Financiranje

Financiranje šolstva je vezano na državni proračun, saj je vir sredstev tako za javne kot zasebne šole. Javnofinančna sredstva pridobiva javni zavod v tri namene (Vidovič in Kamnar 2002, 119):

– za opravljanje javne službe, zaradi katere je bil zavod ustanovljen;

– za izvajanje investicij in

– za izvajanje posameznih projektov ali programov, ki presegajo obseg in vsebino javne službe.

Če vemo, da so glavni stroški namenjeni predvsem za plače, material in stroške, povezane z nakupom oziroma vzdrževanjem prostorov, lahko sklepamo, kar sta menila tudi Whitty (2000) in Fredriksson¹⁰ (2007, 17), ko sta zapisala, da lahko socialne storitve klasificiramo glede na način financiranja in procesa določanja z javnimi ter zasebnimi možnostmi v okviru vsake kategorije. Zasebne šole so si pod pogoji, ki jih je določila država, lahko pridobile koncesijo, s katero so upravičene do državnega sofinanciranja. Eden izmed pogojev, ki so jih pred pridobitvijo koncesije morale izpolniti zasebniki, je bil tudi ta, da na šoli izvajajo pouk, ki je priznan kot javni program, kar posledično izenačuje izobraževanje na javni in zasebni šoli. Kot smo že predhodno ugotovili, pa z izpolnitvijo tega pogoja pri raznolikosti nismo pridobili.

Zasebno šolstvo naj bi s svojo raznolikostjo ponudilo izbiro. Zato je smiselno poznati razloge, zakaj naj se financira zasebno šolstvo, ki so po Hvali Kamenščku (1998, 38–76) naslednji:

− vlaganje zasebnih sredstev v te šole delno razbremeni javno šolstvo;

− zasebne šole omogočajo večjo pluralnost šolskega sistema;

− financiranje omogoča večji nadzor nad kakovostjo šole, ki je potreben, da bi učence in njihove starše zaščitili pred zlorabami.

10 Povzeli smo tujega avtorja, saj je Fredriksson s prispevkom sodeloval na Javni predstavitvi mnenj o zasebnem šolstvu v Republiki Sloveniji.

Po konvencijskem pravu¹¹ države niso dolžne financirati nobene oblike izobraževanja oziroma zasebne šole. Konvencija državi seveda z ničemer ne prepoveduje, da financira katero koli obliko izobraževanja. Velja le pravilo, da v primeru takšnega financiranja finančna pomoč ne sme biti dana na diskriminatoren način (Zalar 1999, 107). Konvencija držav pri financiranju ne omejuje, zato lahko država oziroma njihovi državljani svojo voljo o financiranju izrazijo na različne načine. Tako so Švicarji svojo svobodno voljo (v tem primeru o financiranju zasebnega šolstva) izrazili na referendumu, saj se je v dveh švicarskih kantonih 400.000 volivcev odločilo za sofinanciranje zasebnega šolstva. Za takšen način sofinanciranja so se odločili, ker so menili, da je zasebno šolstvo uspešno. S to odločitvijo so se premaknili bliže tovrstnemu šolskemu sistemu (Merzyn in Ursprung 2003).

Čeprav so odločitve posameznih držav različne, sta Robert Nozick ali Jan Narveson, zagovarjala tezo, da država šol ne bi smela ne voditi in ne financirati (Giesinger 2009, 171).

Če bi se država umaknila od vodenja in financiranja šolstva, bi se med njimi pojavila konkurenca, kar bi posledično dvignilo kakovost dela.

Posamezne države se same odločijo o načinu financiranja, ki je zanje najbolj sprejemljiv.

Naša država je način financiranja zakonsko uredila leta 1996 s pomočjo ZOFVI. Pri nas poznamo tako imenovani dvotirni sistem financiranja zasebnega šolstva, ki imajo koncesijo.

