PRIMER IZ PRAKSE IZ ZDRAVSTVENEGA DOMA SLOVENJ GRADEC

Pred vstopom v skupino otrok v vrtcu se izvajalka vzgoje za zdravje oble-če v delovno oblačilo medicinske sestre. Najprej predstavi sebe, potem predstavi še zdravnikovo uniformo (ima jo s seboj ali pokaže fotografi jo).

S tem skuša doseči, da se pri otroku zmanjša občutje »sindroma belega plašča«. Nato izvajalka pokaže otrokom fotografi je delovnih okolij, kjer je zaposlena. Namen tega je zmanjšanje strahu pred neznanim okoljem v pri-meru otrokovega obiska teh prostorov zaradi bolezni ali kontrole zdravja.

Ogled fotografi j dopolni s pogovorom.

Sledi predstavitev pripomočkov, ki jih ima v torbi in jih uporablja pri svo-jem delu (stetoskop, aparat za merjenje krvnega tlaka, brizgalke, epruvete, povoji, gaze, rokavice …). Otroke seznani z načinom in namenom uporabe ostrih predmetov, te tudi opazujejo in jih spoznavajo.

S pomočjo igre vlog jih v nadaljevanju seznani s postopki in posegi, ki se izvajajo ob sistematskem pregledu ali v primeru obiska zdravnika zaradi bolezni (kontrola sluha, vida, meritev krvnega tlaka, kontrola dihanja, poslu-šanje bitja srca s stetoskopom …). Zaradi poznavanja postopkov in posegov se na ta način zmanjša občutek strahu pred neznanim ob naslednjem obisku zdravstvene ustanove.

Obisk zaključi z branjem pravljice o obisku v zdravstveni ustanovi, zdrav-ju ali bolezni, zgradbi našega telesa ... Pravljice lahko tudi zaigrajo, zaple-šejo ali narizaple-šejo. Pri tem pogosto sodelujejo tudi dijaki prostovoljci (pedago-ške ali zdravstvene smeri).

S pristopom, ko otrok spoznava določene okoliščine, ki bi lahko bile zanj neprijetne, v razmeroma sproščenem okolju, se ob tem lahko nauči prema-govati svoj strah.

DISKUSIJA

Naša država omogoča izvajanje vzgoje za zdravje v zdravstvenih ustano-vah, vrtcih in šolah. Izvajalci vzgoje za zdravje v vrtcih imajo na voljo priroč-nik »Zdrave navade predšolskih otrok«, v katerem so priporočila za izvajanje vzgoje za zdravje za otroke, vzgojitelje in starše. Z vzgojitelji se dogovorijo, katero vsebino bodo ciljni publiki predstavili. Ena od možnosti je tudi predsta-vitev vsebine zmanjševanje strahu otrok pred zdravstvenimi pregledi.

Izvajalci vzgoje za zdravje in vzgojitelji lahko z različnimi aktivnostmi in empatijo veliko pripomorejo k temu, da otrok prejme pravo informacijo o namenu obiska pri zdravniku. Na prijazen in razumljiv način otroke infor-mirajo o najpogostejših posegih/postopkih pri zdravniku.

Bolečina, strah in stres so trije najpogostejši simptomi ob prihodu tako zdravega (npr. na sistematski pregled) kot poškodovanega ali bolnega otroka k zdravniku. Lahko so tako veliki, da ogrožajo njegovo dobrobit. Posledično se pri otroku zmanjšata občutek varnosti in pripravljenost na sodelovanje pri zdravstveni obravnavi. Izkazalo se je (in večina raziskav to potrjuje), da medicinske sestre z uporabo nefarmakoloških tehnik, zlasti najpogostejše – veččutnega preusmerjanja pozornosti, pozitivno vplivajo na zmanjševanje bolečine in stresa pri otrocih v vseh starostnih obdobjih (Sprogar, 2016). Če se bolečina pri otrocih ne zdravi hitro in učinkovito, lahko povzroči dolgo-trajne telesne in psihične posledice. Zato je pomembno, da vsi ponudniki zdravstvenih storitev razumejo pomen učinkovitega nadzora bolečine pri otrocih (Wong, et al., 2012). Nasprotno dobro obvladana bolečina pripo-more k hitrejšemu okrevanju, manjšemu številu komplikacij in nižjim stro-škom zdravljenja (Dufault & Sullivan, 2000).

V tujini imajo nekateri pediatrični urgentni oddelki na voljo terapevte, ki se ukvarjajo izključno s tem, da pomagajo zamotiti otroke. V Sloveniji tovrstna pomoč ni na voljo. Zato si zdravstveno osebje pomaga s starši, knji-gami, otroškimi revijami, pobarvankami, avdiovizualnimi pripomočki, kot so npr. risanke, igrače, baloni in štampiljke (Sprogar, 2016).

V kolikor nimamo časa za pripravo otroka na obisk pri zdravniku, se lah-ko v ambulanti poslužujemo tudi ogleda videoposnetka z zdravstvenimi informacijami, kar se je izkazala kot učinkovita aktivnost pri zmanjševanju tesnobe, strahu in stiske ob obisku zdravnika (Burns-Nader, 2011).

Tudi ocena kratkoročne učinkovitost »Bolnišnice s plišastim medvedkom«

govori v prid temu, da je metoda učinkovita ne glede na spol in diagnozo malih bolnikov. Uspešnost te metode lahko izhaja iz senzorične priprave otrok in s tem nadzorom nad grožnjo. V tej raziskavi ni bilo podatkov glede dolgoročnih učinkov tega postopka, vendar lahko domnevamo, da s pe-riodičnim ponavljanjem aktivnosti v vrtcu lahko zajamemo več otrok, ki so pred načrtovano ali nenačrtovano hospitalizacijo in bi bil lahko učinek dolgoročnejši (Bloch & Toker, 2008).

