8. OPREDELITEV RAZISKAVE
Likovno izražanje otrok sestavlja tako preplet ustvarjanja in učenja kot tudi odzivanje na umetnost. Vključuje različna likovna področja. Dve od teh področij sta risanje in kiparstvo, ki sta me v raziskavi posebej zanimali. Pri načrtovanju dejavnosti likovne vzgoje je potrebno upoštevati usklajeno povezovanje posameznih likovnih področij. V predšolskem obdobju prevladuje likovno področje risanje, zaradi katerega pa ne smemo pozabiti na vključitev ostalih likovnih področjih in s tem zapostavljati razvoj le-teh (Vrlič, 2001).
V okviru otroške likovne ustvarjalnosti je vsaj enako kot končni likovni rezultat pomemben proces nastajanja izdelka. Pomemben dejavnik vrednotenja otroških del je, da opazujemo otroka pri oblikovanju izdelka, torej opazujemo ustvarjalen proces in ne zgolj končnega (likovnega) rezultata. Pri tem opazujemo, kateri material je otrok uporabil, kako je povlekel črto, kako je naredil odtis v glino, katere barve je izbral, kako se je lotil izdelovanja itn. Vsi ti dejavniki nam pomagajo oceniti, na kateri stopnji razvoja je otrok pri določenem likovnem področju (Einarsdottir, Dockett in Perry, 2009) in kako mu lahko kot vzgojitelj pomagamo ali ga dodatno izzovemo.
Tako ob kiparjenju kot tudi ob risbi otrok sprošča domišljijo, razvija opazovanje in ročne spretnosti, ki so koristne za obe področji. Izvajanje kiparskih dejavnosti vpliva na razvoj risarskih sposobnosti in hkrati izvajanje risarskih dejavnosti vpliva na razvoj kiparskih sposobnosti. Otrok tridimenzionalne izkušnje, ki jih pridobi pri kiparstvu, prenese v dvodimenzionalno podobo (Čadež Lapajne, 2000).
Likovni izdelek otroka služi kot vpogled v otrokovo percepcijo, čustvovanje in razumevanje.
Otrok preko likovnega izdelka izrazi svoja čustva, misli in razumevanje okolice. Tako risbe kot tudi kipi reprezentirajo otrokovo dojemanje sveta, odražajo kognitivni razvoj in druga področja razvoja. Torej tako otrokov kognitivni razvoj kot tudi druga področja razvoja vplivajo na razvoj otroške risbe in kipa. Preko risanja in kiparjenja otroci razvijajo fino motoriko in razvijejo koordinacijo oči–roka za izvajanje motoričnih funkcij, ki so potrebne za risanje (Cherney, Seiwert, Dickey, Flichtbeil, 2006).
Na razvoj kiparstva in risbe imajo pomemben vpliv tako vzgojitelji kot tudi starši oz.
skrbniki otroka. Potrebno se je zavedati, kako pomembno je, da je ustvarjalna dejavnost premišljeno načrtovana. V določenem trenutku je smiselno otroku zagotoviti svobodo pri
29
izbiri materiala in njegovi uporabi, v drugi situaciji mu je potrebno material selektivno ponuditi. Le na tak način lahko razvija različne izrazne potenciale. V vsakem primeru pa je potrebno spodbujati njegovo individualnost v izražanju in dovoliti oz. sprejeti, da dela napake, saj le tako pozitivno vplivamo na njegovo motivacijo in razvoj. Dostikrat pa se zgodi, da s svojo osredotočenostjo na lep izdelek in neutemeljenimi pričakovanji motivacijo otroka do ustvarjanja prej zaviramo, kot pa spodbujamo (Kariž, 2010).
Likovna umetnost je področje, ki otroku ne postavlja ozkih okvirjev, temveč mu omogoči izraziti njegovo individualnost. Vzgojiteljeva ozaveščenost o pomembnosti vpeljevanja različnih likovnih dejavnosti in ustreznem izvajanju, pozitivno vpliva na vsa področja otrokovega razvoja. Od kakovosti likovne vzgoje, ki so je otroci deležni, pa je odvisen tudi njihov likovni napredek, viden tudi iz njihovih risb in kipov (Cherney, Seiwert, Dickey, Flichtbeil, 2006).
