnim delom pri-demo tudi med zdravo populacijo, kar je navsezadnje tudi eden ključnih elementov preventivne dejavnosti. Medicinske sestre na primarni ravni smo prva vez s pacientom, ki vstopa v sistem zagotavljanja zdravstvenega varstva in oskrbe, ne glede na to, ali gre za otroke in mladostnike, za zdravstveno varstvo žensk in mater, odraslo populacijo ali starostnike. Smo glavna iz-vajalka zdravstvenovzgojnih programov tako v zavodu kot v širši lokalni skupnosti. In naš glavni cilj je ozaveščanje ljudi, tudi zdravih, saj so samo dobro informirani in motivirani posamezniki pripravljeni za spremembe ži-vljenjskega sloga ter prevzemanje odgovornost za lastno zdravje.
ZAKLJUČEK
Zdravstvenovzgojno delo v lokalni skupnosti in povezovanje vseh ome-njenih deležnikov za dobrobit in zdravje tako posameznika kot družine, otrok in mladine, starostnikov, ranljivih populacij ter aktivnega prebivalstva je pomembno bolj, kot se ta trenutek mogoče zavedamo. Vse skupaj zgleda, da je to tek na dolge proge, kar se tiče rezultatov, ki seveda ne pridejo čez noč.
Primerov dobre prakse našega dela v lokalni skupnosti se z leti nabere veliko, čeprav se o tem ne sliši tako pogosto. Mogoče smo medicinske sestre kot glavne izvajalke zdravstvene vzgoje v lokalni skupnosti preskromne in se ne znamo same pohvaliti in nagraditi. Če smo s svojim delom in vzgle-dom uspeli in pripomogli, da so posamezniki opustili nezdrave življenjske navade in začeli bolj zdravo živeti, smo lahko zelo zadovoljni in ponosni.
Ko pa nam v okviru zdravstvenovzgojnega dela uspe prepoznat tudi kritič-ne akutkritič-ne situacije, pa je ves naš trud poplačan in tako naše delo dobi nov smisel in zagon.
50
LITERATURA
Hoyer, S., 2005. Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana, Slovenija:
Visoka šola za zdravstvo.
Kersnik, J., 2010. Kdo je kronični bolnik – medicinski vidik. In: E. Kavaš, M.
Zrim, Z. Lebar & I. Šumak, eds. Medicinske sestre zagotavljamo varnost in uvajamo novosti pri obravnavi pacientov s kroničnimi obolenji: zbornik stro-kovnega seminarja 2010 Strokovni seminar, 19. 4. 2010. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicin-skih sester, zdravstvenih tehnikov in babic Koper, pp. 11-16.
Maučec Zakotnik, J., 2012. Povzetek. In: J. Maučec Zakotnik, et al., eds. Zdrav-je in vedenjski slog prebivalcev SloveniZdrav-je: trendi v raziskavah CINDI 2001-2004-2008. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, pp.
V-VI.
Mlinar, Z., 1986. Protislovja družbenega razvoja. Osamosvajanje in podruža-bljanje: od izključnosti k vzajemnosti. Ljubljana: Delavska enotnost.
Vrbovšek S, Rebernik K, ur., 2017. Nadgradnja in razvoj preventivnih programov ter njihovo izvajanje v primarnem zdravstvenem varstvu in lokalnih skupno-stih. Vsebinska izhodišča za izvajanje projektnih aktivnosti. Ljubljana: NIJZ.
WHO, 1978. Declarationof Alma – Ata. Dostopno na:
http://www.euro.who.int/_data/assets/pdf_file/0009/113877/E93944.
PDF,(17.11.2017).
(http.//sl.wikipedija.org/wiki/Zdravje,11.3.2015).
Zaletel-Kragelj L., Eržen I., Premik M., 2007. Uvod v javno zdravje. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Katedra za javno zdravje.
Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP). Uradni list Republike Slovenije, št.
33/2008.