152

Dejstvo je, da otrok lahko opravi s tem, kar ga muči, le če se lahko temelji-to posveti vzroku težave. Ena sama pravljica najbrž ne bo dovolj. Z branjem pravljic in izvajanjem aktivnosti o obisku v zdravstveni ustanovi, zdravju in bolezni, zgradbi našega telesa itd. lahko nadaljujejo vzgojitelji v vrtcu tudi po odhodu izvajalca vzgoje za zdravje. Izvajalcem vzgoje za zdravje je lah-ko v pomoč lutka, pri dramski igri pa lahlah-ko pomagajo vzgojitelji ali dijaki in študenti zdravstvene ali pedagoške smeri.

Naš namen je, da z opisano delavnico pripravimo otroka na kontakt v zdravstvenem sistemu, ko je ta še zdrav, ko ne čuti bolečine in nima strahu pred svojo prognozo. Iz raziskav je nazorno razvidno, da dobra priprava otroka na zdravstveni pregled zmanjša otrokovo stisko.

V bodoče bi bilo smiselno izvesti raziskavo v smeri zmanjševanja strahu pred zdravnikom tudi v slovenskih zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Iz tujih raziskav je jasno razvidno, da določeni pristopi pomagajo pri zmanj-šani uporabi analgetikov, kar ne pomeni, da otrok zato čuti močnejše bo-lečine.

ZAKLJUČEK

Na področju zmanjševanja strahu otroka pred zdravnikom ni bilo nareje-nih veliko raziskav. Tiste, ki so bile izvedene, pa kažejo, da so strategije, ki pomagajo otroku premagovati stisko, stres in bolečino, lahko različne. Kot učinkovit se je izkazal ogled video posnetka z zdravstveno vsebino, pomoč plišastega medvedka pri pripravi malih bolnikov na hospitalizacijo ter več-čutno preusmerjanje pozornosti in vodenje domišljije.

V slovenskem prostoru bi bilo smiselno izvesti raziskavo o tem, ali pripra-va otrok v času, ko so zdravi in brez bolečin, pripomore k zmanjšanju strahu pred zdravnikom.

Pomembno je, da se vsi, ki smo vpeti v vzgojo za zdravje, zdravstveno nego in zdravljenje, potrudimo po svojih najboljših močeh. Ko se v otro-kovem življenju pojavi stiska, je pomembno, da smo mu v podporo. Ker nam naš zdravstveni sistem ponuja pomoč izvajalca vzgoje za zdravje pri obravnavi pomembnih zdravstvenovzgojnih tem v vrtcu, smo prepričani, da bo tudi tema »Zmanjševanje strahu otrok pred zdravstvenimi pregledi« našla pravo mesto v pravi situaciji.

LITERATURA

Bauer, A., 2008. Pravljice zdravijo. Ljubljanam: Tangram, pp. 6–19.

Bloch, H.Y., Toker, A., 2008. Doctor, is my Teddy Bear Okay? The “Teddy Bear Hospital”as a Method to Reduce Children’s Fear of Hospitalization. The Isra-el Medical Association Journal, 10(8–9), pp. 597–599.

Burns-Nader, E., 2011. The effects of medical play on reducing fear, anxiety, and procedure distress in school-aged children going to visitthe doctor. Alabama:

The University of Alabam, pp. 1, 24, 80.

Dufault M.A. & Sullivan M., 2000. A collaborative resear chutilization approach to evaluate the effects of pain management standards on patient outcomes.

Journal of Professional Nursing, 16, pp. 240–250.

Dernovšek, M.Z., 2017. Podpora pri spoprijemanju s tesnobo: priročnik za vod-je. Ljubljana: NIJZ, pp. 11.

Jacobson, R., 2017. Helping Kids Who Are Scared of Going to the Doctor. Child Mind Institute, pp. 1–2.

Končnik-Goršič, N., 2004. Moj otrok odrašča. Ljubljana: Mladinska knjiga, pp.

36–41.

Marjanovič Umek, L, Zupančič, M.,2004. Razvojna psihologija. Ljubljana:

Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete, založba Rokus, pp.

336–552.

Miller, K., 2000. Otrok v stiski: priročnik za vzgojitelje, učitelje strokovnjake in starše, ki se srečujejo z otroki, ki doživljajo stiske, krize in stres. Ljubljana:E-ducy, pp. 37–42.

NessDelaval, B., 2000. Če otrok zboli. Ljubljana: DZS, pp. 52.

Ortner, G., 1995. Pravljice, ki so otrokom v pomoč. Ljubljana: Mladinska knjiga, pp. 41–42.

Ortner, G., 1997. Nove pravljice, ki so otrokom v pomoč. Ljubljana: Mladinska knjiga, pp. 121–122.

Sprogar, Ž., 2016. Vsa v solzah je prihitela v joj-bolnišnico mala Ela... In: Vajd, R., Gričar, M., eds. Urgentna medicina izbrana poglavja 2016. 23. medna-rodni simpozij o urgentni medicini: zbornik 9. - 11. junij 2016. Portorož:

Slovensko združenje za urgentno medicino, pp. 246–249.

Wong, C., Lau, E., Palozzi, L., Campbell, F., 2012. Pain management in children:

Part 1 — Painassessmenttoolsand a brief review of nonpharmacological and pharmacological treatmet options. Canadian Pharmacists Journal, 145(5), pp. 222–225.