8.1. Cilji raziskave
Z raziskavo nameravam primerjati stališča študentov predšolske vzgoje in vzgojiteljev o sovplivanju kiparskega in risarskega razvoja pri predšolskem otroku starem 3–4 leta.
Temeljni raziskovalni cilji raziskave so, ugotoviti,:
- ali po mnenju študentov in vzgojiteljev kiparske izkušnje vplivajo na razvoj otroške risbe;
- v kolikšni meri so si stališča študentov in vzgojiteljev o sovplivanju kiparske izkušnje in otroške risbe podobna in v čem se najbolj razhajajo med seboj;
- ali so stališča študentov bolj skladna s smernicami Kurikuluma za vrtce od stališč vzgojiteljev;
- kako kiparsko in risarsko dejavnost povezujejo študentje in kako vzgojitelji ter ali se vzgojitelji v večji meri poslužujejo ločenega ali povezovalnega načrtovanja kiparskih in risarskih dejavnosti;
- ali je po mnenju študentov in vzgojiteljev pri otroku bolj razvita kiparska zmožnost kot risarska zmožnost;
- ali ima otrok po mnenju študentov in vzgojiteljev več motivacije pri ustvarjalnih dejavnostih z risbo kot s kipi;
- ali po mnenju študentov in vzgojiteljev raznolikost likovnih materialov spodbudi in motivira otroke k pripravljenosti za risanje in kiparjenje.
30
8.2. Raziskovalna vprašanja in hipoteze
V skladu s postavljenimi cilji opredeljujem naslednja raziskovalna vprašanja:
RV 1: Kako otrokova kiparska izkušnja, po mnenju študentov in vzgojiteljev, vpliva na kakovost otroške risbe?
RV 2: Na kakšen način, po mnenju študentov in vzgojiteljev, vzgojitelji povezujejo risanje in kiparjenje pri dejavnostih?
RV 3: V kakšnem razmerju, po mnenju študentov in vzgojiteljev, vzgojitelji v načrtovanje ustvarjalnih dejavnosti vključujejo risarske dejavnosti in kiparske dejavnosti?
RV 4: Pri kateri ustvarjalni dejavnosti, po mnenju študentov in vzgojiteljev, ima otrok bolj razvite zmožnosti, pri risanju ali kiparjenju?
RV 5: Kako prisotnost vzgojitelja, po mnenju študentov in vzgojiteljev, vpliva na motivacijo otrok za pripravljenost izdelovanja kipov in risbe?
H 1: Po mnenju študentov in vzgojiteljev otrok lažje ustvari kip s pomočjo prisotnega konkretnega predmeta, kot v njegovi odsotnosti.
H 2: Po mnenju študentov in vzgojiteljev bo otrok bolj nazorno svoj namišljen predmet predstavil skozi risbo.
H 3: Po mnenju študentov in vzgojiteljev ima otrok raje risarske dejavnosti.
H 4: Po mnenju študentov in vzgojiteljev je otrok bolj spreten pri risarskih dejavnostih.
H 5: Po mnenju študentov in vzgojiteljev imajo otroci več motivacije pri risarskih dejavnostih, kot pri kiparskih dejavnostih.
31
8.3. Vzorec
Vzorec respondentov je bil izbran namensko. Sestavljalo ga je 50 študentov predšolske vzgoje in 50 vzgojiteljev. Raziskovalni instrumentarij predstavlja anketa, ki je prilagojena vsaki skupini respondentov (študentje predšolske vzgoje in vzgojitelji), vsebinsko pa je identična.
Vzgojitelji Študentje Skupaj
f f % f f % f f %
Od 14 do 18 let 0 0 0 0 0 0
Od 18 do 29 let 12 12 50 50 62 62
Od 30 do 39 let 18 18 0 0 18 18
Od 40 do 49 let 6 6 0 0 6 6
Od 50 in več let 14 14 0 0 14 14
Skupaj 50 50 50 50 100 100