Intenzivna zdravstvena nega in terapija, znana tudi kot nega kritično življenjsko ogroženih pacientov, je multidisciplinarno in interdisciplinarno področje, namenjeno celostni obravnavi in zdravljenju pacientov, ki imajo ali jim grozi razvoj akutne življenjsko nevarne disfunkcije organov. Intenzivna nega uporablja vrsto tehnologij, ki zagotavljajo podporo okvarjenim organskim sistemom, zlasti pljučem, kardiovaskularnemu sistemu in ledvicam.
Medtem ko je specialnost razvila strokovno znanje o celovitem obvladovanju motenj, kot sta sepsa in sindrom akutne dihalne stiske, sta specifika znanje patofiziologije in podpora disfunkciji organov. Bolj kot specifično obvladovanje bolezni, odgovorne za akutno nastalo bolezen, je primarni cilj intenzivne nege preprečiti nadaljnje fiziološko poslabšanje med zdravljenjem in odpravljanjem osnovne bolezni (Marshall et al., 2016).
Intenzivna nega je primerna za paciente, ki potrebujejo ali bi verjetno potrebovali napredno dihalno podporo, paciente, ki potrebujejo podporo dveh ali več organskih sistemov, in tiste s kronično okvaro enega ali več organskih sistemov, ki potrebujejo tudi podporo za akutno reverzibilno odpoved drugega organa. Pomembna je zgodnja napotitev, dokler pacientovo življenje ni ogroženo do te mere, da ne obstajajo možnosti za popolno okrevanje. Kot pri vsakem drugem zdravljenju, mora tudi pri sprejemanju pacienta na oddelek za intenzivno nego in terapijo temeljiti na konceptu potencialne koristi. Pacientov, pri katerih je zdravstveno stanje predobro ali tistih, pri katerih ni upanja, da bi si opomogli do sprejemljive kakovosti življenja, ne bi smeli sprejeti. Pomembno je tudi spoštovati avtonomijo pacientov, v kolikor imajo vnaprej izraženo ali pisno željo, da ne želijo biti deležni intenzivne ali invazivne obravnave (Smith, Nielsen, 1999). Ker intenzivne enote skrbijo za najtežje bolne hospitalizirane paciente, so s tem eno najbolj zahtevnih in stresnih področij bolnišnice. Področje kritične oskrbe je sprejelo standard, po katerem oskrbo izvaja interdisciplinarna skupina, v kateri sodelujejo medicinske sestre, respiratorni terapevti, klinični farmacevti, fizioterapevti, dietetiki, kliničnih psihologi, po potrebi tudi drugi sodelavci iz zdravstvenih strok (Weled et al., 2015).
7
Premiki v smeri inter- in multidisciplinarne oskrbe se kažejo z nižjo stopnjo obolevnosti in umrljivosti med pacienti na oddelku intenzivne nege in terapije, saj je vsak strokovnjak svojega področja pomemben za uspešno zdravljenje in okrevanje kritično ogroženega pacienta (Ervin et al., 2018).
8
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je opredeliti aktivnosti zdravstvene nege za preprečevanje, prepoznavanje in obravnavo delirija v intenzivnih enotah somatskih bolnišnic.
Cilji diplomskega dela so:
• predstaviti varovalne dejavnike in dejavnike tveganja za razvoj delirija v intenzivnih enotah somatskih bolnišnic in aktivnosti zdravstvene nege za njegovo preprečevanje ter pravočasno prepoznavanje,
• opredeliti najpomembnejše aktivnosti zdravstvene nege pri obravnavi delirija v intenzivnih enotah somatskih bolnišnic,
• dvigniti raven znanja izvajalcev zdravstvene nege na področju preprečevanja, prepoznavanja in obravnave pacienta z delirijem v intenzivnih enotah somatskih bolnišnic.
9
3 METODE DELA
V diplomskem delu je bila za raziskovanje uporabljena deskriptivna metoda dela, in sicer pregled tuje in domače literature, ki je bila iskana od januarja 2021 do marca 2021.
Strokovni in znanstveni članki so bili pridobljeni v različnih elektronskih podatkovnih bazah, PubMed, Medline, CINAHL, Wiley Online Library, do katerih je bil oddaljen dostop omogočen prek portala Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani – DiKul. Dodatna domača literatura pa je bila pridobljena s pregledom zbornikov in literature na spletni strani Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenija – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Literatura je bila iskana tudi preko Google učenjaka, v bibliografskem sistemu COBISS.SI in po svetovnem spletu.
Vključitveni kriteriji za izbor literature so bili strokovni ali znanstveni članki, ki so v slovenskem, hrvaškem ali angleškem jeziku, imajo prosto ali institucionalno dostopno celotno besedilo ter vključujejo populacijo, zdravljeno v intenzivnih enotah somatskih bolnišnic. Analizirali smo literaturo, ki ni bila starejša od petnajstih let, torej objavljeno med letoma 2006 in 2021. Diplomsko delo izjemoma zajema tudi literaturo, ki je starejša od petnajstih let, a še vedno velja za uporabno in relevantno ter vsebuje pomembne podatke za raziskavo.
Ključne besede, s katerimi smo iskali literaturo v slovenskem in angleškem jeziku po podatkovnih bazah, so: delirium AND nursing AND psychiatry AND intensive care units/
delirij AND zdravstvena nega AND psihiatrija AND intenzivne enote, prevention AND recoginizing AND treatment AND delirium AND intensive care units/ preprečevanje AND prepoznavanje AND obravnava AND delirij AND intenzivne enote, risk factors AND delirium/ dejavniki tveganja AND delirij, guidelines AND delirium/ smernice AND delirij, scales AND delirium/ ocenjevalne lestvice AND delirij.
Po naboru literature, ki je ustrezala vključitvenim kriterijem in smo jo našli s ključnimi besedami, smo izključili literaturo, ki že po naslovu ni bila primerna za vključitev v diplomsko delo. Za tem smo pri preostali literaturi pregledali povzetke, če so bili skladni s cilji diplomskega dela, pa smo članke pregledali in analizirali v celoti. Skupno s članki za analizo in ostalo literaturo je bilo v diplomsko delo vključenih 31 enot literature.
10
4 REZULTATI
Delirij se pojavlja pri do 80 % pacientov v intenzivnih enotah in pogosto ostane spregledan, neodkrit in posledično tudi neustrezno obravnavan. Delirij v intenzivnih enotah je povezan z daljšim trajanjem mehanskega ventiliranja in dolžino bivanja v intenzivni enoti ter povečanim tveganjem za smrt, invalidnost in dolgotrajno kognitivno disfunkcijo pri teh pacientih (Pandharipande et al., 2014).