V 10. členu ZOFVI je določeno, da lahko zasebniki na podlagi koncesije opravljajo javno službo, torej so tako tudi financirani. Vendar ZOFVI (86. čl.) določa pogoje, ki jih mora zasebna šola izpolnjevati pri izvajanju javno veljavnih programov, da so financirane iz proračuna. Omenjeni sistem deli šole in s tem višino financiranja samo po letu ustanovitve zasebne šole (Magdič 2012). To pomeni, da zasebne šole s koncesijo, ki so bile ustanovljene pred letom 1996, prejemajo 100 % sredstev, šole, ki so bile ustanovljene po letu 1996, pa prejemajo 85 % sredstev (% višine financiranja je prikazan v preglednici 1).

Določila, ki predvidevajo financiranje, so zapisana v posameznih členih ZOFVI. Tako omenjeni zakon (ZOFVI, 86. čl.) predvideva zasebne šole, ki jim pripada za posameznega učenca oziroma dijaka 85 % sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavljata za plače in materialne stroške na učenca oziroma dijaka v javni šoli. Tri leta po sprejetju tega zakona, to pomeni do leta 1999, je država po (ZOFVI, 138. čl.) istega zakona krila 100 % stroškov na posameznega učenca.

Pri financiranju zasebnega šolstva so omenjeni odstotki na prvi pogled ugodni, vendar se je zataknilo nekje drugje. Kot smo že omenili, je pri nas višina financiranja omejena na leto nastanka zasebne šole in prav ta omejitev šole med seboj razlikuje.

11 Gre za izenačeno pravo – izenačevanje prava (de facto izenačevanje). Pravo je v praksi poenoteno, v državah veljajo enaka pravila. Konvencija je dogovor, sporazum, zlasti med državami, je mednarodna pogodba (Pogačnik 2008).

Preglednica 1: Pregled obstoječih zasebnih šol, ki so sofinancirane iz državnega proračuna proračuna lokalne skupnosti.

ZASEBNA OSNOVNA ŠOLA

1. Waldorfska šola Ljubljana 100 % in 85%

(OE Maribor)

ZASEBNE SREDNJE ŠOLE

1. Zavod sv. Frančiška Saleškega – Gimnazija Želimlje 100 %

2. Škofijska gimnazija Vipava 100 %

3. Zavod sv. Stanislava, Škofijska klasična gimnazija 100 % 4. Zavod Antona Martina Slomška, Škofijska gimnazija AMS 85 %

5. Waldorfska šola Ljubljana 85 %

6. EURO ŠOLA – Zavod za opravljanje izobraževalnih, svetovalnih in organizacijskih storitev

85 %

Vir: Državni zbor Republike Slovenije 2007; Ministrstvo za šolstvo in šport 2011.

Zgornja preglednica prikazuje pregled obstoječih zasebnih šol, ki so sofinancirane iz državnega proračuna. Višina sredstev, ki jo posamezna zasebna šola s koncesijo prejme je izražena v procentih. V Sloveniji poznamo dvotirni sistem financiranja zasebnih šol s koncesijo. Na višino financiranja vpliva leto ustanovitve zasebne šole, kar po mnenju nekaterih zasebne šole uvršča v neenakopravni položaj. Zasebne šole, ki so bile ustanovljene pred letom 1996 prejemoajo 100 % financiranje. Šole, ki pa so bile ustanovljene po tem letu prejemajo 85 % financiranje. Predlagatelji so si v noveli ZOFVI prizadevali, da se financiranje izenači. Da starši otrok, ki se izobražujejo na zasebnih šolah in so bile ustanovljene po letu 1996 ter prejemajo 85 % financiranje ne bi potrebovali sofinancirati teh 15 %.

Ker ima finančni vložek velikokrat pomembno vlogo pri odločitvi za izobraževalno ustanovo, ki za izvajanje programa zaračuna šolnino, si bomo v nadaljevanju ogledali, kako so šolnine urejene pri nas.